15.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 191/1


UREDBA (EU) 2016/1139 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2016

o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 (3), katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY).

(2)

Unija in njene države članice so se leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu zavezale, da bodo ukrepale proti stalnemu upadanju številnih staležev rib. Zato je treba prilagoditi stopnje izkoriščanja trske, sleda in papaline v Baltskem morju in tako zagotoviti, da se z izkoriščanjem teh staležev ti obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(3)

Skupna ribiška politika (SRP) bi morala prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa pravila skupne ribiške politike v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture okoljsko dolgoročno trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)

Znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) navaja, da se nekateri staleži trske in papaline ter sleda izkoriščajo bolj, kot je potrebno za doseganje največjega trajnostnega donosa.

(6)

Načrt upravljanja za staleže trske je vzpostavljen že od začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (6) leta 2007, vendar staleža sleda in papaline še nista vključena v podobne načrte. Ker so za staleže trske in pelagične staleže značilni močni medsebojni biološki vplivi, lahko velikost staleža trsk vpliva na velikost staležev sleda in papaline ter obratno. Poleg tega so države članice in deležniki izrazili podporo razvoju in izvajanju načrtov upravljanja za ključne staleže v Baltskem morju.

(7)

Večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), bi moral v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja in zaščitne ukrepe.

(8)

Načrt za ribolov več vrst je treba vzpostaviti ob upoštevanju dinamike med staleži trske, sleda in papaline ter ob upoštevanju vrste prilova pri ribolovu teh staležev, to je staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju.

(9)

Cilj načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže.

(10)

Ker je člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uvedel obveznost iztovarjanja, tudi za celotni ulov vseh vrst, za katere veljajo omejitve ulova, bi moral načrt prispevati tudi k izvajanju obveznosti iztovarjanja za trsko, sled, papalino in morsko ploščo.

(11)

V skladu z ekosistemskim pristopom in poleg deskriptorja iz Direktive 2008/56/ES, povezanega z ribištvom, so za upravljanje ribištva pomembni deskriptorji 1, 4 in 6.

(12)

Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji iz večletnih načrtov.

(13)

Določiti je treba ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa (MSY), kot razpone vrednosti, ki so skladne z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi fleksibilnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, da se spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY je ICES izračunal na podlagi več predpostavk. Razponi so izračunani tako, da omogočajo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Določena je zgornja meja razpona, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %. Ta zgornja meja je tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je v primeru, kadar je biomasa drstitvenega staleža pod najnižjo referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (MSY Btrigger), treba F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z biomaso drstitvenega staleža v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.

(14)

Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti zgornji prag običajno uporabljenih razponov FMSY ter – pod pogojem, da se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju (nad MSY Btrigger) –, zgornjo mejo za nekatere primere. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno določiti na zgornji meji le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu, ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali da se omejijo vsakoletne spremembe ribolovnih možnosti. V zvezi z uporabo zgornje meje je treba opozoriti na cilje iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, da se stopnja izkoriščanja največjega trajnostnega donosa v vsakem primeru doseže do leta 2020.

(15)

Za staleže, za katere so na voljo, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot najnižja drstitvena biomasa (MSY Btrigger), ter mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža (Blim). Predvideti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod kritično raven biomase drstitvenega staleža.

(16)

Kadar znanstveno mnenje kaže, da je stalež ogrožen, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi morali dopolnjevati vsi drugi ustrezni ukrepi.

(17)

Za staleže, za katere niso na voljo referenčne točke, bi bilo treba uporabiti previdnostni pristop.

(18)

Ko Komisija predloži predlog za spremembo prilog k tej uredbi, je pomembno, da si Parlament in Svet prizadevata za njegovo hitro sprejetje.

(19)

Za staleže, ujete kot prilov, če ni podano znanstveno mnenje o ravneh najnižje drstitvene biomase takih staležev, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar znanstveno mnenje kaže, da so potrebni popravni ukrepi.

(20)

Da bi izpolnili obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti.

(21)

Načrt bi moral zagotoviti tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov z delegiranimi akti, da se prispeva k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite drstečih se in nedoraslih rib ali izboljšanja selektivnosti.

(22)

Da se zagotovi pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe glede popravnih ukrepov v zvezi z morsko ploščo, iverko, rombom in gladkim rombom, izvajanja obveznosti iztovarjanja in tehničnih ukrepov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(23)

Rok za predložitev skupnih priporočil zadevnih držav članic bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013.

(24)

Da se zagotovi skladnost z ukrepi iz te uredbe, bi bilo treba za dopolnitev ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (8) sprejeti posebne nadzorne ukrepe.

(25)

Ker je Baltsko morje relativno majhno ribolovno območje, na katerem predvsem manjša plovila izvajajo kratke ribolove, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je zahtevano v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na vsa ribiška plovila s skupno dolžino najmanj osem metrov, predhodna obvestila pa bi bilo treba predložiti vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče. Ob upoštevanju omejenega učinka ribolova, pri katerem je ulov rib zadevnih staležev zelo majhen, in upravnega bremena predhodnega obveščanja, povezanega s takim ribolovom, je treba določiti prag za takšno predhodno obveščanje, če imajo plovila na krovu najmanj 300 kg staleža trske ali dve toni pelagičnih vrst.

(26)

Prav tako bi bilo treba uporabo ribolovnega ladijskega dnevnika, kot jo zahteva člen 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na ribiška plovila s skupno dolžino osem metrov ali več.

(27)

Primerno je tudi, da se glede plovil, ki ulov iztovarjajo nerazvrščeno, prilagodi meja dopustnega odstopanja pri ocenah količine rib, obdržanih na krovu plovila, ki so zabeležene v ribolovnem ladijskem dnevniku.

(28)

V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za ulov trske, sleda in papaline, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor iztovarjanja staležev, za katere se uporablja ta uredba.

(29)

Komisija bi morala v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 redno ocenjevati ustreznost in učinkovitost tega načrta. Takšna ocena bi morala upoštevati primerjalno oceno zadevnih staležev, ki jo izvede ICES, in na njej temeljiti.

(30)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da lahko ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev tega načrta, veljajo za upravičene do podpore iz Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(31)

Zaradi ukrepov, sprejetih s to uredbo, bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 (10) spremeniti. Treba je ohraniti območne omejitve ribolova iz Uredbe (ES) št. 1098/2007, da se zaščitijo drsteče se in nedorasle ribe. Prav tako je treba pojasniti razmerje med načrtom in Uredbo (ES) št. 2187/2005 v zvezi s tehničnimi ukrepi in določiti ustrezne postopke za sprejetje tehničnih ukrepov v okviru večletnih načrtov. Poleg tega bi bilo treba črtati posebna pravila glede orodja na krovu plovil, ki lovijo trsko.

(32)

Uredbo (ES) št. 1098/2007 bi bilo treba razveljaviti.

(33)

Sprejetje načrta ne vpliva na izvajanje Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1396/2014 (11)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za naslednje staleže (v nadaljnjem besedilu: zadevni staleži) v vodah Unije v Baltskem morju in za ribištvo, ki zadevne staleže izkorišča:

(a)

trska (Gadus morhua) v podrazdelkih ICES 22–24 (trska iz zahodnega Baltskega morja);

(b)

trska (Gadus morhua) v podrazdelkih ICES 25–32 (trska iz vzhodnega Baltskega morja);

(c)

sled (Clupea harengus) v podrazdelkih ICES 25, 26, 27, 28.2, 29 in 32 (sled iz osrednjega Baltskega morja);

(d)

sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 28.1 (sled iz Riškega zaliva);

(e)

sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 30 (sled iz Botnijskega morja);

(f)

sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 31 (sled iz Botnijskega zaliva);

(g)

sled (Clupea harengus) v podrazdelkih ICES 22–24 (sled iz zahodnega Baltskega morja);

(h)

papalina (Sprattus sprattus) v podrazdelkih ICES 22–32 (papalina iz Baltskega morja).

2.   Ta uredba velja tudi za prilov morske plošče (Pleuronectes platessa), iverke (Platichthys flesus), romba (Scophthalmus maximus) in gladkega romba (Scophthalmus rhombus) v podrazdelkih ICES 22–32, ujetih pri ribolovu zadevnih staležev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe (ES) št. 2187/2005. Poleg teh se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„pelagični staleži“ pomeni staleže iz točk (c) do (h) člena 1(1) te uredbe in vse njihove kombinacije;

2.

„razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj znanstveno določenih meja tega razpona, v primeru mešanega ribolova in v skladu z znanstvenim mnenjem, dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu (maximum sustainable yield, MSY) v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnih staležev;

3.

„MSY Flower“ in „MSY Fupper“ pomenita najnižjo in najvišjo vrednost v razponu FMSY;

4.

„MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba začeti posebno in ustrezno dejavnost upravljanja, da se zagotovi, da stopnje izkoriščanja skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno zagotavljajo največji trajnostni donos;

5.

„zadevne države članice“ pomeni države članice z neposrednim upravljalnim interesom, in sicer: Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska.

POGLAVJE II

NAMEN IN CILJI

Člen 3

Namen

1.   Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa pri upravljanju ribištva, ter je njegov namen zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2.   Načrt s preprečevanjem in zmanjševanjem naključnega ulova prispeva k odpravi zavržkov ter k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo omejitve ulova in za katere se uporablja ta uredba.

3.   Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Skladen je z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem o dosegi dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.

Namen načrta je zlasti:

(a)

zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in

(b)

prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k navedeni direktivi, sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

4.   Ukrepi v okviru načrta se sprejmejo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem.

Člen 4

Cilji

1.   Ciljna ribolovna umrljivost se doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020 za zadevne staleže, nato pa se ohranja v razponih, določenih v Prilogi I, ter v skladu s cilji iz člena 3(1).

2.   V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so ribolovne možnosti določene v skladu z namenom in cilji načrta ter z razponi za ciljno ribolovno umrljivost iz stolpca A Priloge I k tej uredbi.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko ribolovne možnosti določijo na ravneh, ki ustrezajo nižjim ravnem ribolovne umrljivosti od tistih iz stolpca A Priloge I.

4.   Ne glede na odstavka 2 in 3 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z razponi za ciljno ribolovno umrljivost iz stolpca B Priloge I, če je zadevni stalež nad najnižjo referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža iz stolpca A Priloge II:

(a)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova,

(b)

če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)

da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

Uporaba tega odstavka se razloži s sklicevanjem na enega ali več pogojev iz točk (a) do (c) prvega pododstavka.

5.   Če se, glede na znanstveno mnenje, stopnja izkoriščanja, ki omogoča največji trajnostni donos, za zadevni stalež doseže do leta 2020, se lahko ribolovne možnosti za ta stalež nato določijo v skladu z odstavkom 4.

6.   Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da razponi ribolovne umrljivosti iz Priloge I ne ustrezajo več ciljem načrta, lahko predloži nujen predlog za revizijo teh razponov.

7.   Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa drstitvenega staleža pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), določeno zlasti v stolpcu B Priloge II.

POGLAVJE III

REFERENČNE TOČKE OHRANJANJA

Člen 5

Zaščitni ukrepi

1.   Referenčne točke ohranjanja, izražene kot najnižja in mejna raven za biomaso drstitvenega staleža, ki se uporabljajo za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja zadevnih staležev, so določene v Prilogi II.

2.   Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža, katerega koli od zadevnih staležev, nižja od najnižje referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža iz stolpca A Priloge II k tej uredbi, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Da bi se dosegle te ravni se z odstopanjem od člena 4(2) in (4) te uredbe in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ribolovne možnosti za zadevni stalež določijo na ravni, skladni z ribolovno umrljivostjo, ki je zmanjšana pod razpon iz stolpca B Priloge I k tej uredbi, ob upoštevanju zmanjšanja biomase tega staleža.

3.   Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža zadevnih staležev nižja od mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža iz stolpca B Priloge II k tej uredbi, se sprejmejo nadaljnji popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na raven, višjo od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos, kar lahko z odstopanjem od člena 4(2) in (4) te uredbe in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 vključuje prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

4.   Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:

(a)

ukrepe Komisije v primeru resne grožnje morskim biološkim virom v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

nujne ukrepe države članice v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 te uredbe.

5.   Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, ko je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz odstavka 1.

6.   Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da referenčne točke ohranjanja iz Priloge II ne ustrezajo več ciljem načrta, lahko predloži nujen predlog za revizijo teh referenčnih točk ohranjanja.

POGLAVJE IV

POSEBNI OHRANITVENI UKREPI ZA MORSKO PLOŠČO, IVERKO, ROMBA IN GLADKEGA ROMBA

Člen 6

Ukrepi za morsko ploščo, iverko, romba in gladkega romba, ujete kot prilov

1.   Če znanstveno mnenje kaže, da so potrebni popravni ukrepi, da se zagotovi, da se staleži morske plošče, iverke, romba ali gladkega romba v Baltskem morju, ujeti kot prilov pri ribolovu zadevnih staležev, upravljajo v skladu s cilji iz člena 3 te uredbe, je na Komisijo v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)

lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, velikostjo trnka, izdelavo orodja, debelino vrvi, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(b)

uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(c)

prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih za zaščito drstečih se in nedoraslih rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(d)

prepovedjo ali omejitvijo ribolova ali uporabe določenih vrst ribolovnega orodja v določenih časovnih obdobjih za zaščito drstečih se rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(e)

najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi;

(f)

drugimi lastnostmi, povezanimi s selektivnostjo.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3.

POGLAVJE V

DOLOČBE, POVEZANE Z OBVEZNOSTJO IZTOVARJANJA

Člen 7

Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja

1.   Na Komisijo je v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov glede naslednjih ukrepov:

(a)

izjeme od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere znanstveni dokazi, v katerih so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja;

(b)

izjeme de minimis, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja; take izjeme de minimis se določijo za primere iz točke (c) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in morajo biti v skladu s pogoji iz navedene točke;

(c)

posebne določbe o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja izvajanja obveznosti iztovarjanja; ter

(d)

najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, da se zagotovi zaščita nedoraslih morskih organizmov.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3.

POGLAVJE VI

TEHNIČNI UKREPI

Člen 8

Tehnični ukrepi

1.   Na Komisijo je v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov glede naslednjih tehničnih ukrepov:

(a)

specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje naključnega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)

specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje naključnega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)

omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem; in

(d)

določitve najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega se uporablja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3.

POGLAVJE VII

REGIONALIZACIJA

Člen 9

Regionalno sodelovanje

1.   Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 6, 7 in 8 te uredbe.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena lahko zadevne države članice skupna priporočila predložijo prvič najpozneje 21. julija 2017 in nato 12 mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 15. Ravno tako lahko zadevne države članice taka priporočila predložijo po potrebi, zlasti v primeru, če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nenadoma spremeni. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje do 1. julija prejšnjega leta.

3.   Pooblastila, dodeljena na podlagi členov 6, 7 in 8 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, dodeljena Komisiji na podlagi drugih določb zakonodaje Unije, vključno na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE VIII

NADZOR IN IZVRŠEVANJE

Člen 10

Povezava z Uredbo (ES) št. 1224/2009

Nadzorni ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo ob ukrepih, določenih v Uredbi (ES) št. 1224/2009, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

Člen 11

Predhodno obveščanje

1.   Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 obveznost predhodnega obveščanja iz navedenega člena velja za kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več, ki imajo na krovu najmanj 300 kg staleža trske ali dve toni pelagičnega staleža.

2.   Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je predhodno obdobje obveščanja iz navedenega člena vsaj ena ura pred predvidenim prihodom v pristanišče. Pristojni organi obalnih držav članic lahko za vsak primer posebej dovolijo zgodnejši vstop v pristanišče.

Člen 12

Ladijski dnevniki

Z odstopanjem od člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitani ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več in ki izvajajo usmerjeni ribolov na trsko, vodijo ribolovni ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členom 14 navedene uredbe.

Člen 13

Odstopanje v ladijskem dnevniku

Z odstopanjem od člena 14(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 za ulov, ki se iztovarja nerazvrščeno, dopustno odstopanje pri ocenah, zabeleženih v ribolovnem ladijskem dnevniku, glede količine rib v kilogramih, obdržanih na krovu plovila, znaša 10 % celotne količine ulova, obdržanega na krovu plovila.

Člen 14

Določena pristanišča

Prag, ki se uporablja za živo težo vrst, za katere velja ta načrt, nad katero mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale, kot določa člen 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009, je:

(a)

750 kilogramov trske;

(b)

5 ton pelagičnih staležev.

POGLAVJE IX

SPREMLJANJE

Člen 15

Ocena načrta

Komisija do 21. julija 2019 in nato vsakih nadaljnjih pet let poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih in učinku načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki te staleže izkorišča, zlasti glede uresničevanja ciljev iz člena 3. Komisija lahko poročilo pripravi prej, če se to zdi potrebno vsem zadevnim državam članicam ali Komisiji sami.

POGLAVJE X

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 7 in 8 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 20. julija 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 6, 7 in 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6, 7 in 8, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.

Člen 18

Spremembe Uredbe (ES) št. 2187/2005

Uredba (ES) št. 2187/2005 se spremeni:

1.

člen 13(3) se črta;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 16a

Območne omejitve ribolova

1.   Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne dejavnosti na območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

(a)

območje 1:

55° 45′ SZŠ, 15° 30′ VZD

55° 45′ SZŠ, 16° 30′ VZD

55° 00′ SZŠ, 16° 30′ VZD

55° 00′ SZŠ, 16° 00′ VZD

55° 15′ SZŠ, 16° 00′ VZD

55° 15′ SZŠ, 15° 30′ VZD

55° 45′ SZŠ, 15° 30′ VZD

(b)

območje 2:

55° 00′ SZŠ, 19° 14′ VZD

54° 48′ SZŠ, 19° 20′ VZD

54° 45′ SZŠ, 19° 19′ VZD

54° 45′ SZŠ, 18° 55′ VZD

55° 00′ SZŠ, 19° 14′ VZD

(c)

območje 3:

56° 13′ SZŠ, 18° 27′ VZD

56° 13′ SZŠ, 19° 31′ VZD

55° 59′ SZŠ, 19° 13′ VZD

56° 03′ SZŠ, 19° 06′ VZD

56° 00′ SZŠ, 18° 51′ VZD

55° 47′ SZŠ, 18° 57′ VZD

55° 30′ SZŠ, 18° 34′ VZD

56° 13′ SZŠ, 18° 27′ VZD.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljen ribolov z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 157 mm ali več ali z visečimi parangali. Na krovu ni drugega orodja.“;

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 28aa

Postopek za sprejemanje tehničnih ukrepov v okviru večletnih načrtov

Za namen sprejemanja aktov iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (*) in za čas njenega trajanja je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje tehničnih ukrepov. Ti tehnični ukrepi se določijo z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 28b te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, in lahko, kadar je primerno, odstopajo od naslednjega:

(a)

specifikacij za ciljne vrste, velikosti mrežnih očes in najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja, določenih v prilogah II, III in IV k tej uredbi in navedenih v členih 3 in 4 ter členu 14(1) te uredbe;

(b)

sestave, lastnosti in pravil, ki urejajo uporabo aktivnega orodja iz člena 5(2), (3) in (4) ter člena 6 te uredbe in Priloge II k tej uredbi;

(c)

sestave, lastnosti in pravil, ki urejajo uporabo mirujočega orodja iz člena 8 te uredbe;

(d)

seznama(-ov) koordinat območij in obdobij, kjer veljajo prepovedi ali omejitve ribolova iz členov 16 in 16a te uredbe;

(e)

vrst, za katere se uporablja člen 18a(1) te uredbe, in geografskih območij in obdobij veljavnosti omejitve ribolova za določene staleže iz navedenega odstavka ter tehničnih podrobnosti odstopanja iz člena 18a(2) te uredbe.

(*)  Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).“;"

4.

v členu 28b(2), (3) in (5) se besedilo „členov 14a in 28a“ nadomesti z besedilom „členov 14a, 28a in 28aa“.

Člen 19

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1098/2007

Uredba (ES) št. 1098/2007 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 6. julija 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

I. KORČOK


(1)  UL C 230, 14.7.2015, str. 120.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu in odločitev Sveta z dne 1. julija 2016 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(3)  UL L 179, 23.6.1998, str. 3.

(4)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(5)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).

(7)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1).

(11)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1396/2014 z dne 20. oktobra 2014 o načrtu za zavržke za Baltsko morje (UL L 370, 30.12.2014, str. 40).


PRILOGA I

CILJNA RIBOLOVNA UMRLJIVOST

(iz člena 4)

Stalež

Ciljni razponi ribolovne umrljivosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY)

 

Stolpec A

(Del razpona FMSY iz člena 4(2) in (3))

Stolpec B

(Del razpona FMSY iz člena 4(4))

Trska iz zahodnega Baltskega morja

0,15–0,26

0,26–0,45

Trska iz vzhodnega Baltskega morja

Ni opredeljeno.

Ni opredeljeno.

Sled iz osrednjega Baltskega morja

0,16–0,22

0,22–0,28

Sled iz Riškega zaliva

0,24–0,32

0,32–0,38

Sled iz Botnijskega morja

0,11–0,15

0,15–0,18

Sled iz Botnijskega zaliva

Ni opredeljeno.

Ni opredeljeno.

Sled iz zahodnega Baltskega morja

0,23–0,32

0,32–0,41

Papalina iz Baltskega morja

0,19–0,26

0,26–0,27


PRILOGA II

REFERENČNE TOČKE OHRANJANJA ZA BIOMASO DRSTITVENEGA STALEŽA

(iz člena 5)

Stalež

Referenčne točke ohranjanja

 

Stolpec A

Najnižja referenčna točka za biomaso drstitvenega staleža (v tonah) iz člena 5(2) (MSY Btrigger)

Stolpec B

Mejna referenčna točka za biomaso drstitvenega staleža (v tonah) iz člena 5(3) (Blim)

Trska iz zahodnega Baltskega morja

38 400

27 400

Trska iz vzhodnega Baltskega morja

Ni določena.

Ni določena.

Sled iz osrednjega Baltskega morja

600 000

430 000

Sled iz Riškega zaliva

60 000

Ni določena.

Sled iz Botnijskega morja

316 000

Ni določena.

Sled iz Botnijskega zaliva

Ni določena.

Ni določena.

Sled iz zahodnega Baltskega morja

110 000

90 000

Papalina iz Baltskega morja

570 000

410 000