29.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/66

(1)

Reja živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev ima z ekonomskega in socialnega vidika strateško mesto v kmetijstvu Unije in prispeva k njeni kulturni dediščini. Ta kmetijska dejavnost, ki prispeva k prehranski varnosti v Uniji, je vir dohodka za kmetijsko skupnost. Reja živali iz teh vrst se najbolje spodbuja s spodbujanjem uporabe čistopasemskih plemenskih živali ali hibridnih plemenskih prašičev z dokazano visoko genetsko kakovostjo.

(2)

Države članice so si zato v okviru svoje kmetijske politike nenehno prizadevale spodbujati prirejo živine s posebnimi genskimi značilnostmi, in sicer z določanjem standardov, včasih tudi prek javnih naložb. Zaradi razlik med temi standardi lahko pride do tehničnih ovir v trgovini s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter pri njihovem vstopu v Unijo.

(3)

Pravni okvir za pravo Unije o reji čistopasemskih plemenskih živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev ter hibridnih plemenskih prašičev je določen v direktivah Sveta 88/661/EGS (3), 89/361/EGS (4), 90/427/EGS (5), 91/174/EGS (6), 94/28/ES (7) in 2009/157/ES (8). Namen teh direktiv je bil razvoj živinoreje v Uniji ter hkrati urejanje trgovine s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter njihovega vstopa v Unijo in s tem ohranjati konkurenčnost sektorja Unije za rejo živali.

(4)

Direktive Sveta 87/328/EGS (9), 90/118/EGS (10) in 90/119/EGS (11) so bile sprejete, da bi se preprečilo, da države članice ohranijo ali sprejmejo nacionalna pravila v zvezi s sprejemom plemenskega goveda in prašičev za pleme ter pridobivanjem in uporabo njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov, ki bi lahko pomenila prepoved, omejitev ali oviro trgovine, in sicer v primeru naravnega pripusta, umetne osemenitve ali odvzema semena, jajčnih celic ali zarodkov.

(5)

Na podlagi direktiv 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES je Komisija po posvetovanju z državami članicami prek Stalnega odbora za zootehniko, ustanovljenega v skladu s Sklepom Sveta 77/505/EGS (12), sprejela številne sklepe o določitvi meril za posamezne živalske vrste za odobritev ali priznanje rejskih organizacij in združenj rejcev, za vpis plemenskih živali v rodovniške knjige za govedo, prašiče, ovce, koze ali konje za sprejem čistopasemskih plemenskih ovc in koz za pleme in umetno osemenitev, za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz ter za izdajo spričeval o poreklu ali zootehniških spričeval za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom.

(6)

Komisija je prav tako vzpostavila seznam rejskih organov v tretjih državah in vzorec spričevala o poreklu ali zootehniškega spričevala za vstop plemenskih živali in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov v Unijo.

(7)

Direktive 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES so si večinoma strukturno in vsebinsko podobne. Več teh navedenih direktiv je bilo medtem spremenjenih. Zaradi enostavnosti in doslednosti prava Unije je primerno, da se pravila Unije, določena v navedenih direktivah, racionalizirajo.

(8)

V zadnjih dvajsetih letih je morala Komisija odgovoriti na precejšnje število pritožb rejcev in nosilcev dejavnosti, ki izvajajo rejske programe, v zvezi z različnim prenosom pravnih aktov Unije o reji živali v nacionalno zakonodajo ter njihovo razlago v različnih državah članicah. Da se zagotovi enotna uporaba pravil Unije o plemenskih živalih in preprečijo ovire v trgovini s plemenskimi živalmi ter njihovim zarodnim materialom, ki so posledica razlik pri prenosu navedenih direktiv v nacionalno zakonodajo, bi bilo treba zakonodajo Unije o zootehniških in genealoških pogojih za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter za njihov vstop v Unijo določiti v obliki uredbe.

(9)

Poleg tega so izkušnje pokazale, da je treba za lažjo uporabo pravil iz navedenih direktiv v številnih določbah uporabiti natančnejšo ubeseditev, skupaj z dosledno terminologijo, ki je ustaljena v vseh državah članicah. Zaradi jasnosti in doslednosti prava Unije je prav tako primerno vključiti več opredelitev, tudi opredelitev pasme.

(10)

Spodbujanje konkurenčnosti sektorja reje živali ne bi smelo privesti do izumrtja pasem, katerih značilnosti so prilagojene posebnemu biofizičnemu okolju. Če je njihova populacija premajhna, lokalnim pasmam lahko grozi izguba genske raznovrstnosti. Živalski genski viri kot pomemben del kmetijske raznovrstnosti zagotavljajo temelje trajnostnemu razvoju živinorejskega sektorja in omogočajo, da se živali prilagodijo okoljskim spremembam, proizvodnim pogojem, trgu in povpraševanju potrošnikov. Pravni akti Unije na področju reje živali bi morali tako prispevati tudi k ohranjanju živalskih genskih virov, k zaščiti raznovrstnosti ter k proizvodnji značilnih regionalnih kakovostnih proizvodov, ki temeljijo na specifičnih dednih značilnosti lokalnih pasem domačih živali. Pravni akti Unije bi morali tudi spodbujati vzdržne rejske programe za izboljšanje pasem, zlasti v primeru ogroženih ali avtohtonih pasem, ki niso splošno razširjene v Uniji, za ohranjanje pasem ter za ohranjanje genske raznovrstnosti v pasmi in med pasmami.

(11)

S selekcijo in rejo je bil dosežen pomemben napredek pri razvoju lastnosti v zvezi z produktivnostjo domačih živali, kar vodi v nižje proizvodne stroške na ravni kmetije. Nezaželeni stranski učinki tega pa so v nekaterih primerih bili pomisleki v družbi v zvezi z dobrobitjo živali in problemi, povezanimi z okoljem. Uporaba genomike in naprednih informacijskih tehnologij, kot je „precizna živinoreja“, ki omogoča zapis velikih podatkovnih nizov o alternativnih lastnosti, neposredno ali posredno povezanih z dobrobitjo živali in vprašanja trajnosti, dajejo precejšnje možnosti za odpravo pomislekov v družbi in doseganje ciljev o trajnostni reji živali glede boljšega izkoristka virov in večje odpornosti in krepkosti živali. Zbiranje podatkov o teh alternativnih lastnosti bi moralo biti bolj pomembno v okviru rejskih programov in bi morali biti imeti večjo težo pri opredeljevanju ciljev selekcije. V zvezi s tem bi bilo treba genske vire ogroženih pasem obravnavati kot zbiralnik genov, ki lahko pripomore k dosegi dobrobiti teh živali in trajnostnih ciljev.

(12)

Ta uredba bi se morala uporabljati za plemenske živali vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev in njihov zarodni material, kadar se namerava te živali ali potomce iz tega zarodnega materiala vpisati v rodovniško knjigo kot čistopasemske plemenske živali ali registrirati kot hibridne plemenske prašiče v rodovniškem registru, zlasti če so namenjene za trgovanje v Uniji, tudi v posamezni državi članici, ali za vstop teh plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo.

(13)

Izraz „plemenska žival“ ali „čistopasemska plemenska žival“ ne bi smel veljati le za živali, ki imajo še vedno sposobnost razmnoževanja. Tudi kastrirane živali s svojimi rodovniškimi in zootehničnimi informacijami lahko prispevajo k oceni genetske kakovosti pasemske populacije in k celovitosti razvrstitvene lestvice plemenskih živali na podlagi teh rezultatov. Glede na cilje rejskih programov bi pomanjkanje ali izguba podatkov zaradi izključitve kastriranih živali iz rodovniške knjige ali registra lahko izkrivilo rezultate ocene genetske kakovosti plemenskih živali, ki so genetsko povezane s temi kastriranimi živalmi.

(14)

Zato bi moral biti namen pravil o čistopasemskih plemenskih živalih iz te uredbe zagotoviti dostop do trgovine na podlagi dogovorjenih načel za priznavanje rejskih društev, ki upravljajo pasme, in za odobritev njihovih zadevnih rejskih programov. Ta uredba bi morala določati tudi pravila za vpis čistopasemskih plemenskih živali v glavni del rodovniških knjig in v različne razrede genetske vrednosti glavnega dela, kadar ti obstajajo. Določati bi morala tudi pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti ter pravila za sprejem plemenskih živali za pleme, kot tudi vsebino zootehniških spričeval.

(15)

Podobno bi moral biti namen pravil o hibridnih plemenskih prašičih iz te uredbe zagotoviti dostop do trga na podlagi dogovorjenih načel za priznavanje rejskih podjetij, ki upravljajo različne pasme, linije ali križance prašičev, in za odobritev njihovih rejskih programov. Ta uredba bi morala določati tudi pravila za registracijo hibridnih plemenskih prašičev v rodovniške registre. Določati bi morala tudi pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti ter pravila za sprejem hibridnih plemenskih prašičev za pleme, kot tudi vsebino zootehniških spričeval.

(16)

V tej uredbi ni primerno obravnavati vprašanj v zvezi s kloniranjem.

(17)

Ker cilja te uredbe, namreč zagotoviti usklajen pristop k trgovini s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji in k njihovem vstopu v Unijo, kot tudi k uradnemu nadzoru, ki ga je treba izvajati za rejske programe rejskih društev in rejskih podjetij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinka, zahtevnosti ter čezmejne in mednarodne narave lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega člena.

(18)

Kakovost storitev, ki jih ponujajo rejska društva in rejska podjetja, ter njihov način ocenjevanja in razvrščanja plemenskih živali vplivajo na kakovost in natančnost zbranih ali ugotovljenih zootehničnih in rodovniških informacij o teh živalih in njihovi vrednosti na trgu. Zato bi bilo treba določiti pravila za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter za odobritev njihovih rejskih programov na podlagi harmoniziranih meril Unije. Ta pravila bi morala zajemati tudi njihov nadzor s strani pristojnih organov držav članic za zagotovitev, da pravila, ki so jih določila rejska društva in rejska podjetja, ne ustvarjajo razlik med rejskimi programi ter tako ne povzročajo tehničnih ovir za trgovino v Uniji.

(19)

Ta uredba bi morala določati podobne postopke, kot so določeni v direktivah 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES, glede priprave seznama priznanih rejskih društev in rejskih podjetij, vključno s posodabljanjem, prenosom in objavo seznamov.

(20)

Splošni namen izvajanja rejskih programov čistopasemskih plemenskih živali je na trajnosten način izboljšati proizvodne in neproizvodne lastnosti plemenskih živali ali ohranitev pasme. Ti rejski programi bi morali zajemati zadostno število čistopasemskih plemenskih živali v lasti rejcev, ki z rejo in selekcijo spodbujajo in razvijajo želene lastnosti teh živali ali zagotavljajo ohranitev pasme v skladu s cilji, ki so skupni sodelujočim rejcem. Prav tako je namen izvajanja rejskih programov hibridnih plemenskih prašičev razvijanje želenih lastnosti z načrtnim križanjem različnih prašičjih pasem, linij ali križancev. Plemenske živali (čistopasemske ali hibridne) iz rejskega programa se vpišejo v rodovniško knjigo ali register, vključno z informacijami o njihovih prednikih in so, odvisno od ciljev reje iz rejskega programa, podvržene lastni preizkušnji ali kakršno koli drugo ocenjevanje katerega rezultat je zapisovanje podatkov o lastnostih v zvezi s cilji tega rejskega programa. Kadar je to navedeno v rejskem programu, se opravi ocenjevanje genetske vrednosti, da se oceni plemenska vrednost živali, ki se lahko ustrezno razvrstijo. Te plemenske vrednosti in rezultati lastne preizkušnje, kot tudi rodovniške informacije, so podlaga za rejo in selekcijo.

(21)

Pravica biti priznan kot rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki izpolnjuje določena merila, bi moralo biti temeljno načelo prava Unije o reji živali in notranjem trgu. Varstvo gospodarske dejavnosti obstoječega priznanega rejskega društva ne bi smelo opravičevati zavrnitve priznanja s strani pristojnega organa glede novega rejskega društva za isto pasmo ali opravičevati kršitev načel, ki urejajo notranji trg. Enako velja za odobritev nadaljnjega rejskega programa ali odobritev geografske razširitve obstoječega rejskega programa, ki se izvaja za isto pasmo ali za plemenske živali te iste pasme, ki lahko izhajajo iz plemenske populacije rejskega društva, ki že izvaja rejski program za to pasmo. Kadar pa v državi članici eno ali več priznanih rejskih društev že izvaja odobren rejski program za določeno pasmo, bi moral imeti pristojni organ te države članice v določenih primerih možnost zavrniti odobritev nadaljnjnega rejskega programa za isto pasmo, četudi ta rejski program izpolnjuje vse pogoje, potrebne za odobritev. Eden od razlogov za zavrnitev bi lahko bilo dejstvo, da bi lahko odobritev nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo ogrozila ohranitev te pasme ali gensko raznovrstnost znotraj te pasme v tej državi članici. Ohranitev te pasme lahko ogrozi zlasti razdrobljenost plemenske populacije, kar lahko povzroči pogostejše parjenje v sorodstvu, pogostejše genetske okvare, izgubo selekcijskega potenciala ali zmanjšan dostop rejcev do čistopasemskih plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala. Drugi razlog za zavrnitev bi lahko bil povezan z neskladnostmi v opredeljenih plemenskih značilnostih ali v glavnih ciljih teh rejskih programov. Ne glede na namen rejskega programa, to je ohranitev pasme ali njeno izboljšanje, bi moral imeti pristojni organ možnost, da zavrne odobritev nadaljnjega rejskega programa glede iste pasme, kadar bi razlike v glavnih ciljih dveh rejskih programov ali v bistvenih lastnostih značilnosti pasme, opredeljenih v teh rejskih programih, povzročile izgubo učinkovitosti genetskega napredka v okviru teh ciljev ali teh lastnosti ali kakršnih koli povezanih lastnostih, ali kadar bi izmenjava živali med obema plemenskima populacijama pomenila nevarnost, da se te bistvene lastnosti iz začetne plemenske populacije s selekcijo ali križanjem izgubijo. V primeru ogrožene pasme ali avtohtone pasme, ki ni splošno razširjena na enem ali več ozemljih Unije, bi moral imeti pristojni organ možnost zavrniti odobritev nadaljnjega rejskega programa za isto pasmo na podlagi razloga, da bi ta nadaljnji rejski program onemogočil dejansko izvajanje obstoječega rejskega programa, zlasti zaradi pomanjkanja usklajevanja ali izmenjave rodovniških ali zootehniških informacij, kar onemogoči korist od enotne ocene zbranih podatkov o tej pasmi. V primeru zavrnitve odobritve rejskega programa bi moral pristojni organ vlagateljem prošnje vedno posredovati utemeljeno obrazložitev in jim dati možnost, da se na to zavrnitev pritožijo.

(22)

Rejci bi morali imeti pravico rejski program oblikovati in ga izvajati za lastno uporabo, ne da bi ta program moral odobriti pristojni organ. Vendar bi vsaka država članica ali njeni pristojni organi morala obdržati možnost, da ureja(jo) te dejavnosti, zlasti takoj ko tak rejski program omogoča poslovne transakcije v zvezi s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom ali ogroža že obstoječ odobren rejski program za to isto pasmo.

(23)

Če je namen rejskega programa ohranitev pasme, bi lahko zahteve rejskega programa dopolnili ohranitveni ukrepi ex situ ter in situ ali druga orodja za spremljanje stanja pasme, ki bi zagotovila njeno dolgoročno, trajnostno ohranitev. Te ukrepe bi moralo biti možno določiti v rejskem programu.

(24)

Združenja rejcev ali rejske organizacije, vključno z rejskimi podjetji, ki so zasebna podjetja, ali javni organi se lahko priznajo kot rejska društva le, če njihovi rejci sodelujejo v njihovih rejskih programih in kadar zagotavljajo, da imajo ti rejci prosto izbiro pri selekciji in reji čistopasemskih plemenskih živali, pravico, da se potomci teh živali vpišejo v njihovo rodovniško knjigo, ter možnost, da so lastniki teh živali.

(25)

Rejsko društvo ali rejsko podjetje bi moralo pred izvajanjem sprememb odobrenega rejskega programa te spremembe predložiti pristojnemu organu, ki je priznal to rejsko društvo ali podjetje. V izogib nepotrebnemu upravnemu bremenu za pristojni organ in rejsko društvo ali rejsko podjetje, bi moralo rejsko društvo ali rejsko podjetje pristojnemu organu predložiti samo tiste spremembe, ki lahko bistveno vplivajo na rejski program. Te spremembe bi se morale nanašati zlasti na širitev geografskega območja, na spremembe namena rejskega programa ali njegovih ciljev selekcije in reje, na spremembe opisa plemenskih značilnosti ali prenosa nalog na zunanje izvajalce, kot tudi na večje spremembe v sistemu za evidentiranje porekla ali metod, uporabljenih za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti in na vse druge spremembe, za katere pristojni organ meni, da bistveno spreminja rejski program. Ne glede na obvezno predložitev bistvenih sprememb pristojnemu organu bi moralo rejsko društvo ali rejsko podjetje pristojnemu organu na njegovo zahtevo predložiti posodobljeno različico rejskega programa.

(26)

Kadar je treba ohraniti pasmo ali spodbujati njen razvoj na določenem ozemlju ali v primeru ogrožene pasme, bi moral imeti pristojni organ možnost, da sam začasno izvaja rejski program za to pasmo, pod pogojem, da zanjo rejski program dejansko še ni oblikovan. Če se rejski program lahko preda nosilcu dejavnosti, ki izpolnjuje zahteve, potrebne za ustrezno izvajanje tega rejskega programa, pristojni organ, ki izvaja tak rejski program, ne bi smel več imeti možnosti še naprej izvajati program.

(27)

Ker je za ohranjanje ogroženih pasem potrebna ustanovitev in priznanje rejskih društev z omejenim številom plemenskih živali, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih, velikost plemenske populacije na splošno ne bi smela veljati kot bistveni pogoj za priznanje rejskih društev, ki upravljajo ogrožene pasme, in odobritev njihovih rejskih programov, zlasti ker se priznanje izda na nacionalni ravni.

(28)

Da bi se upošteval poseben status ogroženih pasem, bi bilo treba v tej uredbi določiti posebna pravila, zlasti glede nadgradnje dodatnega dela v glavni del in odstopanj od lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti.

(29)

Unija je pogodbenica Konvencije o biološki raznovrstnosti, odobrene s Sklepom Sveta 93/626/EGS (13), katere cilji so zlasti ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostna raba njenih sestavnih delov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov. Ta konvencija določa, da imajo pogodbenice suvereno pravico do uporabe svojih bioloških virov in da so odgovorne za ohranjanje svoje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo svojih bioloških virov. Unija je tudi pogodbenica Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe konvencije o biološki raznovrstnosti, odobrenega s Sklepom Sveta 2014/283/EU (14). Ta uredba bi torej morala upoštevati, kadar je ustrezno, Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Nagojski protokol ter bi se morala uporabljati ne glede na Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(30)

Rejska društva in rejska podjetja, priznana v eni državi članici, bi morala imeti možnost, da izvajajo svoje odobrene rejske programe v eni ali več drugih državah članicah, da bi v Uniji zagotovila najboljšo možno uporabo plemenskih živali z visoko genetsko vrednostjo. V ta namen bi bilo treba s poenostavljenim postopkom obveščanja zagotoviti, da je pristojni organ v drugi državi članici obveščen o nameri izvajanja čezmejnih dejavnosti. Vendar sezonsko gibanje plemenskih živali znotraj meja države članice ali čez več držav članic ne bi smelo obvezno pomeniti tudi širitve geografskega območja.

(31)

Spodbujati bi bilo treba čezmejno sodelovanje med rejskimi društvi in med rejskimi podjetji, ki to želijo, obenem pa zagotoviti poslovno svobodo in odpravo ovir za prosti pretok plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala.

(32)

Ker bo pristojni organ mogoče moral odobriti več rejskih programov rejskega društva ali rejskega podjetja, ki ga je priznal, in ker bo pristojni organ mogoče moral odobriti širitev, na njegovem ozemlju, rejskih programov, ki jih izvaja rejsko društvo ali rejsko podjetje, priznano v drugi državi članici, bi moralo biti priznavanje rejskega društva ali rejskega podjetja ločeno od odobritve njegovih rejskih programov. Vendar bi bilo treba ob ocenjevanju prošnje za priznanje rejskega društva ali rejskega podjetja pristojnemu organu predložiti tudi prošnjo za odobritev vsaj enega rejskega programa.

(33)

Iz različnih pritožb, ki jih je morala Komisija obravnavati v preteklih letih, je videti, da bi ta uredba morala jasno urejati odnos med rejskim društvom, ki ustanovi hčerinsko rodovniško knjigo za posamezno pasmo čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, in rejskim društvom, ki trdi, da je vzpostavilo rodovniško knjigo o izvoru te pasme.

(34)

Pojasniti je treba razmerje med rejci in rejskimi društvi, zlasti da se zagotovi njihova pravica sodelovati v rejskem programu na geografskem območju, za katero je odobren, in v primeru možnosti članstva je treba rejcem zagotoviti pravico do članstva. Rejska društva bi morala imeti pravila za reševanje sporov z rejci, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih, ter za zagotavljanje enake obravnave teh rejcev. Določiti bi morala tudi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti rejcev, ki sodelujejo v njihovih rejskih programih.

(35)

Rejci, katerih živali se sezonsko gibljejo znotraj meja države članice ali območja, ki presega nacionalne meje, bi morali imeti pravico nadaljnjega sodelovanja v rejskem programu, v kolikor se sedež njihovega kmetijskega gospodarstva nahaja znotraj geografskega območja tega rejskega programa.

(36)

V tej uredbi bi treba upoštevati posebne razmere, ki prevladujejo v sektorju hibridnih plemenskih prašičev. Večina zasebnih podjetij v sektorju hibridnih plemenskih prašičev ima zaprt proizvodni sistem in upravljajo svojo plemensko živino. Za ta podjetja bi bilo treba torej določiti odstopanja, zlasti glede sodelovanja rejcev v rejskem programu in pravice do registracije hibridnih plemenskih prašičev v rodovniških registrih.

(37)

Opredelitev pojma „hibridni plemenski prašič“ zajema živali iz vseh ravni plemenske in selekcijske piramide, ki se uporabljajo za optimizacijo načrtov križanja s kombiniranjem posebnih značilnosti različnih genotipov in izkoriščanjem učinkov heteroze. Glede na raven plemenske in selekcijske piramide „hibridni plemenski prašič“ zajema pasme, linije ali križance. Vendar pa ni nujno, da so vse živali „hibridi“ v tradicionalnem pomenu besede.

(38)

Na podlagi pridobljenih izkušenj, zlasti pri uporabi Direktive 90/427/EGS, v manjši meri pa tudi direktiv 89/361/EGS in 2009/157/ES, se je pokazalo, da so potrebna natančnejša pravila za učinkovito reševanje sporov med rejci na eni strani in rejskimi društvi na drugi strani, ki temeljijo na jasno določenih poslovnikih ter opisanih pravicah in dolžnostih rejcev. To se najbolje doseže tako, da se spori rešujejo znotraj pravnega sistema države članice, v kateri nastanejo.

(39)

Rejska društva, ki vzpostavijo in vodijo rodovniške knjige za čistopasemsko plemensko govedo, prašiče, ovce, koze in enoprste kopitarje, kot tudi rejska podjetja, ki niso zasebna podjetja, ki delujejo v zaprtih proizvodnih sistemih, ki vzpostavijo in vodijo registre za hibridne plemenske prašiče, bi morala v svoje rodovniške knjige oziroma registre vpisovati oziroma registrirati plemenske živali brez diskriminiranja glede na državo članico izvora živali ali njihovih lastnikov ter te živali ustrezno razvrstiti v skladu z njihovimi genetskimi vrednostmi, kadar je to predvideno v rejskem programu.

(40)

Rejskim društvom bi bilo treba tudi dovoliti, da vzpostavijo dodatne dele za evidenco živali, ki ne izpolnjujejo starševskih meril, a za katere rejska društva menijo, da ustrezajo plemenskim značilnostim iz rejskega programa zadevne pasme, z namenom, da se te živali nato redi s čistopasemskimi plemenskimi živalmi iz pasme, ki jo zajema rejski program, njihovi potomci pa bi bili nato uvrščeni v glavni del rodovniške knjige. Posebna pravila za uvrstitev potomcev teh živali v glavni del rodovniške knjige bi bilo treba določiti na ravni Unije.

(41)

Uvrstitev potomcev teh živali v glavni del rodovniških knjig bi bilo treba dovoliti le prek starševske linije samice, razen v primeru enoprstih kopitarjev. Vendar pa bi morale imeti države članice možnost rejskim društvom dovoliti, da za ogrožene pasme goveda, prašičev, ovc in koz ali odpornih pasem ovc, za katere ni dovolj čistopasemskih samcev za razmnoževanje, uporabijo manj stroga pravila za uvrstitev njihovih potomcev iz dodatnih delov v glavni del rodovniške knjige, da se prepreči nadaljnje slabšanje genske raznovrstnosti teh pasem. Prav tako bi bilo treba določiti posebna pravila, ki bi omogočala obnovo pasem, ki so izumrle ali so v resni nevarnosti, da izumrejo. Države članice, ki uveljavljajo taka odstopanja, bi morale skrbno oceniti status tveganja teh plemenskih populacij in zagotoviti varno upravljanje genskih virov.

(42)

Kadar je treba oblikovati novo pasmo s križanjem značilnosti čistopasemskih plemenskih živali različnih pasem ali križanjem živali z zadostno stopnjo fizične podobnosti, ki se že razmnožujejo z zadostno genetsko stabilnostjo, da se jih lahko šteje za novo pasmo, bi bilo treba rejskim društvom omogočiti, da odprejo rodovniške knjige in izvajajo rejske programe za te nove pasme.

(43)

Ta uredba ne bi smela preprečevati, da bi živali, vpisane v dodatni del rodovniške knjige določene pasme, spadale v področje uporabe obvez kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta (16) in bi bile tako upravičene do pomoči nacionalnih ali regionalnih organov v okviru programov za razvoj podeželja.

(44)

Za čistopasemske plemenske živali enoprstih kopitarjev bi morala rejska društva v svojih rejskih programih določiti pravila, ki bi prepovedala ali omejila uporabo določenih razmnoževalnih tehnik in določenih čistopasemskih plemenskih živali, vključno z njihovim zarodnim materialom. Rejska društva bi na primer morala imeti možnost zahtevati, da se potomci zaplodijo le z naravnim pripustom. Rejska društva, ki uveljavljajo te prepovedi ali omejitve, bi morala ta pravila določiti v svojih rejskih programih, v skladu s pravili, ki jih določi rejsko društvo, ki vodi izvorno rodovniško knjigo.

(45)

Čistopasemske plemenske živali, vpisane v rodovniške knjige, bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(46)

V primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev Uredba (EU) 2016/429 določa, da pristojni organ na področju zdravja živali za enoprste kopitarje izda enoten identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali, ki ga Komisija z delegiranimi akti nadalje podrobno opredeli. Da bi bilo zootehnično spričevalo glede vsebine in upravnega postopka čim bolj v skladu z enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo živali, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z obliko in vsebino enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo enoprstih kopitarjev.

(47)

Primernost čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev za tekmovanja na mednarodni ravni urejajo mednarodni zasebni sporazumi. Glede na mednarodno razsežnost sektorja enoprstih kopitarjev bi morala Komisija pri pripravi in oblikovanju ustreznih delegiranih in izvedbenih aktov upoštevati te sporazume, da se ohrani primernost teh čistopasemskih plemenskih živali za tekmovanje na mednarodni ravni.

(48)

Sprejem plemenskih živali za plemenske namene in zlasti naravni pripust ali oploditev z biomedicinsko pomočjo bi bilo treba urediti na ravni Unije, da se preprečijo ovire v trgovini, zlasti, kadar je bila na takih plemenskih živalih opravljena lastna preizkušnja ali je bila ocenjena njihova genetska vrednost v skladu s pravili iz te uredbe, zlasti iz Priloge III.

(49)

Jasno je, da države članice ali njihovi pristojni organi ne smejo uporabiti te uredbe, da prepovejo, omejijo ali preprečijo uporabo čistopasemskih plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala za proizvodnjo živali, ki niso namenjene vpisu ali registraciji kot plemenske živali v rodovniški knjigi ali rodovniškem registru.

(50)

Medtem ko so bila pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz, pri katerih se preskuša določeno število lastnosti, določena na ravni Unije, pa pri čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjih zaradi številnih zahtev za posamezno pasmo, uporabo in selekcijo taka pravila doslej še niso bila harmonizirana. Pravila za posamezno pasmo za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti so namreč trenutno določena v izvorni rodovniški knjigi za pasmo konj.

(51)

Da bi se upošteval tehnični razvoj, znanstveni napredek ali potreba po ohranitvi genskih virov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme delegirane akte za spremembo Priloge III k tej uredbi. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prav tako prenesti izvedbena pooblastila, ki ji omogočajo, da določi enotna in natančnejša pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskega plemenskega goveda, ovc in koz.

(52)

Moralo bi biti mogoče, da lastno preizkušnjo ali oceno genetske vrednosti izvede zunanji izvajalec, ki ga imenuje rejsko društvo ali rejsko podjetje, ali javni organ, tudi organ, ki to poslanstvo opravlja kot samostojno nalogo. Pristojni organ lahko tega zunanjega izvajalca pooblasti in oceni v okviru odobritve rejskega programa. Rejsko društvo ali rejsko podjetje, za katerega zunanji izvajalci opravijo lastno preizkušnjo ali oceno genetske vrednosti, bi moralo biti odgovorno za zagotavljanje skladnosti z zahtevami, ki veljajo za te dejavnosti, razen če ustrezna država članica ali njen pristojni organ ne odloči drugače, ter bi moralo v svojem rejskem programu natančno navesti imenovanega zunanjega izvajalca.

(53)

Odvisno od, med drugim, vrste ali pasme bi bilo morda treba harmonizirati ali izboljšati metode za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti čistopasemskih plemenskih živali, ki jih uporabljajo rejska društva ali zunanji izvajalci, ki jih imenujejo rejska društva. Za zagotovitev enotinih pogojev izvajanja te Uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki ji omogočajo, da določi referenčna središča Evropske unije. Da po potrebi spremeni nalogo teh referenčnih središč, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte. Ta referenčna središča Evropske unije bi morala biti upravičena do finančne podpore Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18). V primeru čistopasemskega plemenskega goveda te naloge opravlja Interbull Centre, stalni pododbor Mednarodnega odbora za kontrolo proizvodnosti živali (ICAR), ki je referenčno središče Evropske unije, imenovano z Odločbo Sveta 96/463/ES (19).

(54)

Poleg tega bi bilo treba v podporo rejskim društvom pri upravljanju ogroženih pasem, kadar se izkaže kot potrebno, na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki ji omogočajo, da določi referenčna središča Evropske unije s posebno nalogo spodbujanja vzpostavljanja ali harmoniziranje metod, ki jih uporabljajo ta rejska društva. Da po potrebi spremeni nalogo teh referenčnih središč, bi bilo treba na Komisijo prav tako prenesti pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 290 PDEU. Komisija bi morala pri določanju teh središč in opisu njihovih nalog ustrezno upoštevati dejavnosti Evropske regionalne kontaktne točke za živalske genske vire, ki je bila vzpostavljena v okviru globalnega akcijskega načrta Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) za živalske genske vire v Evropi. Metode, ki jih določajo ta središča, ne bi smele biti zavezujoče.

(55)

Rejci, ki sodelujejo v rejskem programu, bi morali imeti pravico prejeti zootehniška spričevala za svoje plemenske živali, vključene v ta rejski program, in za zarodni material teh živali. Zootehniška spričevala bi morala spremljati plemenske živali ali njihov zarodni material, kadar se z njimi trguje v Uniji ali vanjo vstopijo, da se živali ali njihovi potomci, ki so nastali iz zarodnega materiala, vpišejo ali registrirajo v druge rodovniške knjige ali rodovniške registre. V zootehniških spričevalih bi moral rejec najti informacije o genetski kakovosti in poreklu kupljene živali. Taka spričevala bi bilo treba po potrebi na primer izdati za plemenske živali za razstavne namene ali kadar se jih namesti v testne postaje ali v centre za umetno osemenjevanje.

(56)

Moralo bi biti jasno, da ta uredba državam članicam ali pristojnim organom ne prepoveduje, da zahtevajo, da seme čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, namenjeno umetnemu osemenjevanju za proizvodnjo živali, ki naj ne bi postale čistopasemske plemenske živali, pri trgovanju spremljajo informacije o kakovosti in poreklu te živali. Na splošno se upa, da bi se konkurenčnost sektorja Unije za rejo živali lahko izboljšala, če bi bil zarodni material plemenskih živali, zlasti njihovo seme, ter informacije v zootehniških spričevalih na voljo tudi nosilcem dejavnosti, ki razmnožujejo živali, a ne nameravajo njihovih potomcev vpisati v rodovniško knjigo.

(57)

Vstop v Unijo in izvoz plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v tretje države sta pomembna za kmetijstvo Unije. Vstop plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo bi zato moral potekati pod pogoji, ki so skoraj povsem primerljivi s pravili, ki se uporabljajo za trgovino v Uniji. Vendar pa bi morale biti plemenske živali in njihov zarodni material do vpisa v glavni del rodovniške knjige ali registra v Uniji upravičene le, če raven nadzora, ki se izvaja v tretji državi izvoznici, zagotavlja enako zanesljivost podatkov o poreklu in rezultatov lastne preizkušnje ter ocenjevanja genetske vrednosti kot v Uniji, in če so rejski organi, ki zagotavljajo te podatke in rezultate, vključeni na seznam, ki ga vodi Komisija. Poleg bi morali rejski organi v tretjih državah vzajemno sprejemati plemenske živali in njihov zarodni material iz zadevnega rejskega društva ali rejskega podjetja, priznanega v Uniji.

(58)

Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (20) določa, da nomenklaturo blaga, in sicer „kombinirano nomenklaturo“ ali s kratico „KN“, ki hkrati izpolnjuje zahteve skupne carinske tarife, zunajtrgovinske statistike Skupnosti ter drugih politik Unije v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, določi Komisija. Priloga I k navedeni uredbi navaja oznake KN za čistopasemsko plemensko govedo, prašiče, ovce, koze in enoprste kopitarje ter seme samcev goveda ter navaja, da se izvzamejo iz običajne stopnje dajatev. V tem primeru moralo te živali in njihov zarodni material spremljati ustrezno zootehnično spričevalo, ki dokazuje njihovo razvrstitev v čistopasemske plemenske živali ali njihov zarodni material. Čistopasemske plemenske živali bi moral spremljati tudi dokument, ki navaja, da bodo vpisane v rodovniško knjigo, ki jo vodi rejsko društvo, ali v rodovniški register, ki ga vodi rejsko podjetje.

(59)

Ob vstopu v Unijo se pri plemenskih živalih in njihovem zarodnem materialu opravijo veterinarski pregledi v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS (21) in 97/78/ES (22). V primeru čistopasemskih plemenskih živalih bi bilo treba tudi za uporabo oprostitve konvencionalne stopnje dajatve za čistopasemske plemenske živali tudi pri njih opraviti potrebne preglede.

(60)

Določiti je treba pravila o uradnem nadzoru, opravljenem za preverjanje skladnosti s pravili iz te uredbe, in o drugih uradnih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi v skladu s to uredbo, ki so prilagojena živinorejskemu sektorju. Pristojni organi bi morali imeti možnost izvajanja uradnega nadzora nad vsemi nosilci dejavnosti, za katere velja ta uredbe, zlasti nad rejskimi društvi, rejskimi podjetji, zunanjimi izvajalci, ki izvajajo lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti, in rejci ter, če izdajajo zootehnična spričevala, nad središči za zbiranje semena in skladiščenje, središči za skladiščenje zarodkov in nad skupinami za odvzem ali pridobivanje zarodkov.

(61)

Pristojni organi bi morali izvajati uradni nadzor, da se preveri skladnost s pravili iz te uredbe in zahtevami iz odobrenega rejskega programa. Ta nadzor lahko vključuje pregled opreme, uporabljene za lastno preizkušnjo, ali preverjanje postopkov za zapisovanje zootehničnih in genealoških podatkov ali pregled dokumentov ali sistemov, uporabljenih za hrambo ali obdelavo zbranih podatkov o plemenskih živalih. Pregled lahko upošteva preverjanje kakovosti ali nadzorne sisteme za zagotavljanje pravilnosti zabeleženih podatkov, kot je starševski nadzor, ki se ga izvaja za preverjanje porekla živali. Pristojni organi lahko uradni nadzor izvajajo v prostorih in pisarnah ter nad opremo rejcev, rejskih društev ali rejskih podjetij, kot tudi nad plemenskimi živalmi ali zarodnim materialom, odvzetim tem plemenskim živalim, vključenim v rejski program.

(62)

Kadar se v tej uredbi sklicuje na „druge uradne dejavnosti“, bi bilo to treba razlagati kot vključujoč priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij, odobritev rejskih programov ali nudenje pomoči drugim državam članicam in tretjim državam.

(63)

Za dejansko uporabo pravil Unije o plemenskih živalih in njihovem zarodnem materialu iz te uredbe morajo pristojni organi držav članic med seboj sodelovati in si po potrebi zagotavljati upravno pomoč. Zato bi morala biti splošna pravila o upravni pomoči in sodelovanju podobna tistim iz naslova IV Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (23), s potrebnimi prilagoditvami določena v tej uredbi.

(64)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da, kadar obstajajo dokazi, da v tretji državi prihaja do obsežnih resnih neskladnosti s pravom Unije o reji živali, sprejme posebne ukrepe za omejitev vpliva takih neskladnosti.

(65)

Pristojni organ države članice bi moral imeti tudi potrebna pooblastila za izvrševanje zootehniških in genealoških pravil o plemenskih živalih iz te uredbe, vključno z začasnim preklicem odobritve rejskega programa ali preklicem priznanja rejskega društva ali rejskega podjetja v primeru neupoštevanja pravil iz te uredbe.

(66)

Komisija bi morala po potrebi izvajati nadzor v državah članicah, med drugim ob upoštevanju rezultatov uradnega nadzora, ki ga izvajajo države članice, da bi zagotovila uporabo pravil iz te uredbe v vseh državah članicah.

(67)

Komisija bi morala po potrebi izvajati nadzor v tretjih državah z namenom, da se pripravi seznam rejskih organov tretjih držav, iz katerih bi bilo treba dovoliti vstop plemenskih živali in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov v Unijo, z namenom, da se določijo pogoji za njihov vstop v Unijo, ter z namenom, da se pridobijo zootehniške in genealoške informacije, povezane z delovanjem sporazumov o enakovrednosti. Komisija bi morala izvajati nadzor tudi v tretjih državah, kjer je to potrebno zaradi kakršne koli ponavljajoče se ali nove težave v zvezi s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom.

(68)

Izredno pomembno je prek uradnega nadzora preverjati skladnost s pravili iz te uredbe, da se zagotovi, da se v Uniji dejansko uresničijo cilji iz te uredbe. Nedelovanje nadzornega sistema države članice lahko v nekaterih primerih zelo oteži uresničitev teh ciljev in povzroči resno in razširjeno skladnost s temi pravili. Komisija bi zato morala imeti možnost, da se sprejetjem ukrepov odzove na te neuspehe nadzornega sistema države članice, dokler zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo napake. Taki ukrepi lahko vključujejo prepoved ali uvedbo posebnih pogojev za trgovanje s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom ali druge ukrepe, za katere Komisija meni, da so ustrezen odziv na obsežno kršitev.

(69)

Ker ta uredba razveljavlja in nadomešča direktive 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES, je treba razveljaviti tudi akte Komisije, sprejete na podlagi navedenih direktiv, ter jih po potrebi nadomestiti z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi ustreznih pooblastil, prenesenih s to uredbo. Zato bi bilo treba navedene akte Komisije razveljaviti in po potrebi nadomestiti.

(70)

Da se zagotovi pravilna uporaba te uredbe in njena dopolnitev ali sprememba prilog k tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo zahtev za izvajanje lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti, nalogami referenčnih središč Evropske unije in zahtevami zanje ter vsebino in obliko zootehniških spričeval.

(71)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja opravijo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (24). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(72)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe v zvezi z vzorčnimi obrazci za informacije, ki jih države članice posredujejo javnosti s seznamom priznanih rejskih društev in rejskih podjetij, metodami za preverjanje identitete čistopasemskih plemenskih živali, lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti, določanjem referenčnih središč Evropske unije, vzorčnimi obrazci enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo enoprstnih kopitarjev, vzorci zootehniških spričeval, ki so priložena plemenskim živalim in njihovemu zarodnemu materialu, priznavanjem enakovrednosti ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah, resnimi težavami nadzornega sistema države članice ter z uvedbo posebnih ukrepov v zvezi z vstopom plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Komisija ne bi smela sprejeti izvedbenega akta, če Stalni odbor za zootehniko ne poda mnenja.

(73)

Pravila iz direktiv 87/328/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/118/EGS, 90/119/EGS, 90/427/EGS, 91/174/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES ter Odločbe 96/463/ES je treba nadomestiti s pravili iz te uredbe ter delegiranimi in izvedbenimi akti Komisije, sprejetimi na podlagi pooblastil, prenesenih s to uredbo. Zato bi bilo treba navedene pravne akte razveljaviti.

(74)

Naslednje odločbe Komisije o merilih za posamezne živalske vrste za odobritev ali priznanje rejskih društev in rejskih podjetij, vpis plemenskih živali v rodovniške knjige, sprejem za pleme in umetno osemenitev, za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti so bile sprejete na podlagi direktiv 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES: odločbe Komisije 84/247/EGS (26), 84/419/EGS (27), 89/501/EGS (28), 89/502/EGS (29), 89/504/EGS (30), 89/505/EGS (31), 89/507/EGS (32), 90/254/EGS (33), 90/255/EGS (34), 90/256/EGS (35), 90/257/EGS (36), 92/353/EGS (37), 96/78/ES (38) in 2006/427/ES (39). Ta uredba bi morala določiti pravila, ki bodo nadomestila pravila iz navedenih odločb Komisije.

(75)

Ta uredba bi morala določati podobna pravila kot Odločba Komisije 92/354/EGS (40).

(76)

Na podlagi direktiv 88/661/EGS, 89/361/EGS, 90/427/EGS, 94/28/ES in 2009/157/ES so bili sprejeti naslednji pravni akti Komisije: odločbe Komisije 89/503/EGS (41), 89/506/EGS (42), 90/258/EGS (43), 96/79/ES (44), 96/509/ES (45), 96/510/ES (46) in 2005/379/ES (47) ter Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/262 (48). Ta uredba bi morala določiti pravila, ki bodo nadomestila pravila iz navedenih pravnih aktov Komisije.

(77)

Za zagotovitev pravne jasnosti in preprečevanje podvajanja bi bilo treba z dnem začetka veljavnosti te uredbe razveljaviti pravne akte Komisije iz uvodnih izjav 74, 75 in 76. Poleg tega bi morala Komisija najmanj 18 mesecev pred datumom začetka veljavnosti te uredbe sprejeti izvedbene akte, s katerimi določi vzorčne obrazce za predložitev informacij, ki se vključijo v seznam priznanih rejskih društev in rejskih podjetij, ki jih objavijo države članice, kot tudi vzorčne obrazce za zootehniška spričevala plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala. Ti izvedbeni akti bi se morali začeti uporabljati najpozneje do dneva začetka veljavnosti te uredbe.

(78)

Za zagotovitev nemotenega prehoda organizacij rejcev, rejskih organizacij, združenj rejcev, zasebnih podjetij ali drugih organizacij ali združenj, ki so bila z akti, razveljavljenimi s to uredbo, odobrena ali priznana s časovno omejitvijo ali brez nje, ter rejskih programov, ki jih izvajajo ti nosilci dejavnosti, bi morali ti nosilci dejavnosti in njihovi rejski programi veljati kot priznani ali odobreni v skladu s to uredbo. Posledično za te nosilce dejavnosti ne bi smeli veljati postopki za priznavanje, odobritev in obveščanje o širitvi geografskega območja v druge države članice, določeni v tej uredbi, čeprav bi se zanje morale uporabljati druge določbe te uredbe. Države članice bi morale zagotoviti, da ti nosilci dejavnosti delujejo v skladu z vsemi pravili iz te uredbe, zlasti je treba nad njimi izvajati uradni nadzor na podlagi tveganja. V primeru neskladnosti bi morali pristojni organi zagotoviti, da ti nosilci dejavnosti sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo te neskladnosti in po potrebi razveljaviti ali preklicati priznanje teh nosilcev dejavnosti ali odobritev njihovih rejskih programov.

(79)

Komisija je nedavno sprejela predlog za novo uredbo o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih. Navedena nova uredba naj bi razveljavila Uredbo (ES) št. 882/2004, Direktivo Sveta 89/608/EGS (49), Direktivo Sveta 90/425/EGS (50), in direktivi 91/496/EGS in 97/78/ES. Vključevala naj bi tudi nekatera pravila iz Uredbe (ES) št. 882/2004 in navedenih direktiv s potrebnimi prilagoditvami. Vendar pa reja živali naj ne bi bila spadala na področje uporabe navedene nove uredbe. Za pravno jasnost in varnost ter do razveljavitve direktiv 89/608/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS in 97/78/ES z navedeno novo uredbo je treba črtati sklicevanja na „zootehniški“ iz direktiv 89/608/EGS in 90/425/EGS, medtem ko direktivi 91/496/EGS in 97/78/ES ne potrebujeta take spremembe. Direktivi 89/608/EGS in 90/425/EGS bi bilo treba torej v skladu s tem spremeniti.

(80)

Do začetka uporabe člena 110 Uredbe (EU) 2016/429 bi morala rejska društva, ki izvajajo odobrene rejske programe za čistopasemske plemenske enoprste kopitarje, v skladu s členom 8(1) Direktive 90/427/EGS imeti možnost nadaljnjega izdajanja identifikacijskih dokumentov za te čistopasemske plemenske živali.

(81)

Ta uredba bi se morala uporabljati od prvega dne osemindvajsetega meseca po datumu začetka njene veljavnosti –

(a)

zootehniška in genealoška pravila za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo;

(b)

pravila za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter za odobritev njihovih rejskih programov;

(c)

pravice in obveznosti rejcev ter rejskih društev in rejskih podjetij;

(d)

pravila za vpis plemenskih živali v rodovniške knjige in rodovniške registre ter za sprejem plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala za pleme;

(e)

pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti plemenskih živali;

(f)

pravila za izdajanje zootehniških spričeval za plemenske živali in njihov zarodni material;

(g)

pravila za opravljanje uradnega nadzora, zlasti v rejskih društvih in rejskih podjetjih, ter pravila za opravljanje drugih uradnih dejavnosti;

(h)

pravila za upravno pomoč in sodelovanje ter pravila za izvrševanje s strani držav članic;

(i)

pravila za opravljanje nadzora s strani Komisije v državah članicah in tretjih državah.

1.

„žival“ pomeni domače živali naslednjih vrst:

2.

„pasma“ pomeni populacijo živali, ki je dovolj enotna, da jo lahko ena ali več skupin rejcev ločuje od drugih živali iste vrste, pri čemer so se te skupine rejcev dogovorile, da te živali s podatki njihovih znanih prednikov vpišejo v rodovniške knjige z namenom reprodukcije njihovih dednih značilnosti z razmnoževanjem, izmenjavo in selekcijo v okviru rejskega programa;

3.

„plemenska žival“ pomeni čistopasemsko plemensko žival in hibridnega plemenskega prašiča;

4.

„zarodni material“ pomeni semena, jajčne celice in zarodke, odvzete ali pridobljene od plemenskih živali za namene oploditve z biomedicinsko pomočjo;

5.

„rejsko društvo“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo ali javni organ, razen pristojnih organov, ki jo oz. ga priznava pristojni organ države članice v skladu s členom 4(3) za namen izvajanja rejskega programa čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih v rodovniške knjige, ki jih to društvo vodi ali vzpostavi;

6.

„rejsko podjetje“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo, zasebno podjetje, ki deluje v zaprtem proizvodnem sistemu, ali javni organ, razen pristojnih organov, ki jo oz. ga priznava pristojni organ države članice v skladu s členom 4(3) za namen izvajanje rejskega programa za čistopasemske plemenske prašiče, vpisane v register, ki ga to podjetje vodi ali vzpostavi;

7.

„rejski organ“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo, zasebno podjetje, živinorejsko organizacijo ali uradno službo v tretji državi, ki jo oz. ga je v zvezi s čistopasemskimi plemenskimi govedom, prašiči, ovcami, kozami ali enoprstimi kopitarji ali hibridnimi plemenskimi prašiči sprejela ta tretja država v zvezi z vstopom plemenskih živali za pleme v Unijo;

8.

„pristojni organi“ pomeni organe države članice, ki so na podlagi te uredbe pristojni za:

9.

„čistopasemska plemenska žival“ pomeni žival, ki je vpisana ali registrirana in primerna za vpis v glavni del rodovniške knjige;

10.

„hibridni plemenski prašič“ pomeni žival iz vrste prašičev, vpisano v rodovniškem registru, ki je nastala z načrtnim križanjem ali se uporablja za načrtno križanje:

11.

„linija“ pomeni gensko stabilno in enotno podskupino čistopasemskih plemenskih živali določene pasme;

12.

„rodovniška knjiga“ pomeni:

13.

„glavni del“ pomeni del rodovniške knjige, v katerega so čistopasemske plemenske živali vpisane ali v njem registrirane in so primerne za vpis s podatki o njihovih prednikih in, kadar je ustrezno, njihovih genetskih vrednosti;

14.

„razred“ pomeni horizontalno razčlenitev glavnega dela, v katerega so vpisane čistopasemske plemenske živali glede na njihove genetske vrednosti;

15.

„genetska vrednost“ pomeni količinsko opredeljivo dedno značilnost ali genetsko posebnost plemenske živali;

16.

„plemenska vrednost“ pomeni oceno pričakovanega učinka genotipa plemenske živali na določeno značilnost pri njenem potomstvu;

17.

„rodovniški register“ pomeni:

18.

„uradni nadzor“ pomeni kakršno koli vrsto nadzora, ki jo pristojni organi opravljajo za preverjanje skladnosti s pravili iz te uredbe;

19.

„druge uradne dejavnosti“ pomeni katero koli dejavnost, razen uradnega nadzora, ki jo opravljajo pristojni organi v skladu s to uredbo, da zagotovijo uporabo pravil iz te uredbe;

20.

„zootehniško spričevalo“ pomeni uradna spričevala, potrdila ali komercialne dokumente, ki se za plemenske živali in njihov zarodni material izdajo v papirni ali elektronski obliki in zagotavljajo informacije o poreklu, identifikaciji in, kadar je na voljo, rezultate lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti;

21.

„vstopati v Unijo“ ali „vstop v Unijo“ pomeni premik plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala na eno od ozemelj iz Priloge VI z območja zunaj teh ozemelj, razen tranzita;

22.

„trgovina“ pomeni nakup, prodajo, izmenjavo ali drugo obliko nabave ali izročitve živali ali njihovega zarodnega materiala znotraj Unije, tudi znotraj države članice;

23.

„nosilec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, za katero se uporabljajo pravila iz te uredbe, kot so rejska društva, rejska podjetja, zunanji izvajalci, ki so jih v skladu s členom 27(1)(b) imenovala rejska društva ali rejska podjetja, osemenjevalna središča za pridobivanje in skladiščenje semena, središča za skladiščenje zarodkov, skupine za odvzem ali pridobivanje zarodkov in rejci;

24.

„ogrožena pasma“ pomeni lokalno pasmo, ki jo je država članica priznala kot ogroženo in je gensko prilagojena enemu ali več tradicionalnim proizvodnim sistemom ali okoljem v tej državi članici ter pri kateri je status ogroženosti ugotovil organ, ki ima potrebne spretnosti in znanje s področja ogroženih pasem;

25.

„zasebno podjetje, ki deluje v zaprtem proizvodnem sistemu“ pomeni zasebno podjetje z rejskim programom, v katerem ne sodeluje noben rejec ali sodeluje omejeno število rejcev, ki so na to zasebno podjetje vezani, da od njega sprejmejo dobavo hibridnih rejskih prašičev ali da mu hibridne plemenske prašiče dobavijo;

26.

„rejski program“ pomeni niz sistematičnih ukrepov, vključno z evidentiranjem, selekcijo, rejo in izmenjavo plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki so oblikovani in se izvajajo za ohranitev ali krepitev želenih fenotipskih in/ali genotipskih značilnosti ciljne plemenske populacije.

(a)

ima sedež na ozemlju države članice, v kateri je pristojni organ;

(b)

v prošnji prikaže, da za svoj rejski program, za katerega namerava oddati prošnjo za odobritev v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, s členom 12, izpolnjuje zahteve iz dela 1 Priloge I;

(c)

njegova prošnja za vsakega od teh predvidenih rejskih programov vsebuje osnutek rejskega programa, ki vključuje informacije iz dela 2 Priloge I, v primerih čistopasemskih enoprstih kopitarjev pa tudi informacije iz dela 3 Priloge I;

(d)

ob vložitvi prošnje iz odstavka 1 tega člena odda prošnjo za odobritev vsaj enega od teh predvidenih rejskih programov v skladu s členom 8(2).

(a)

ime, kontaktne podatke in spletno mesto rejskega društva ali rejskega podjetja, kadar je na voljo;

(b)

za vsako rejsko društvo ali rejsko podjetje s tega seznama:

(a)

imajo enega ali več naslednjih namenov:

(b)

so v njih podrobno opisani cilji selekcije in rejski cilji;

(c)

izpolnjujejo zahteve iz dela 2 Priloge I, v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev pa tudi iz dela 3 Priloge I.

(a)

so rejska društva in rejska podjetja še naprej odgovorna pristojnemu organu za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz delov 2 in 3 Priloge I;

(b)

ni navzkrižja interesov med tem zunanjim izvajalcem in gospodarskimi dejavnostmi rejcev, ki sodelujejo v rejskem programu;

(c)

ta zunanji izvajalec izpolnjuje vse potrebne zahteve za izvajanje teh dejavnosti;

(d)

so ta rejska društva in rejska podjetja v svojih prošnjah iz odstavka 2 natančno navedla dejavnosti, ki jih nameravajo oddati zunanjim izvajalcem, in kontaktne podatke teh izvajalcev.

(a)

bistvene lastnosti značilnosti pasme ali glavne cilje rejskega programa;

(b)

ohranitev pasme ali njene genske raznovrstnosti ali

(c)

kadar je namen rejskega programa ohranitev pasme, učinkovito izvajanje rejskega programa:

(a)

število že odobrenih rejskih programov za to pasmo v tej državi članici;

(b)

velikost plemenskih populacij, zajetih v teh rejskih programih;

(c)

možen genski prispevek rejskih programov, ki jih za isto pasmo izvajajo druga rejska društva v drugih državah članicah ali rejski organi v tretjih državah.

(a)

obvesti pristojni organ te druge države članice najmanj 90 dni pred načrtovanim začetkom rejskega programa v tej drugi državi članici in na zahtevo obveščenega organa zagotovi prevod tega obvestila v enega od uradnih jezikov te druge države članice;

(b)

na zahtevo obveščenega organa, najpozneje 60 dni pred načrtovanim začetkom rejskega programa v tej drugi državi članici, zagotovi kopijo rejskega programa, kot je bil odobren v skladu s členom 8(3), ki ji na zahtevo tega organa priloži prevod v enega od uradnih jezikov te druge države članice, ki ga zagotovi rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki je vložnik.

(a)

se odobreni rejski program v tej drugi državi članici že izvaja za čistopasemske plemenske živali iste pasme; in

(b)

bi odobritev nadaljnjega rejskega programa ogrozila rejski program, ki ga za isto pasmo izvaja drugo rejsko društvo in je bil v tej drugi državi članici že odobren, kar zadeva vsaj eno od naslednjega:

(a)

redijo plemenske živali v kmetijskem gospodarstvu, ki se nahaja na geografskem območju tega rejskega programa;

(b)

njihove plemenske živali, v primeru čistopasemskih plemenskih živali, pripadajo pasmi, ali, v primeru hibridnih plemenskih prašičev, pasmi, liniji ali križani pasmi, vključeni v ta rejski program.

(a)

da se njihove čistopasemske plemenske živali vpišejo v glavni del rodovniške knjige, ki ga je za posamezno pasmo vzpostavilo rejsko društvo v skladu s členoma 18 in 20;

(b)

da se njihove živali vpišejo v dodatni del rodovniške knjige, ki ga je za posamezno pasmo vzpostavilo rejsko društvo v skladu s členom 20;

(c)

da se njihovi hibridni plemenski prašiči vpišejo v register, ki ga je za pasmo, linijo ali križance vzpostavilo rejsko podjetje v skladu s členom 23;

(d)

da sodelujejo pri lastni preizkušnji in ocenjevanju genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(e)

da se jim zagotovi zootehniško spričevalo v skladu s členom 30(1) in (4);

(f)

da se jim na zahtevo zagotovijo najnovejši rezultati lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti za njihove plemenske živali, kadar so ti rezultati na voljo;

(g)

da imajo dostop do vseh drugih storitev, ki jih v zvezi s tem rejskim programom sodelujočim rejcem zagotavlja rejsko društvo ali rejsko podjetje, ki izvaja ta rejski program.

(a)

postati člani tega rejskega društva ali rejskega podjetja;

(b)

sodelovati pri opredeljevanju in razvijanju rejskega programa v skladu s poslovniki iz točke B(1)(b) dela 1 Priloge I.

(a)

glede na genetske vrednosti teh živali in te razrede nadalje razdelijo glede na starost ali spol, ali

(b)

glede na starost ali spol teh živali, pod pogojem, da so ti razredi nadalje razdeljeni tudi glede na njihove genetske vrednosti.

(a)

v točki 1(a) poglavja III dela 1 Priloge II v primeru samic goveda, prašičev, ovc in koz;

(b)

v točki 2 poglavja III dela 1 Priloge II v primeru živali ogroženih pasem goveda, prašičev, ovc in koz ali odpornih pasem ovc; ali

(c)

v točki 1(b) poglavja III dela 1 Priloge II v primeru samcev in samic enoprstih kopitarjev.

(a)

v svojem rejskem programu določijo obdobje za vzpostavitev nove rodovniške knjige, ki je primerno za generacijski interval zadevne vrste ali pasme;

(b)

navedejo vse obstoječe rodovniške knjige, v katere so prvič po rojstvu vpisane čistopasemske plemenske živali ali njihovi starši skupaj z izvirno registracijsko številko te rodovniške knjige;

(c)

v svojem sistemu za evidentiranje porekla opredelijo živali, za katere menijo, da predstavljajo osnovno kolekcijo pasme.

(a)

je v rejskem programu opredeljeno obdobje vzpostavitve ali ponovne vzpostavitve te rodovniške knjige, ki ustreza zadevni pasmi;

(b)

se, kadar je ustrezno, navede sklicevanje na vse rodovniške knjige, v katere so vpisane čistopasemske plemenske živali ali njihovi predniki skupaj z izvirno registracijsko številko v tej rodovniški knjigi;

(c)

se v sistemu za evidentiranje porekla opredelijo živali, za katere rejsko društvo meni, da predstavljajo obnovitveno kolekcijo pasme.

(a)

za naravni pripust vse čistopasemske plemenske živali te pasme;

(b)

za umetno osemenitev seme čistopasemskega plemenskega goveda, na katerem je bilo izvedeno ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(c)

za umetno osemenitev seme čistopasemskih plemenskih prašičev, ovc ali koz, na katerih je bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(d)

za umetno osemenitev seme čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, na katerih je bila v skladu z rejskim programom, odobrenim v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(e)

za prenos zarodkov jajčne celice, odvzete in uporabljene za pridobivanje zarodkov s tehnikami in vitro, in zarodki, pridobljeni z uporabo semena na podlagi tehnik in vivo v skladu s točko (b) ali (c) tega odstavka, pod pogojem, da so te jajčne celice in zarodki pridobljeni od čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc ali koz, na katerih je bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(f)

za prenos zarodkov jajčne celice, odvzete in uporabljene za pridobivanje zarodkov s tehnikami in vitro, in zarodki, pridobljeni z uporabo semena na podlagi tehnik in vivo v skladu s točko (d) tega odstavka, pod pogojem, da so te jajčne celice in zarodki pridobljeni od čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev, na katerih je bila v skladu z rejskim programom, odobrenim v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(g)

za testiranje samcev čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz seme čistopasemskih plemenskih živali, na katerih ni bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti, pod pogojem, da se seme uporabi izključno za namene testiranja samcev teh čistopasemskih plemenskih živali v omejenih količinah, ki jih rejsko društvo potrebuje za izvedbo tovrstnih testov v skladu s členom 25.

(a)

za naravni pripust vse hibridne plemenske prašiče iste pasme, linije ali križane pasme, kot je določeno v tem rejskem programu;

(b)

za umetno osemenitev seme, odvzeto hibridnim plemenskim prašičem, na katerih je bila, kadar to zahteva rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(c)

za prenos zarodkov jajčne celice, odvzete in uporabljene za pridobivanje zarodkov s tehnikami in vitro in zarodki, pridobljeni z uporabo semena na podlagi tehnik in vivo iz točke (b), pod pogojem, da so bile te jajčne celice in zarodki pridobljeni od hibridnih plemenskih prašičev, na katerih je bila, kadar to zahteva rejski program, odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti v skladu s členom 25;

(d)

za testiranje samcev hibridnih plemenskih prašičev seme, odvzeto tem hibridnim plemenskim prašičem, na katerih ni bila izvedena lastna preizkušnja ali ocenjevanje genetske vrednosti, pod pogojem, da se seme uporabi izključno za namene testiranja teh hibridnih plemenskih prašičev v omejenih količinah, ki jih rejsko podjetje potrebuje za izvedbo tovrstnih testov v skladu s členom 25.

(a)

Priloge III v primeru čistopasemskega plemenskega goveda, prašičev, ovc in koz ter v primeru hibridnih plemenskih prašičev;

(b)

rejskega programa, ki ga izvaja to rejsko društvo in je odobren v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12, v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev.

(a)

znanstveni napredek;

(b)

tehnični razvoj ali

(c)

potreba po ohranitvi dragocenih genskih virov.

(a)

sama izvedejo to lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti ali

(b)

imenujejo zunanje izvajalce, ki se jim odda v zunanje izvajanje lastne preizkušnje ali ocenjevanje genetske vrednosti.

(a)

infrastrukturo in opremo, potrebno za izvedbo te lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti;

(b)

primerno usposobljeno osebje; in

(c)

zmogljivosti za izvedbo te lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti v skladu s členom 25.

(a)

evidenco vseh podatkov, ki izhajajo iz lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti v zvezi s plemenskimi živalmi gospodarstev, ki se nahajajo na območju delovanja tega pristojnega organa;

(b)

podatke o metodah evidentiranja lastnosti;

(c)

podatke o vzorcu za opis proizvodnosti, ki se uporablja za analizo rezultatov lastne preizkušnje;

(d)

podatke o statistični metodi, ki se uporablja za analizo rezultatov lastne preizkušnje za vsako ocenjeno lastnost;

(e)

podatke o genetskih parametrih za vsako ocenjeno lastnost, vključno s podatki o genomski oceni, kadar je ustrezno.

(a)

izpolnjujejo zahteve iz točke 1 Priloge IV; in

(b)

so pristojna za naloge iz:

če so te naloge vključene v letne ali večletne delovne programe referenčnih središč, pripravljene v skladu s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih delovnih programov, ki jih je v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. 652/2014 sprejela Komisija.

(a)

zahtev za referenčna središča Evropske unije iz točke 1 Priloge IV;

(b)

nalog referenčnih središč Evropske unije iz točk 2 in 3 Priloge IV.

(a)

vrste čistopasemskih plemenskih živali, za katere je treba harmonizirati ali izboljšati metode lastne preizkušnje in ocenjevanja genetske vrednosti, ter znanstveni in tehnični napredek na področju lastne preizkušnje ali ocenjevanja genetske vrednosti, ali

(b)

ogrožene pasme, za katere je treba harmonizirati ali izboljšati metode za ohranitev teh pasem ali ohranitev genske raznovrstnosti teh pasem, ter znanstveni in tehnični napredek na teh področjih.

(a)

izpolnjujejo zahteve iz točke 1 Priloge IV;

(b)

izvajajo naloge iz:

(a)

rejska društva ali rejska podjetja, ki izvajajo v skladu s členom 8 in, kadar je ustrezno, členom 12 odobrene rejske programe na teh plemenskih živalih,

(b)

pristojni organi iz člena 8(3) ali, kjer je ustrezno, člena 12(2)(a), če tako odločijo ti organi; ali

(c)

rejski organi s seznama iz člena 34, ki izvajajo rejske programe na teh plemenskih živalih.

(a)

vsebujejo informacije iz ustreznih delov in poglavij Priloge V;

(b)

so v skladu z ustreznimi vzorčnimi obrazci zootehniških spričeval, določenimi v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 10.

(a)

rezultate te lastne preizkušnje;

(b)

najnovejše rezultate te ocenjevanja genetske vrednosti; ter

(c)

genetske napake in genetske posebnosti, povezane z zadevnim rejskim programom, ki vplivajo na to plemensko žival ali darovalce tega zarodnega materiala.

(a)

rezultate te lastne preizkušnje;

(b)

najnovejše rezultate te ocenjevanja genetske vrednosti; ter

(c)

genetske napake in genetske posebnosti, povezane z zadevnim rejskim programom, ki vplivajo na to plemensko žival ali darovalcaetega zarodnega materiala.

(a)

znanstvenega napredka;

(b)

tehničnega razvoja;

(c)

delovanja notranjega trga ali

(d)

potreb po ohranitvi dragocenih genskih virov.

(a)

v primeru plemenskih živali vrste goveda, prašičev, ovc in koz, informacije iz poglavja I dela 2 Priloge V ali poglavja I dela 3 Priloge V navedene v drugih dokumentih, ki spremljajo te plemenske živali in jih je izdalo rejsko društvo ali rejsko podjetje;

(b)

v primeru zarodnega materiala vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev:

(a)

so informacije iz ustreznih delov in poglavij Priloge V navedene v drugih dokumentih, ki spremljajo plemensko žival ali njen zarodni material;

(b)

rejski organ, ki izvaja rejski program, ali drug nosilec dejavnosti iz odstavka 1 zagotovijo izčrpen seznam teh dokumentov, z izjavo zajamčijo, da so informacije iz ustreznih delov in poglavij Priloge V navedene v teh dokumentih in potrdijo vsebino teh dokumentov.

(a)

izvaja rejski program, enakovreden tistim, ki so odobreni v skladu s členom 8(3) in jih rejska društva izvajajo za isto pasmo ali jih izvajajo rejska podjetja za isto pasmo, linijo ali križano pasmo, in sicer v zvezi s/z:

(b)

je pod nadzorom uradne službe v tej tretji državi;

(c)

je sprejel poslovnik, ki zagotavlja, da so plemenske živali, ki so jih rejska društva vpisala v rodovniške knjige ali so jih rejska podjetja vpisala v rodovniške registre, in potomce, ki izhajajo iz zarodnega materiala takih plemenskih živali, brez diskriminacije glede na njihovo državo izvora vpisani ali primerni za vpis v, v primeru čistopasemskih plemenskih živali, rodovniško knjigo iste pasme ali, v primeru hibridnih plemenskih prašičev, v rodovniški register iste pasme, linije ali križane pasme, ki ga vodi ta rejski organ.

(a)

priznanje rejskih društev in rejskih podjetij, določeno v členu 4;

(b)

odobritev rejskih programov rejskih društev in rejskih podjetij, določeno v členu 8;

(c)

vpis čistopasemskih plemenskih živali v rodovniške knjige ali hibridnih plemenskih prašičev v rodovniške registre, določen v členih 18, 20 in 23;

(d)

sprejem plemenskih živali za pleme, določen v členih 21, 22 in 24;

(e)

uporabo zarodnega materiala plemenskih živali za preskuse in razplod, določeno v členih 21 in 24;

(f)

lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti, določeno v členu 25.

(g)

uradni nadzor nad nosilci dejavnosti, določen v členu 43.

(a)

temeljite proučitve informacij in podatkov, ki jih zagotovi tretja država, ki želi, da se njeni ukrepi priznajo kot enakovredni tistim, ki se zahtevajo s to uredbo;

(b)

kadar je primerno, zadovoljivega rezultata nadzora, ki ga opravi Komisija v skladu s členom 57.

(a)

obliko in vsebino zootehniških spričeval, ki spremljajo navedene plemenske živali ali njihov zarodni material;

(b)

posebne zahteve, ki se uporabljajo za vstop teh plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala v Unijo, in uradni nadzor, ki ga je treba ob vstopu v Unijo opraviti nad temi plemenskimi živalmi ali nad njihovim zarodnim materialom;

(c)

po potrebi postopke za oblikovanje in spreminjanje seznamov rejskih organov, ki se nahajajo v zadevni tretji državi, iz katere je dovoljen vstop plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala v Unijo.

(a)

ta plemenska žival ali žival darovalka tega zarodnega materiala vpisana v rodovniško knjigo ali rodovniški register, ki ga vodi rejski organ v tretji državi odpreme;

(b)

ta zarodni material izpolnjuje pogoje iz člena 21(1) ali (2), kadar to zahteva rejski program, ki ga izvaja to rejsko društvo ali rejsko podjetje;

(c)

ta plemenska žival ustreza značilnostim pasme ali, v primeru hibridnega plemenskega prašiča, značilnostim pasme, linije ali križane pasme iz rejskega programa, ki ga izvaja to rejsko društvo ali rejsko podjetje;

(d)

je rejski organ iz točke (a) vključen na seznam rejskih organov iz člena 34.

(a)

se tem živalim priložita:

(b)

se na mejnih kontrolnih točkah, kjer poteka pregled dokumentov, identitete in fizični pregled iz člena 4 Direktive 91/496/EGS, opravi pregled te pošiljke.

(a)

sta pošiljki priložena dokumenta iz točke (a) odstavka 1;

(b)

se vsebina in oznaka pošiljke ujemata z informacijami iz dokumentov iz točke (a) odstavka 1.

(a)

je to pasmo treba ohraniti ali jo uvesti v državi članici ali na ozemlju, kjer ta pristojni organ deluje, ali

(b)

je ta pasma ogrožena pasma.

(a)

se rejske organizacije, združenja rejcev ali javni organi priznajo kot rejska društva v skladu s členom 4(3);

(b)

se rejski programi rejskih društev odobrijo v skladu s členom 8(3) in, kadar je ustrezno, členom 12.

(a)

ima dovolj usposobljenega osebja ter ustrezne prostore in opremo za učinkovito izvajanje tega rejskega programa;

(b)

je zmožen opravljati preglede, potrebne za evidentiranje porekla čistopasemskih plemenskih živali, za katere se ta rejski program izvaja;

(c)

ima na voljo dovolj veliko populacijo čistopasemskih plemenskih živali in zadostno število rejcev na geografskem območju, na katerem se ta rejski program izvaja;

(d)

je zmožen pripraviti, ali je dal pripraviti in je zmožen uporabljati zbrane podatke o čistopasemskih plemenskih živalih, potrebne za izvajanje tega rejskega programa;

(e)

je sprejel poslovnik:

(a)

informacije o njegovem namenu, ki je ohraniti ali izboljšati pasmo, oblikovati novo pasmo ali obnoviti pasmo oziroma vsaka kombinacija navedenega;

(b)

ime pasme, za katero se ta rejski program izvaja, da se prepreči zamenjava s podobnimi čistopasemskimi plemenskimi živalmi drugih pasem, vpisanih v druge obstoječe rodovniške knjige;

(c)

podrobne značilnosti pasme, vključene v ta rejski program, vključno z navedbo njenih bistvenih lastnosti;

(d)

informacije o geografskem območju, kjer se izvaja;

(e)

informacije o sistemu za identifikacijo čistopasemskih plemenskih živali, s čimer se zagotovi, da so čistopasemske plemenske živali vpisane v rodovniško knjigo šele, ko so posamezno identificirane in identificirane v skladu s pravom Unije o zdravju živali v zvezi z identifikacijo in registracijo živali zadevnih vrst;

(f)

informacije o sistemu za evidentiranje porekla čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih in primernih za vpis v rodovniške knjige;

(g)

selekcijo in cilje rejskega programa, vključno z navedbo glavnih ciljev tega rejskega programa, in, kadar je ustrezno, podrobnimi merili, povezanimi z navedenimi cilji, za selekcijo čistopasemskih plemenskih živali;

(h)

kadar rejski program zahteva lastno preizkušnjo ali ocenjevanje genetske vrednosti:

(i)

kadar se uvedejo dodatni deli, kot je določeno v členu 17, ali kadar je glavni del razčlenjen na razrede, kot je določeno v členu 16, pravila za razčlenitev rodovniške knjige in merila oziroma uporabljeni postopki za vpis živali v te dele ali za njihovo razvrstitev v te razrede;

(j)

kadar rejski program v primeru čistopasemskih plemenskih enoprstih kopitarjev prepoveduje ali omejuje uporabo ene ali več reproduktivnih tehnik ali uporabo čistopasemskih plemenskih živali za eno ali več reproduktivnih tehnik iz člena 21(2), informacije o takih prepovedih ali omejitvah;

(k)

kadar pristojni organ posebne tehnične dejavnosti, povezane z upravljanjem svojega rejskega programa, odda zunanjim izvajalcem, informacije o teh dejavnostih ter ime in kontaktne podatke imenovanih zunanjih izvajalcev.

(a)

pripravi in redno posodablja seznam pristojnih organov, ki jih je imenovala v skladu z odstavkom 1, vključno z njihovimi kontaktnimi podatki;

(b)

na seznamu iz točke (a) navede naslov, kamor se pošljejo:

(c)

seznam iz točke (a) da na voljo javnosti na spletnem mestu in to spletno mesto sporoči Komisiji.

(a)

vzpostavljene postopke ali ureditve ali oboje, s katerimi zagotovijo in preverijo učinkovitost, ustreznost, nepristranskost, kakovost in doslednost uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, ki jih opravljajo;

(b)

vzpostavljene postopke ali ureditve ali oboje, s katerimi zagotovijo, da pri njihovem osebju, ki opravlja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, ni nasprotja interesov kar zadeva nosilce dejavnosti, nad katerimi opravljajo ta uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(c)

zadostno število ali dostop do zadostnega števila ustrezno kvalificiranega, usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito in uspešno opravljanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;

(d)

ustrezne in pravilno vzdrževane prostore in opremo za zagotovitev, da lahko njihovo osebje učinkovito in uspešno opravlja uradni nadzor in druge uradne dejavnosti;

(e)

pravna pooblastila za opravljanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti ter sprejemanje ukrepov iz te uredbe;

(f)

vzpostavljene pravne postopke za zagotovitev, da ima njihovo osebje dostop do prostorov in dokumentov ter računalniško podprtih informacijskih sistemov, ki jih vodijo nosilci dejavnosti, da lahko ustrezno izvaja svoje naloge.

(a)

namenu uradnega nadzora ali preiskav;

(b)

varstvu poslovnih interesov nosilca dejavnosti ali katere koli druge fizične ali pravne osebe;

(c)

varstvu sodnih postopkov in pravnih mnenj.

(a)

tveganja neskladnosti s pravili iz te uredbe;

(b)

poročil o rezultatih uradnega nadzora nad nosilci dejavnosti in njihovi skladnosti s pravili iz te uredbe;

(c)

zanesljivosti in rezultatov samonadzora, ki so ga opravili nosilci dejavnosti ali zunanji izvajalec na njihovo zahtevo, za ugotavljanje skladnosti s pravili iz te uredbe;

(d)

kakršnih koli informacij, ki bi lahko nakazovale na neskladnost s pravili iz te uredbe.

(a)

izvirajo iz države članice, v kateri se opravi uradni nadzor, ali iz druge države članice, ali

(b)

vstopajo v Unijo.

(a)

opis namena uradnega nadzora;

(b)

uporabljene metode nadzora;

(c)

rezultate uradnega nadzora;

(d)

kadar je primerno, ukrepe, ki jih pristojni organi zahtevajo od nosilcev dejavnosti kot rezultat uradnega nadzora.

(a)

svoje opreme, prostorov in drugih območij, ki so pod njihovim nadzorom;

(b)

svojih računalniško podprtih informacijskih sistemov;

(c)

svojih plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki so pod njihovim nadzorom;

(d)

svojih dokumentov in vseh drugih ustreznih informacij.

(a)

sprejmejo vse potrebne ukrepe, da ugotovijo izvor in obseg te neskladnosti ter določijo odgovornost zadevnih nosilcev dejavnosti;

(b)

sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevni nosilci dejavnosti odpravijo neskladnost in preprečijo njeno ponovitev.

(a)

odredijo, da rejsko društvo odloži vpis čistopasemskih plemenskih živali v rodovniške knjige ali da rejsko podjetje odloži vpis hibridnih plemenskih prašičev v rodovniški register;

(b)

odredijo, da se plemenske živali ali njihov zarodni material ne uporabljajo za pleme v skladu s to uredbo;

(c)

začasno ustavijo izdajanje zootehniških spričeval s strani rejskega društva ali rejskega podjetja;

(d)

začasno prekinejo ali prekličejo odobritev rejskega programa, ki ga izvaja rejsko društvo ali rejsko podjetje, kadar to rejsko društvo ali rejsko podjetje večkrat, stalno ali na splošno ne izpolnjuje zahtev rejskega programa, odobrenega v skladu s členom 8(3) ali, kadar je ustrezno, členom 12;

(e)

prekličejo priznanje rejskega društva ali rejskega podjetja, dodeljenega v skladu s členom 4(3), kadar to rejsko društvo ali rejsko podjetje večkrat, stalno ali na splošno ne izpolnjuje zahtev iz člena 4(3);

(f)

sprejmejo druge ukrepe, ki so po njihovem mnenju ustrezni za zagotovitev skladnosti s pravili iz te uredbe.

(a)

pisno obvestilo o svoji odločitvi glede ukrepa, ki ga je treba sprejeti v skladu z odstavkom 1, skupaj z navedbo razlogov za to odločitev;

(b)

informacije o pravici do pritožbe zoper take odločitve, o postopku, ki se uporablja, in o rokih.

(a)

utemeljeno zahtevo pristojnega organa ene države članice (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ prosilec) za pridobitev informacij od pristojnega organa iz druge države članice (v nadaljnjem besedilu: zaprošeni pristojni organ), ki so potrebne za opravljanje uradnega nadzora ali spremljanje po njem;

(b)

v primeru neskladnosti, ki bi lahko imela posledice v drugih državah članicah, pristojni organ, ki neskladnost odkrije, o njej obvesti pristojne organe teh drugih držav članic;

(c)

zagotovitev potrebnih informacij in dokumentov pristojnemu organu prosilcu s strani zaprošenega pristojnega organa brez nepotrebnega odlašanja in takoj, ko so ustrezne informacije in dokumenti na voljo;

(d)

opravljanje preiskav ali uradnega nadzora s strani zaprošenega pristojnega organa, ki so potrebni, da se:

(e)

v dogovoru med zadevnimi pristojnimi organi sodelovanje pristojnega organa ene države članice pri uradnem nadzoru na kraju samem, ki ga opravijo pristojni organi druge države članice.

(a)

ki se uporabljajo za dostop do dokumentov, ki so predmet sodnega postopka ali so z njim povezani;

(b)

katerih namen je varstvo poslovnih interesov fizičnih ali pravnih oseb.

(a)

o takih informacijah obvestijo pristojne organe drugih držav članic, za katere je znano, da jih ta neskladnost zadeva;

(b)

take informacije sporočijo Komisiji, kadar so ali bi lahko bile pomembne na ravni Unije.

(a)

pristojni organi, ki so zagotovili te informacije, soglašajo s takim sporočilom;

(b)

se upoštevajo ustrezna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se uporabljajo za sporočanje osebnih podatkov tretjim državam.

(a)

informacije, ki so Komisiji na voljo, kažejo na obstoj dejavnosti, ki so neskladne ali so videti neskladne s pravili iz te uredbe in ki zadevajo več kot eno državo članico;

(b)

se pristojni organi v zadevnih državah članicah ne morejo dogovoriti o ustreznih ukrepih za obravnavo neskladnosti s pravili iz te uredbe.

(a)

zahteva, da ji pristojni organi držav članic, ki jih dejavnosti, ki so ali so videti neskladne s pravili iz te uredbe, zadevajo, posredujejo poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele;

(b)

v sodelovanju z državami članicami, ki jih dejavnosti, ki so ali so videti neskladne s pravili iz te uredbe, zadevajo, pošlje inšpekcijsko skupino, da na kraju samem opravi nadzor, ki ga opravi Komisija;

(c)

zahteva, da pristojni organi v državi članici odpreme in, kadar je primerno, v zadevnih drugih državah članicah ustrezno okrepijo svoj uradni nadzor ter ji poroča o ukrepih, ki jih je sprejel;

(d)

predloži informacije o takih primerih odboru iz člena 62(1) skupaj s predlogi ukrepov za rešitev primerov neskladnosti iz točke (a) odstavka 1 tega člena.

(e)

sprejme druge ustrezne ukrepe.

(a)

preverjanje uporabe pravil iz te uredbe;

(b)

preverjanje praks izvrševanja ter delovanja uradnih nadzornih sistemov in pristojnih organov, ki jih upravljajo;

(c)

preiskovanje in zbiranje informacij o:

(a)

pripravi osnutek poročila o ugotovitvah in priporočilih, v katerem obravnava pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili njeni strokovnjaki med nadzorom iz člena 53(1);

(b)

osnutek poročila iz točke (a) za predložitev pripomb pošlje državi članici, kjer je bil opravljen ta nadzor;

(c)

upošteva pripombe države članice iz točke (b) tega odstavka pri pripravi končnega poročila o ugotovitvah nadzora iz člena 53(1), ki so ga opravili njeni strokovnjaki v tej državi članici;

(d)

javnosti da na voljo končno poročilo iz točke (c) in pripombe države članice iz točke (b).

(a)

na zahtevo strokovnjakov Komisije zagotovijo vso potrebno tehnično pomoč in razpoložljivo dokumentacijo in drugo tehnično podporo, da tem strokovnjakom omogočijo, da učinkovito in uspešno opravijo nadzor iz člena 53(1);

(b)

nudijo potrebno pomoč za zagotovitev, da imajo strokovnjaki Komisije dostop do vseh prostorov, vključno z delov prostorov ter kraji, opremo, informacijami, tudi do računalniško podprtih informacijskih sistemov in, kadar je primerno, do plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, potrebnih za opravljanje nadzora iz člena 53(1).

(a)

posebne pogoje za trgovino s plemenskimi živalmi ali njihovim zarodnim materialom, na katere vpliva motnja v uradnem nadzornem sistemu ali prepoved trgovine z njimi;

(b)

vse druge ustrezne začasne ukrepe.

(a)

preverjanje skladnosti ali enakovrednosti zakonodaje in sistemov tretje države z zahtevami iz te uredbe;

(b)

preverjanje zmožnosti nadzornega sistema tretje države, da zagotovi, da pošiljke plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki vstopajo v Unijo, izpolnjujejo ustrezne zahteve iz poglavja VIII te uredbe;

(c)

zbiranje informacij in podatkov, da se pojasnijo vzroki za ponavljajoče se ali nastajajoče težave v zvezi s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom iz tretjih držav, ki vstopi v Unijo.

(a)

zootehniško in genealoško zakonodajo tretje države o plemenskih živalih in njihovemu zarodnemu materialu;

(b)

organizacijo pristojnih organov tretje države, njihova pooblastila in neodvisnost, njihov zunanji nadzor ter avtoriteto, ki jo imajo za učinkovito izvrševanje veljavne zakonodaje;

(c)

usposabljanje osebja v tretjih državah, pristojnega za opravljanje nadzora nad rejskimi organi;

(d)

sredstva, ki so na voljo pristojnim organom v tretji državi;

(e)

obstoj in delovanje določenih nadzornih postopkov in nadzornih sistemov na podlagi prednostnih nalog;

(f)

obseg in delovanje nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi tretjih držav nad plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom, ki prihajajo iz tretjih držav;

(g)

zagotovila tretje države glede skladnosti ali enakovrednosti z zahtevami iz pravil iz te uredbe.

(a)

načel in ciljev pravil iz te uredbe;

(b)

števila in narave plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki vstopajo v Unijo iz te tretje države;

(c)

rezultatov nadzora iz člena 57(1), ki je že bil izveden;

(d)

rezultatov uradnega nadzora plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala, ki vstopajo v Unijo iz tretje države, in katerega koli drugega uradnega nadzora, ki so ga opravili pristojni organi držav članic;

(e)

vseh drugih informacij, za katere Komisija meni, da so ustrezne.

(a)

informacije iz člena 34(2) ali iz člena 35(2)(a);

(b)

kadar je primerno in potrebno, pisno evidenco o nadzoru, ki so ga opravili pristojni organi te tretje države.

(a)

prepove vstop kot plemenskih živali ali njihovega zarodnega materiala v Unijo živali, njihovega semena, jajčnih celic ali zarodkov, ki izvirajo iz te tretje države;

(b)

prepove vpis plemenskih živali in potomcev, ki izvirajo iz njihovega zarodnega materiala, z izvorom iz te tretje države, v rodovniške knjige, ki jih vodijo rejska društva, ali v rodovniške registre, ki jih vodijo rejska podjetja;

(a)

to tretjo državo ali rejske organe iz te tretje države črta s seznama iz člena 34(1);

(b)

sprejme vse druge ustrezne ukrepe.

(a)

informacije, zbrane v skladu s členom 58(2);

(b)

katere koli druge informacije, ki jih je zagotovila tretja država, ki jo zadeva neskladnost iz odstavka 1;

(c)

po potrebi rezultate nadzora iz člena 57(1).

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Referenčni laboratoriji in središča Evropske unije“;

2.

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčnim laboratorijem Evropske unije iz člena 32 Uredbe (ES) št. 882/2004 in referenčnim središčem Evropske unije iz člena 29 Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (*) se lahko dodelijo nepovratna sredstva za stroške, nastale pri izvajanju delovnih programov, ki jih potrdi Komisija.

(*)  Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali(„Uredba o reji živali“) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66).“."

3.

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske zakonodaje“;

2.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta direktiva določa načine, kako pristojni organi, ki so v državah članicah odgovorni za spremljanje veterinarske zakonodaje, sodelujejo z organi iz drugih držav članic in z ustreznimi službami Komisije, da se zagotovi skladnosti s tako zakonodajo.“;

3.

v členu 2(1) se črta druga alinea;

4.

v členu 4(1) se prva alinea nadomesti z naslednjim:

5.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca ob upoštevanju predpisov, veljavnih v državi, v kateri je njegov sedež, uradno obvesti organ prosilec ali poskrbi, da je ta uradno obveščen o vseh instrumentih ali odločitvah, ki prihajajo od pristojnih organov in zadevajo izvajanje veterinarske zakonodaje.“;

6.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Zaprošeni organ organu prosilcu na njegovo zahtevo zagotovi vse koristne informacije, ki jih ima ali jih dobi v skladu s členom 4(2), zlasti tiste v obliki poročil in drugih dokumentov ali overjenih izvodov izpiskov iz takih poročil ali dokumentov, ki se nanašajo na dejansko ugotovljeno delovanje, ki se organu prosilcu zdi v nasprotju z veterinarsko zakonodajo.“;

7.

člen 8(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če se pristojnim organom vsake države članice v zvezi z izpolnjevanjem veterinarske zakonodaje zdi koristno:

8.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1.   Pristojni organi vsake države članice takoj po tem, ko jih prejmejo, sporočijo Komisiji:

2.   Komisija pristojnim organom vsake države članice takoj po tem, ko jih prejme, sporoči vse informacije, ki omogočajo skladnost z veterinarsko zakonodajo, ki jo je treba uveljaviti.“;

9.

člen 10 se spremeni, kot sledi:

10.

v členu 11 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija in države članice, ki se sestanejo v okviru Stalnega veterinarskega odbora:“;

11.

v členu 15(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Odstavek 1 ne preprečuje uporabe informacij, pridobljenih v skladu s to direktivo, v katerem koli pravnem sporu ali postopku, ki bi bil uveden naknadno zaradi neskladja z veterinarsko zakonodajo, ali v primerih preprečevanja in odkrivanja nepravilnosti, ki so v škodo skladom Unije.“.

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi“;

2.

v členu 1 se črta drugi odstavek;

3.

člen 2 se spremeni:

4.

v členu 3(1) se drugi pododstavek točke (d) nadomesti z naslednjim:

„Ta spričevala ali dokumenti, ki jih je izdal uradni veterinar, pristojen za gospodarstvo, center ali organizacijo porekla, morajo spremljati živali in proizvode do njihovega namembnega kraja.“;

5.

člen 4 se spremeni, kot sledi:

6.

člen 19 se črta;

7.

v Prilogi A se črta poglavje II.