23.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/635

z dne 22. aprila 2016

o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 2870/2000 glede nekaterih referenčnih metod za analizo žganih pijač

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (1) in zlasti člena 28(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 (2) navaja in opisuje referenčne metode za analizo žganih pijač. Vendar nekatere metode iz Priloge k navedeni uredbi, med drugim metodi za določanje hlapne kislosti in skupnih sladkorjev v žganih pijačah, še niso opisane.

(2)

Za metodi za določanje hlapne kislosti in skupnih sladkorjev v nekaterih žganih pijačah je bilo na podlagi dveh mednarodnih validacijskih študij, opravljenih po mednarodno priznanih postopkih, potrjeno, da so parametri učinkovitosti metode sprejemljivi. Študiji sta bili izvedeni kot del raziskovalnega projekta v okviru četrtega okvirnega programa Evropske komisije „Standardi, merila in testiranje“ (program SMT). Opise teh metod bi bilo torej treba vključiti v Prilogo k Uredbi (ES) št. 2870/2000.

(3)

Uredba (ES) št. 110/2008 za nekatere kategorije žganih pijač vsebuje zahtevo po staranju v lesenih sodih, za druge pa določa, da se lahko starajo na tak način. Analiza osnovnih sestavin iz lesa je lahko v pomoč pri določanju, ali je vzorec skladen z opredelitvijo zadevne kategorije žgane pijače. Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV) je v resoluciji OIV/OENO 382A/2009 priznala analizno metodo za določitev navedenih sestavin. Priznanje metode je temeljilo na podatkih, pridobljenih iz mednarodne študije o učinkovitosti metode za različne žgane pijače, ki je bila opravljena po mednarodno priznanih postopkih. To metodo in njen opis bi bilo zato treba dodati med referenčne metode Unije za analizo žganih pijač iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2870/2000.

(4)

Uredbo (ES) št. 2870/2000 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za žgane pijače –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 2870/2000 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 z dne 19. decembra 2000, o določitvi referenčnih metod Skupnosti za analizo žganih pijač (UL L 333, 29.12.2000, str. 20).


PRILOGA

Priloga k Uredbi (ES) št. 2870/2000 se spremeni:

1.

kazalo se spremeni:

(a)

v točki III.3 in točki VIII se navedba „p.m.“ izbriše;

(b)

doda se naslednja točka:

„X.

Določanje spojin, vsebovanih v lesu: furfural, 5-hidroksimetilfurfural, 5-metilfurfural, vanilin, siringaldehid, koniferaldehid, sinapaldehid, galna kislina, elagična kislina, vanilinska kislina, siringinska kislina in skopoletin.“;

2.

v poglavju III se doda naslednja točka:

„III.3   DOLOČANJE HLAPNE KISLOSTI ŽGANIH PIJAČ

1.   Področje uporabe

Metoda je bila validirana v medlaboratorijski študiji za rum, vinjak, žganje iz tropin in sadno žganje v območju od 30 mg/l do 641 mg/l.

2.   Normativne reference

ISO 3696: 1987 Voda za analitično uporabo – specifikacije in preskusne metode.

3.   Opredelitve

3.1   Hlapna kislost se izračuna tako, da nehlapne kisline odštejemo od skupnih kislin.

3.2   Skupne kisline so vsota titrabilnih kislin.

3.3   Nehlapne kisline so kisline v ostanku, potem ko pustimo žganje izpareti do suhega.

4.   Princip

Skupne in nehlapne kisline se določijo s titracijo ali s potenciometrijo.

5.   Reagenti in materiali

Če ni drugače navedeno, se za analizo uporabljajo samo reagenti priznane analizne kakovosti in voda kakovostne stopnje vsaj 3, kakor je opredeljena v ISO 3696:1987.

5.1   0,01 M raztopina natrijevega hidroksida (NaOH).

5.2   Raztopina mešanih indikatorjev

 

Odtehtamo 0,1 g indigo karmina in 0,1 g fenola rdeče.

 

Raztopimo v 40 ml vode in dopolnimo do 100 ml z etanolom.

6.   Aparatura in oprema

Laboratorijska aparatura za posredno analizo, steklovina razreda A in:

6.1

Vodna črpalka

6.2

Rotavapor ali ultrazvočna kopel

6.3

Oprema za potenciometrično titracijo (neobvezno)

7.   Vzorčenje in vzorci

Vzorci se pred analizo hranijo na sobni temperaturi.

8.   Postopek

8.1   Skupne kisline

8.1.1   Priprava vzorca

Žganje obsevamo z ultrazvokom (ultrasonifikacija) ali dve minuti mešamo v vakuumu, da se po potrebi izloči ogljikov dioksid.

8.1.2   Titracija

Odpipetiramo 25 ml žganja v 500-mililitersko erlenmajerico.

Dodamo približno 200 ml ohlajene zavrete destilirane vode (dnevno sveže pripravljene) in 2–6 kapljic raztopine mešanih indikatorjev (5.2).

Titriramo z 0,01 M raztopino natrijevega hidroksida (5.1), dokler se rumenozelena barva ne spremeni v vijolično pri brezbarvnih žganjih oziroma rumenorjava barva v rdečerjavo pri rjavo obarvanih žganjih.

Titracija se lahko izvede tudi s potenciometrijo (do 7,5 pH).

Z n1 ml označimo prostornino dodane 0,01 M raztopine natrijevega hidroksida.

8.1.3   Izračun

Skupne kisline (TA), izražene v miliekvivalentih na liter žganja, so enake 0,4 × n1.

Skupne kisline (TA), izražene v miligramih ocetne kisline na liter žganja, so enake 24 × n1.

8.2   Nehlapne kisline

8.2.1   Priprava vzorca

25 ml žganja pustimo izpareti do suhega:

 

Odpipetiramo 25 ml žganja v valjasto izparilno posodo z ravnim dnom in premerom 55 mm. Prvo uro izparevanja je izparilna posoda na pokrovu vrele vodne kopeli, tako da tekočina ne vre, saj bi to lahko povzročilo izgube zaradi škropljenja.

 

Sušenje končamo tako, da postavimo izparilno posodo za dve uri v sušilnik, segret na 105 °C. Izparilno posodo pustimo v eksikatorju, da se ohladi.

8.2.2   Titracija

Ostanek, dobljen po izparevanju, raztopimo v ohlajeni zavreti destilirani vodi (dnevno sveže pripravljeni) do približno 100 ml in dodamo 2–6 kapljic raztopine mešanih indikatorjev (5.2).

Titritramo z 0,01 M raztopino natrijevega hidroksida (5.1)

Titracija se lahko izvede tudi s potenciometrijo (do 7,5 pH).

Z n2 ml označimo prostornino dodane 0,01 M raztopine natrijevega hidroksida.

8.2.3   Izračun

Nehlapne kisline (FA), izražene v miliekvivalentih na liter žganja, so enake 0,4 × n2.

Nehlapne kisline (FA), izražene v miligramih ocetne kisline na liter žganja, so enake 24 × n2.

9.   Izračun hlapne kislosti

9.1   Izražanje v miliekvivalentih na liter:

Naj bo:

TA

=

skupne kisline v miliekvivalentih na liter

FA

=

nehlapne kisline v miliekvivalentih na liter

Hlapna kislost (VA) v miliekvivalentih na liter je:

TA – FA

9.2   Izražanje v miligramih ocetne kisline na liter:

Naj bo:

TA′

=

skupne kisline v miligramih ocetne kisline na liter

FA′

=

nehlapne kisline v miligramih ocetne kisline na liter

Hlapna kislost (VA) v miligramih ocetne kisline na liter je:

TA′ – FA′

9.3   Izražanje v gramih ocetne kisline na hektoliter čistega 100 vol. % alkohola je:Formula

kjer je A volumska vsebnost alkohola žgane pijače.

10.   Učinkovitost metode (natančnost)

10.1   Statistični rezultati medlaboratorijskega preskusa

Naslednji podatki izvirajo iz mednarodne študije o učinkovitosti metode, opravljene po mednarodno priznanih postopkih [1] [2].

Leto medlaboratorijskega preskusa

2000

Število laboratorijev

18

Število vzorcev

6


Vzorci

A

B

C

D

E

F

Število laboratorijev po izločitvi

16

18

18

14

18

18

Število izločenih (laboratorijev)

2

 

 

4

 

 

Število sprejetih rezultatov

32

36

36

28

36

36

Srednja vrednost

Formula

[mg/l]

272*

241*

30

591*

641*

46

107

492

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

8,0

3,6

15,0

3,7

6,7

8,5

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

3,1

11,8

2,4

8,0

6,2

1,7

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

23

10

42

10

19

24

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

8,5

8,4

25,0

4,55

13,4

24,4

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

3,3

27,8

4,1

9,9

12,5

5,0

Meja obnovljivosti (R) [mg/l]

24

23

70

13

38

68

Vrste vzorcev:

A

Slivovo žganje; dvojna koncentracija*

D

Rum I; slepi vzorci

C

Rum II; dvojna koncentracija*

D

Slivovka; slepi vzorci

E

Vinjak; slepi vzorci

F

Žganje iz tropin; slepi vzorci

[1]

‚Protocol for the Design, Conduct and Interpretation of Method- Performance Studies‘, Horwitz, W. (1995) Pure and Applied Chemistry 67, 332-343.

[2]

Horwitz, W. (1982) ‚Analytical Chemistry 54, 67A-76A‘.“;

3.

vstavi se naslednje poglavje VIII:

„VIII.   SKUPNI SLADKORJI

1.   Področje uporabe

Za določitev skupnih sladkorjev (izraženih kot invertni sladkor) v žganih pijačah se uporabi metoda HPLC–RI, razen pri likerjih, ki vsebujejo jajčne in mlečne proizvode.

Metoda je bila validirana v medlaboratorijski študiji za pastis, destilirani anis, češnjev liker, crème de (sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) in crème de cassis v območju od 10,86 g/l do 509,7 g/l. Vendar pa je bila linearnost odziva instrumenta dokazana za območje koncentracije od 2,5 g/l do 20,0 g/l.

Ta metoda ni namenjena določanju nizkih koncentracij sladkorja.

2.   Normativne reference

ISO 3696:1987 Voda za analitično uporabo – specifikacije in preskusne metode.

3.   Princip

Analiziranje raztopin sladkorjev s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z namenom določitve koncentracije glukoze, fruktoze, saharoze, maltoze in laktoze.

Ta metoda uporablja stacionarno fazo alkilamin in detekcijo z diferencialno refraktometrijo ter je podana kot primer. Za stacionarno fazo bi bila mogoča tudi uporaba anionske izmenjalne smole.

4.   Reagenti in materiali

4.1   Glukoza (CAS 50-99-7) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.2   Fruktoza (CAS 57-48-7) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.3   Saharoza (CAS 57-50-1) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.4   Laktoza (CAS 5965-66-2) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.5   Monohidrat maltoze (CAS 6363-53-7) z vsaj 99-odstotno čistostjo.

4.6   Čisti acetonitril (CAS 75-05-8) za analizo HPLC.

4.7   Destilirana ali demineralizirana voda, po možnosti mikrofiltrirana.

4.8   Topila (primer)

Elucijsko topilo je sestavljeno iz:

 

75 volumskih delov acetonitrila (4.6),

 

25 volumskih delov destilirane vode (4.7).

Pred uporabo za 5–10 minut skozi počasi spustimo helij, da se razplini.

Če ne uporabljamo mikrofiltrirane vode, je treba topilo filtrirati skozi filter za organska topila z velikostjo por do vključno 0,45 μm.

4.9   Absolutni etanol (CAS 64-17-5).

4.10   Raztopina etanola (5 %, v/v).

4.11   Priprava osnovne standardne raztopine (20 g/l)

Odtehtamo po 2 g vsakega sladkorja za analizo (4.1 do 4.5) in jih v celoti prenesemo v 100-mililitrsko merilno bučko. (Opomba: 2,11 g monohidrata maltoze je enako 2 g maltoze.)

Do 100 ml poravnamo s 5-odstotno alkoholno raztopino (4.10), pretresemo in shranimo na okoli + 4 °C. Novo osnovno raztopino pripravljamo tedensko.

4.12   Priprava delovne standardne raztopine (2,5, 5,0, 7,5, 10,0 in 20,0 g/l)

Osnovno raztopino, 20 g/l (4.11), primerno razredčimo s 5-odstotno alkoholno raztopino (4.10), da dobimo pet delovnih standardnih raztopin (2,5, 5,0, 7,5, 10,0 in 20,0 g/l). Filtriramo skozi filter z velikostjo por do vključno 0,45 μm (5.3).

5.   Aparatura in oprema

5.1   Sistem HPLC, ki lahko doseže ločljivost vseh sladkorjev na bazni liniji.

5.1.1   Tekočinski kromatograf visoke ločljivosti s šestpornim ventilom za injiciranje z nameščeno 10-μl zanko ali katero koli drugo napravo (avtomatsko ali ročno) za zanesljivo injiciranje mikrovolumnov.

5.1.2   Črpalni sistem, ki omogoča doseganje in ohranjanje stalnega ali programiranega pretoka z veliko natančnostjo.

5.1.3   Diferencialni refraktometer.

5.1.4   Računalniški integrator ali registrator, katerega delovanje je kompatibilno s preostalo opremo.

5.1.5   Predkolona:

Priporočeno je, da se ustrezna predkolona pritrdi na analitsko kolono.

5.1.6   Kolona (primer):

Material:

nerjaveče jeklo ali steklo.

Notranji premer:

2–5 mm.

Dolžina:

100–250 mm (odvisno od velikosti delcev polnila), na primer 250 mm, če je premer delcev 5 μm.

Stacionarna faza:

funkcionalne skupine alkilamin, vezane na siliko, največja velikost delcev 5 μm.

5.1.7   Kromatografski pogoji (primer):

 

Elucijsko topilo (4.8), pretok: 1 ml/min.

 

Detekcija: diferencialna refraktometrija.

Da se zagotovi popolna stabilnost detektorja, se ga nekaj ur pred uporabo prižge. Referenčno celico je treba napolniti z elucijskim tolpilom.

5.2   Analizna tehtnica z natančnostjo 0,1 mg.

5.3   Oprema za filtriranje majhnih volumnov z uporabo 0,45-μm mikromembrane.

6.   Hramba vzorcev

Ob sprejetju se vzorci pred analizo hranijo na sobni temperaturi.

7.   Postopek

7.1   DEL A: priprava vzorca

7.1.1   Vzorec pretresemo.

7.1.2   Vzorec filtriramo skozi filter z velikostjo por do vključno 0,45 μm (5.3).

7.2   DEL B: HPLC

7.2.1   Določanje

Injiciramo 10 μl standardnih raztopin (4.12) in vzorcev (7.1.2). Analiziramo pri primernih kromatografskih pogojih (na primer takih, kot so opisani zgoraj).

7.2.2   Če je kateri koli odziv detektorja na vzorec višji od odziva za standardno raztopino z najvišjo koncentracijo, je treba vzorec razredčiti z destilirano vodo in ponovno analizirati.

8.   Izračun

Primerjamo kromatograma za standardno raztopino in žganje. Vrhove identificiramo glede na retencijski čas. Izmerimo njihovo površino (ali višino), da izračunamo koncentracije po metodi eksternega standarda. Upoštevamo, če smo vzorec razredčili.

Končni rezultat je vsota saharoze, maltoze, laktoze, glukoze in fruktoze, izražena kot invertni sladkor v g/l.

Invertni sladkor se izračuna kot vsota vseh prisotnih monosaharidov in reducirajočih disaharidov ter stehiometrijske količine glukoze in fruktoze, izračunane iz prisotne saharoze.

Invertni sladkor (g/l)

=

glukoza (g/l) + fruktoza (g/l) + maltoza (g/l) + laktoza (g/l) + (saharoza (g/l)) × 1,05)

1,05

=

(molekulska masa fruktoze + molekulska masa fruktoze)/molekulska masa saharoze

9.   Učinkovitost metode (natančnost)

9.1   Statistični rezultati medlaboratorijskega preskusa

Naslednji podatki izvirajo iz mednarodne študije o učinkovitosti metode, opravljene po mednarodno priznanih postopkih [1] [2].

Leto medlaboratorijskega preskusa

2000

Število laboratorijev

24

Število vzorcev

8

[1]

‚Protocol for the Design, Conduct and Interpretation of Method- Performance Studies‘, Horwitz, W. (1995) Pure and Applied Chemistry 67, 332-343.

[2]

Horwitz, W. (1982) ‚Analytical Chemistry 54, 67A-76A‘.

Razpredelnica 1

Fruktoza, glukoza, maltoza

Analit

Fruktoza

Glukoza

Maltoza

Vzorci (× 2)

Crème de Cassis

Standardna raztopina (50 g/l)

Žgane pijače z aromo janeža

Crème de Cassis

Standardna raztopina (50 g/l)

Žgane pijače z aromo janeža

Standardna raztopina (10 g/l)

Srednja vrednost [g/l]

92,78

50,61

15,62

93,16

50,06

15,81

9,32

Število laboratorijev brez izločitev

21

22

21

23

19

21

22

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [g/l]

2,34

2,12

0,43

3,47

1,01

0,48

0,54

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

2,53

4,2

2,76

3,72

2,03

3,02

5,77

Meja ponovljivosti (r) [g/l]

(r = 2,8 × sr)

6,56

5,95

1,21

9,71

2,84

1,34

1,51

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [g/l]

7,72

3,13

0,84

9,99

2,7

0,88

1,4

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

8,32

6,18

5,37

10,72

5,4

5,54

15,06

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

21,62

8,76

2,35

27,97

7,57

2,45

3,93


Razpredelnica 2

Saharoza

Analit

Saharoza

Vzorci

Pastis

Ouzo

Češnjev liker

Crème de Menthe

Crème de Cassis

Standardna raztopina (100 g/l)

Srednja vrednost [g/l]

10,83

29,2

19,7 (*)

103,33

349,96

319,84

99,83

Število laboratorijev brez izločitev

19

19

20

18

18

18

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [g/l]

0,09

0,75

2,17

5,99

4,31

1,25

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

0,81

3,07

2,1

1,71

1,35

1,25

Meja ponovljivosti (r) [g/l]

(r = 2,8 × sr)

0,25

2,1

6,07

16,76

12,06

3,49

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [g/l]

0,79

0,92

4,18

9,94

16,11

4,63

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

7,31

3,76

4,05

2,84

5,04

4,64

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

2,22

2,57

11,7

27,84

45,12

12,97


Razpredelnica 3

Skupni sladkorji

(Opomba: ti podatki so bili izračunani za skupne sladkorje, ne za invertni sladkor, kot je opredeljen v točki 8 zgoraj.)


Vzorci

Pastis

Ouzo

Žgane pijače z aromo janeža

Češnjev liker

Crème de Menthe

Crème de Cassis

Standardna raztopina (220 g/l)

Srednja vrednost [g/l]

10,86

29,2

19,7 (**)

31,59

103,33

349,73

509,69

218,78

Število laboratorijev brez izločitev

20

19

20

20

18

18

19

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [g/l]

0,13

0,75

0,77

2,17

5,89

5,59

2,71

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

1,16

3,07

2,45

2,1

1,69

1,1

1,24

Meja ponovljivosti (r) [g/l]

(r = 2,8 × sr)

0,35

2,1

2,17

6,07

16,5

15,65

7,59

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [g/l]

0,79

0,92

1,51

4,18

9,98

14,81

8,53

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

7,25

3,76

4,79

4,04

2,85

2,91

3,9

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

2,21

2,57

4,24

11,7

27,94

41,48

23,89

4.

Doda se naslednje poglavje X:

„X.   DOLOČITEV NASLEDNJIH SPOJIN, VSEBOVANIH V LESU, V ŽGANIH PIJAČAH S TEKOČINSKO KROMATOGRAFIJO VISOKE LOČLJIVOSTI (HPLC): FURFURALA, 5-HIDROKSIMETILFURFURALA, 5-METILFURFURALA, VANILINA, SIRINGALDEHIDA, KONIFERALDEHIDA, SINAPALDEHIDA, GALNE KISLINE, ELAGIČNE KISLINE, VANILINSKE KISLINE, SIRINGINSKE KISLINE IN SKOPOLETINA

1.   Področje uporabe

Metoda se uporablja za določanje furfurala, 5-hidroksimetilfurfurala, 5-metilfurfurala, vanilina, siringaldehida, koniferaldehida, sinapaldehida, galne kisline, elagične kisline, vanilinske kisline, siringinske kisline in skopoletina s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti.

2.   Normativna referenca

Analizna metoda, ki jo je priznala generalna skupščina Mednarodnega urada za trto in vino (OIV) in jo je ta urad objavil pod referenco OIV-MA-BS-16: R2009.

3.   Princip

Določanje s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) in detekcija z ultravijolično spektrofotometrijo pri različnih valovnih dolžinah in s spektrofluorometrijo.

4.   Reagenti

Reagenti morajo biti analitsko čisti. Uporabljena voda mora biti destilirana voda ali voda vsaj enakovredne čistosti. Bolje je uporabiti mikrofiltrirano vodo z upornostjo 18,2 M Ω.cm.

4.1   96 % vol. alkohol.

4.2   Metanol HPLC-čistosti (topilo B).

4.3   Ocetna kislina, razredčena na 0,5 % vol. (topilo A).

4.4   Mobilne faze: (navedeno samo kot primer).

Topilo A (0,5-odstotna ocetna kislina) in topilo B (čisti metanol). Filtriramo skozi membrano (s poroznostjo 0,45 μm). Po potrebi razplinimo v ultrazvočni kopeli.

4.5   Referenčni standardi najmanj 99-odstotne čistosti: furfural, 5-hidroksimetilfurfural, 5-metilfurfural, vanilin, siringaldehid, koniferaldehid, sinapaldehid, galna kislina, elagična kislina, vanilinska kislina, siringinska kislina in skopoletin.

4.6   Referenčna raztopina: standardne snovi so raztopljene v 50-odstotni vodno-alkoholni raztopini. Končne koncentracije referenčne raztopine bi morale biti:

furfural: 5 mg/l; 5-hidroksimetilfurfural: 10 mg/l; 5-metilfurfural: 2 mg/l; vanilin: 5 mg/l; siringaldehid: 10 mg/l; koniferaldehid: 5 mg/l; sinapaldehid: 5 mg/l; galna kislina: 10 mg/l; elagična kislina: 10 mg/l; vanilinska kislina 5 mg/l; siringinska kislina: 5 mg/l; skopoletin: 0,5 mg/l.

5.   Aparatura

Standardna laboratorijska aparatura

5.1   Tekočinski kromatograf visoke ločljivosti, ki lahko deluje v binarnem gradientnem načinu in ima naslednjo opremo:

5.1.1

Spektrofotometrični detektor, ki lahko meri valovne dolžine od 260 do 340 nm. Vendar je bolj priporočljiva uporaba detektorja z nastavljivo valovno dolžino z nizom diod ali podobne naprave, da se potrdi čistost vrhov.

5.1.2

Spektrofotometrični detektor – valovna dolžina vzbujanja: 354 nm, valovna dolžina emisije: 446 nm (za določanje sledov skopoletina; ta je zaznaven tudi pri 313 nm s spektrofotometrijo).

5.1.3

Naprava za injiciranje, ki lahko vnese 10 ali 20 μl (na primer) analiznega vzorca.

5.1.4

Kolona tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, tip RP C18, največja velikost delcev 5 μm.

5.2   Brizgalke za HPLC.

5.3   Naprava za membransko filtracijo majhnih volumnov.

5.4   Računalniški integrator ali registrator, katerega delovanje je kompatibilno s celotno aparaturo; zlasti mora imeti več kanalov za povezavo.

6.   Postopek

6.1   Priprava raztopine za injiciranje

Referenčno raztopino in žgano pijačo po potrebi filtriramo skozi membrano z največjim premerom por 0,45 μm.

6.2   Operativni pogoji za kromatografijo: analizo izvedemo pri temperaturi prostora z opremo, opisano v točki 5.1, in z uporabo mobilnih faz (4.4) s pretokom približno 0,6 mililitrov na minuto z uporabo spodnjega gradienta (navedeno samo kot primer):

čas: 0 min 50 min 70 min 90 min

topilo A (voda-kislina) 100 % 60 % 100 % 100 %

topilo B (metanol): 0 % 40 % 0 % 0 %

Upoštevajte, da je treba gradient v nekaterih primerih prilagoditi, da se izognemo sočasni eluaciji.

6.3   Določanje

6.3.1   Referenčne standarde injiciramo ločeno, nato mešano.

Operativne pogoje prilagodimo tako, da so resolucijski faktorji vrhov vseh spojin najmanj enaki 1.

6.3.2   Injiciramo vzorec, pripravljen v skladu s točko 6.1.

6.3.3   Izmerimo površino vrhov v referenčni raztopini in žgani pijači ter izračunamo koncentracije.

7.   Prikaz rezultatov

Koncentracijo posamezne sestavine izrazimo v mg/l.

8.   Učinkovitost metode (natančnost)

Naslednji podatki izvirajo iz mednarodne študije iz leta 2009 o učinkovitosti metode za različne žgane pijače, opravljene po mednarodno priznanih postopkih [1], [2].

8.1   Furfural

Analit

Furfural

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

15

15

15

15

15

15

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

14

12

13

14

13

13

Srednja vrednost [mg/l]

2,9

1,2

1,7

10,6

15,3

13,9

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,04

0,05

0,04

0,18

0,23

0,20

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

1,4

4,5

2,3

1,7

1,5

1,5

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,1

0,2

0,1

0,5

0,6

0,6

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,24

0,18

0,09

1,4

0,49

0,69

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

8

15

5

13

3

5

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,7

0,5

0,3

3,8

1,4

1,9

8.2   5-hidroksimetilfurfural

Analit

5-hidroksimetilfurfural

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

16

16

16

16

16

16

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

14

14

14

14

14

14

Srednja vrednost [mg/l]

5,0

11,1

9,4

33,7

5,8

17,5

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,09

0,09

0,09

0,42

0,07

0,13

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

1,7

0,8

1,0

1,3

1,2

0,8

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,2

0,3

0,3

1,2

0,2

0,4

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,39

1,01

0,50

4,5

0,4

1,6

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

8

9

5

13

7

9

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

1,1

2,8

1,4

12,5

1,1

4,6

8.3   5-metilfurfural

Analit

5-metilfurfural

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

11

11

11

11

11

11

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

11

11

8

11

10

11

Srednja vrednost [mg/l]

0,1

0,2

0,1

0,5

1,7

0,8

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,01

0,01

0,02

0,02

0,03

0,07

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

10,7

6,1

13,6

4,7

2,0

10,0

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,0

0,0

0,1

0,1

0,1

0,2

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,03

0,04

0,03

0,18

0,20

0,26

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

35

18

22

39

12

35

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,1

0,1

0,1

0,5

0,6

0,7

8.4   Vanilin

Analit

Vanilin

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

16

15

16

16

16

16

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

16

15

16

16

16

16

Srednja vrednost [mg/l]

0,5

0,2

1,2

1,2

3,2

3,9

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,03

0,02

0,06

0,11

0,11

0,09

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

6,8

9,6

4,6

8,9

3,5

2,3

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,1

0,1

0,2

0,3

0,3

0,3

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,09

0,06

0,18

0,27

0,41

0,62

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

19

25

15

22

13

16

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,3

0,2

0,5

0,8

1,2

1,7

8.5   Siringaldehid

Analit

Siringaldehid

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

16

15

16

16

16

16

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

13

13

13

12

14

13

Srednja vrednost [mg/l]

1,0

0,2

4,8

3,2

10,5

9,7

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,03

0,02

0,04

0,08

0,10

0,09

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

2,6

8,1

0,8

2,6

0,9

0,9

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,1

0,1

0,1

0,2

0,3

0,3

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,08

0,07

0,23

0,19

0,39

0,43

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

8

33

5

6

4

4

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,2

0,2

0,7

0,5

1,1

1,2

8.6   Koniferaldehid

Analit

Koniferaldehid

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

13

12

13

12

13

13

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

12

12

13

12

13

13

Srednja vrednost [mg/l]

0,2

0,2

0,6

0,8

4,6

1,3

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,02

0,02

0,03

0,03

0,09

0,06

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

9,2

9,8

4,6

4,3

1,9

4,5

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,04

0,04

0,07

0,09

0,24

0,16

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,04

0,04

0,11

0,18

0,38

0,25

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

23

27

21

23

8

19

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,1

0,1

0,3

0,5

1,1

0,7

8.7   Sinapaldehid

Analit

Sinapaldehid

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

14

14

14

14

15

14

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

14

13

12

13

13

12

Srednja vrednost [mg/l]

0,3

0,2

0,2

1,6

8,3

0,3

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,02

0,01

0,02

0,06

0,14

0,03

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

7,5

4,6

11,2

3,7

1,6

11,4

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,06

0,03

0,06

0,17

0,38

0,08

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,09

0,05

0,08

0,20

0,81

0,18

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

31

27

46

13

10

73

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,2

0,2

0,2

0,6

2,3

0,5

8.8   Galna kislina

Analit

Galna kislina

Vzorec

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

16

15

16

16

16

16

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

15

14

16

16

16

16

Srednja vrednost [mg/l]

1,2

0,4

2,0

6,1

7,3

21,8

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,07

0,04

0,06

0,18

0,18

0,60

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

6,1

8,1

2,9

3,0

2,4

2,8

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,2

0,1

0,2

0,5

0,5

1,7

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,43

0,20

0,62

3,3

2,2

7,7

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

36

47

31

53

30

35

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

1,2

0,6

1,7

9,1

6,2

21,7

8.9   Elagična kislina

Analit

Elagična kislina

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

7

7

7

7

7

7

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

7

7

7

7

7

6

Srednja vrednost [mg/l]

3,2

1,0

9,5

13

13

36

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,20

0,16

0,30

0,41

0,95

0,34

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

6,3

16

3,2

3,2

7,4

1,0

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,6

0,4

0,9

1,1

2,7

1,0

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

1,41

0,42

4,0

5,0

4,9

14

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

44

43

42

39

39

40

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

4,0

1,2

11

14

14

40

8.10   Vanilinska kislina

Analit

Vanilinska kislina

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

15

15

15

15

15

15

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

12

11

14

14

15

14

Srednja vrednost [mg/l]

0,2

0,2

1,5

0,8

2,4

2,7

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,03

0,04

0,03

0,10

0,13

0,21

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

14,2

16,5

2,3

12,6

5,3

7,7

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,1

0,1

0,1

0,3

0,4

0,6

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,06

0,05

0,51

0,2

1,22

0,70

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

28

20

35

31

51

26

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,2

0,1

1,4

0,7

3,4

2,0

8.11   Siringinska kislina

Analit

Siringinska kislina

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

16

15

16

16

16

16

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

16

15

15

15

16

15

Srednja vrednost [mg/l]

0,4

0,2

2,5

1,4

3,4

4,8

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,03

0,02

0,06

0,13

0,08

0,11

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

6,7

12,6

2,3

9,0

2,3

2,3

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0,1

0,1

0,2

0,4

0,2

0,3

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,08

0,05

0,29

0,26

0,43

0,67

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

19

29

11

18

13

14

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,2

0,1

0,8

0,7

1,2

1,9

8.12   Skopoletin

Analit

Skopoletin

Vzorci

Viski

Vinjak

Rum

Konjak 1

Bourbon

Konjak 2

Število sodelujočih laboratorijev

10

10

10

10

10

10

Število sprejetih rezultatov (laboratoriji)

9

8

9

8

8

8

Srednja vrednost [mg/l]

0,09

0,04

0,11

0,04

0,65

0,15

Standardni odmik ponovljivosti (sr) [mg/l]

0,0024

0,0008

0,0018

0,0014

0,0054

0,0040

Relativni standardni odmik ponovljivosti (RSDr) [%]

2,6

2,2

1,6

3,3

0,8

2,7

Meja ponovljivosti (r) [mg/l]

(r = 2,8 × sr)

0.007

0.002

0.005

0.004

0.015

0.011

Standardni odmik obnovljivosti (sR) [mg/l]

0,01

0,01

0,03

0,01

0,09

0,02

Relativni standardni odmik obnovljivosti (RSDR) [%]

15

16

23

17

15

15

Meja obnovljivosti (R) [g/l]

(R = 2,8 × sR)

0,04

0,02

0,07

0,02

0,26

0,06

[1]

‚Protocol for the Design, Conduct and Interpretation of Method- Performance Studies‘, Horwitz, W. (1995) Pure and Applied Chemistry 67, 332-343.

[2]

Horwitz, W. (1982) ‚Analytical Chemistry 54, 67A-76A‘.“


(*)  Dvojna koncentracija.

(**)  Dvojna koncentracija.“