27.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/1

(1)

Hitra vzpostavitev povsem delujočega in interkonekcijskega notranjega trga z energijo je ključna za ohranjanje zanesljive oskrbe z energijo, povečanje konkurenčnosti in zagotavljanje, da lahko vsi potrošniki kupujejo električno energijo po dostopnih cenah.

(2)

V Uredbi (ES) št. 714/2009 so določena nediskriminatorna pravila, ki urejajo dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo. Dodatno člen 5 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) zahteva, da morajo države članice ali regulativni organi, kadar države članice tako določijo, med drugim zagotoviti, da se razvijejo objektivna in nediskriminatorna tehnična pravila, ki določajo minimalne tehnične projektne in obratovalne zahteve za priključitev na omrežje. Kjer so zahteve del pogojev za priključitev na nacionalna omrežja, člen 37(6) navedene direktive zahteva, da so regulativni organi pristojni za to, da določijo ali potrdijo vsaj metodologije za izračun ali določitev pogojev. Da se zagotovi sigurnost sistema znotraj interkonekcijskega prenosnega omrežja, je treba doseči enotno razumevanje zahtev, ki veljajo za elektroenergijske module. Navedene zahteve, ki prispevajo k vzdrževanju, ohranjanju in ponovnem vzpostavljanju sigurnosti sistema, da se spodbudi pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo na sinhronih območjih in med njimi ter doseže stroškovna učinkovitost, je treba šteti za vprašanja čezmejnih omrežij in vprašanja povezovanja trgov.

(3)

Da se zagotovi jasen pravni okvir za priključitev na omrežje, spodbudi trgovanje z električno energijo v vsej Uniji, zagotovi sigurnost sistema, spodbudi vključevanje električne energije iz obnovljivih virov, poveča konkurenca in omogoči učinkovitejša uporaba omrežja in virov v korist potrošnikov, je treba določiti harmonizirana pravila za priključitev elektroenergijskih modulov na omrežje.

(4)

Sigurnost sistema je delno odvisna od tehničnih zmogljivosti elektroenergijskih modulov. Temeljna pogoja sta zato redno usklajevanje na ravni prenosnih in distribucijskih omrežij in ustrezno delovanje opreme, priključene na prenosna in distribucijska omrežja, ki je dovolj odporna na motnje, da deluje kljub motnjam in pomaga preprečevati večje motnje ali olajšati ponovno vzpostavitev sistema po njegovem razpadu.

(5)

Sigurno obratovanje sistema je mogoče le ob tesnem sodelovanju lastnikov objektov za proizvodnjo električne energije in sistemskih operaterjev. Delovanje sistema v motenih obratovalnih pogojih je odvisno od odziva elektroenergijskih modulov na odstopanja od referenčne vrednosti 1 na enoto (pu) napetosti in nazivne frekvence. V okviru sigurnosti sistema bi bilo treba omrežja in elektroenergijske module z vidika sistemskega inženiringa šteti kot celoto, saj sta navedena dela soodvisna. Zato bi bilo treba za elektroenergijske module določiti ustrezne tehnične zahteve kot temeljni pogoj za priključitev na omrežje.

(6)

Regulativni organi bi morali pri določanju ali potrjevanju tarif za prenos in distribucijo ali njihovih metodologij oziroma pri potrjevanju pogojev za priključitev in dostop do nacionalnih omrežij v skladu s členom 37(1) in (6) Direktive 2009/72/ES ter členom 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 upoštevati razumne stroške, ki jih dejansko imajo sistemski operaterji pri izvajanju te uredbe.

(7)

Različni sinhronski elektroenergetski sistemi v Uniji imajo različne značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri določanju zahtev za proizvajalce električne energije. Zato je treba pri določanju pravil o priključevanju na omrežje v skladu s členom 8(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 upoštevati regionalne posebnosti.

(8)

Zagotoviti je treba regulativno varnost, zato bi morale zahteve iz te uredbe veljati za nove objekte za proizvodnjo električne energije, ne pa tudi za obstoječe elektroenergijske module in elektroenergijske module, katerih načrtovanje je že v napredni fazi, vendar še ni zaključeno, razen če se zadevni regulativni organ ali zadevna država članica ne odloči drugače na podlagi sprememb zahtev glede sistema ter popolne analize stroškov in koristi ali zaradi precejšnje posodobitve navedenih objektov za proizvodnjo.

(9)

Pomembnost elektroenergijskih modulov bi bilo treba oceniti glede na njihovo velikost in učinek na celotni sistem. Sinhronske stroje bi bilo treba razvrstiti glede na njihovo velikost in vključiti vse sestavne dele objekta za proizvodnjo električne energije, ki običajno delujejo skupaj, kot so ločeni generatorji, ki jih v napravi za proizvodnjo v plinsko-parnem procesu poganjajo ločene plinske ali parne turbine. Pri objektih z več napravami za proizvodnjo v plinsko-parnem procesu se naprave ne bi smele ocenjevati glede na celotno zmogljivost objekta, ampak bi bilo treba oceniti vsako posebej glede na njeno velikost. Asinhronsko priključene proizvodne enote, ki skupaj tvorijo gospodarsko enoto in imajo enotno priključno točko, bi bilo treba oceniti glede na njihovo skupno zmogljivost.

(10)

V tej uredbi bi bilo treba glede na različne napetostne nivoje, s katerimi so proizvajalci električne energije priključeni na omrežje, in njihove največje proizvodne zmogljivosti razlikovati med več vrstami generatorjev in določiti več ravni zahtev. Ta uredba ne določa pravil za določanje napetostnih nivojev na priključni točki, na katero se priključi elektroenergijski modul.

(11)

Zahteve, ki veljajo za elektroenergijske module tipa A, bi morale biti določene na osnovni ravni, da se zagotovijo zmogljivosti proizvodnje z omejenim avtomatskim odzivom in najmanjšo stopnjo regulacije sistema, ki jo izvaja sistemski operater. Z njimi bi bilo treba zagotoviti, da na obratovalnih območjih sistema ne bi bilo obsežnejše izgube proizvodnje, s čemer bi se kar najbolj omejili kritični dogodki, in vključiti zahteve, potrebne za obsežno posredovanje pri dogodkih, kritičnih za sistem.

(12)

Z zahtevami, ki veljajo za elektroenergijske module tipa B, bi bilo treba zagotoviti večje območje avtomatskega dinamičnega odziva z večjo odpornostjo na obratovalne dogodke, da se zagotovijo uporaba tega dinamičnega odziva, višja stopnja regulacije sistema, ki jo izvaja sistemski operater, in informacije, da se izkoristijo navedene zmogljivosti. Zagotavljajo avtomatski odziv za ublažitev učinka dogodkov v sistemu in čim večje povečanje dinamičnega odziva proizvodnje na te dogodke.

(13)

Z zahtevami, ki veljajo za elektroenergijske module tipa C, bi bilo treba zagotoviti izpopolnjen, stabilen dinamični odziv v realnem času, ki ga je zelo lahko nadzorovati in naj bi zagotovil glavne sistemske storitve za zagotavljanje zanesljive oskrbe. Navedene zahteve bi morale veljati za vsa stanja sistema z natančneje določenim medsebojnim delovanjem zahtev, funkcij, vodenja in informacij, da se navedene zmogljivosti izkoristijo in zagotovi odziv sistema v realnem času, ki je potreben za izogibanje dogodkom v sistemu, njihovo upravljanje in odziv nanje. Z navedenimi zahtevami bi bilo treba zagotoviti tudi zadostno zmogljivost elektroenergijskih modulov za odziv na nespremenjeno in moteno stanje sistema ter informacije in vodenje, potrebni za izkoriščanje proizvodnje v različnih stanjih.

(14)

Zahteve, ki veljajo za elektroenergijske module tipa D, bi se morale nanašati posebej na proizvodnjo, priključeno na višjo napetost, in vplivati na regulacijo in obratovanje celotnega sistema. Z njimi bi bilo treba zagotoviti stabilno obratovanje interkonekcijskega sistema in omogočiti uporabo sistemskih storitev iz proizvodnje v celotni EU.

(15)

Zahteve bi morale temeljiti na načelih nediskriminacije in preglednosti, pa tudi na načelu optimizacije med največjim celotnim izkoristkom in najnižjimi skupnimi stroški za vse vključene strani. Zato bi bilo treba z navedenimi zahtevami zajeti razlike pri obravnavi proizvodnih tehnologij z njihovimi različnimi značilnostmi in se izogniti nepotrebnim naložbam na nekaterih geografskih območjih, da se upoštevajo njihove zadevne regionalne posebnosti. Sistemski operaterji prenosnih omrežij in sistemski operaterji distribucijskih omrežij, vključno s sistemskimi operaterji zaprtih distribucijskih omrežij, lahko navedene razlike upoštevajo pri opredelitvi zahtev v skladu z določbami te uredbe, ob priznavanju, da so meje, ki določajo, ali je omrežje prenosno ali distribucijsko, določene na nacionalni ravni.

(16)

S to uredbo bi se morale zaradi njenega čezmejnega učinka uvesti iste zahteve glede frekvence za vse napetostne nivoje, vsaj znotraj sinhronega območja. Na sinhronem območju bi namreč sprememba frekvence v eni državi članici takoj vplivala na frekvenco v vseh drugih državah članicah in bi lahko v njih poškodovala opremo.

(17)

Da se zagotovi sigurnost sistema, bi bilo treba omogočiti, da ostanejo elektroenergijski moduli znotraj posameznega sinhronega območja interkonekcijskega sistema na omrežje priključeni v določenih območjih frekvence in napetosti.

(18)

V tej uredbi bi bilo treba zagotoviti razpone parametrov za nacionalne odločitve glede zmožnosti neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju, da se ohrani ustrezen pristop, v katerem se upoštevajo spreminjajoče se potrebe sistema, kot so delež obnovljivih virov energije in obstoječe sheme zaščite omrežja pri prenosu in distribuciji. Zaradi konfiguracije nekaterih omrežij bi morala biti zgornja meja za zahteve glede neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju določena na 250 milisekund. Najpogostejši čas odprave okvare je v Evropi trenutno 150 milisekund, zato ima subjekt, ki ga država članica določi za odobritev zahtev iz te uredbe, možnost, da pred odobritvijo preveri, ali ga je treba podaljšati.

(19)

Zadevni sistemski operaterji prenosnih omrežij bi se morali pri opredelitvi predokvarnih in pookvarnih stanj za zmožnost neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju ob upoštevanju značilnosti sistema, kot so omrežna topologija in proizvodna mešanica, odločiti, ali bodo imeli prednost obratovalni pogoji elektroenergijskih modulov pred okvaro ali daljši časi odprave okvare.

(20)

Zagotavljanje ustrezne ponovne priključitve po nenamernem odklopu zaradi motnje v omrežju je pomembno za delovanje interkonekcijskega sistema. Ustrezna zaščita omrežja je ključna za ohranjanje stabilnosti in sigurnosti sistema, zlasti ob motnjah v sistemu. Z zaščitnimi shemami je mogoče preprečiti širjenje motenj in omejiti njihove posledice.

(21)

Sistemski operaterji lahko stabilnost in sigurnost sistema ohranjajo le, če si sistemski operaterji in lastniki objektov za proizvodnjo električne energije ustrezno izmenjujejo informacije. Sistemski operaterji morajo vedno imeti pregled nad stanjem sistema, kar vključuje informacije o obratovalnih stanjih elektroenergijskih modulov in možnost, da z njimi komunicirajo in jim posredujejo obratovalna navodila.

(22)

Sistemski operaterji bi morali imeti možnost, da v kriznih razmerah, ko bi lahko bili ogroženi stabilnost in sigurnost sistema, podajo navodila, da morajo elektroenergijski moduli obratovati na način, ki sistemskim operaterjem omogoča, da izpolnjujejo svoje naloge glede sigurnosti sistema.

(23)

Treba bi bilo uskladiti območja napetosti med interkonekcijskimi sistemi, saj so ključna za sigurno načrtovanje in obratovanje elektroenergetskega sistema na sinhronem območju. Odklopi zaradi napetostnih motenj vplivajo na sosednje sisteme. Če napetostni nivoji ne bi bili določeni, načrtovanje in obratovanje sistema izven normalnih obratovalnih pogojev morda ne bi bilo predvidljivo na širšem območju.

(24)

Potrebe po sposobnosti zagotavljanja jalove moči so odvisne od več dejavnikov, vključno s stopnjo povezanosti omrežja in razmerjem med dovajanjem in odjemom, kar bi bilo treba upoštevati pri določanju zahtev glede jalove moči. Kadar so regionalne značilnosti sistema znotraj območja odgovornosti sistemskega operaterja različne, bi lahko bilo primernih več profilov. Oddajanje jalove moči v omrežje (obratovanje v induktivnem režimu) pri visokih napetostih in prejemanje jalove moči iz omrežja (obratovanje v kapacitivnem režimu) pri nizkih napetostih morda ne bosta potrebna. Z zahtevami glede jalove moči bi bilo možno omejiti zasnovo in obratovanje objektov za proizvodnjo električne energije. Zato je pomembno, da se skrbno ocenijo zmogljivosti, ki so dejansko potrebne za učinkovito obratovanje sistema.

(25)

Sinhronsko povezani elektroenergijski moduli lahko zavirajo odstopanje frekvence ali jih upočasnijo, številne tehnologije obnovljivih virov energije pa ne. Zato bi bilo treba sprejeti protiukrepe, da bi se izognili večjim spremembam frekvence v obdobjih, ko se veliko energije proizvede iz obnovljivih virov. Sintetična vztrajnost bi lahko spodbudila nadaljnje povečanje uporabe obnovljivih virov energije, ki sicer ne prispevajo k vztrajnosti.

(26)

Uvesti bi bilo treba ustrezno in sorazmerno preskušanje skladnosti, da lahko sistemski operaterji zagotovijo obratovalno sigurnost.

(27)

Regulativni organi, države članice in sistemski operaterji bi morali zagotoviti, da so zahteve glede priključitve na omrežje v postopku razvoja in odobritve čim bolj harmonizirane za zagotovitev popolnega povezovanja trgov. Določene tehnične standarde bi bilo treba upoštevati zlasti pri razvoju zahtev glede priključitve.

(28)

V tej uredbi bi bilo treba določiti postopek za odstopanje od pravil, da se lahko upoštevajo lokalne okoliščine, kadar bi lahko na primer skladnost z navedenimi pravili izjemoma ogrozila stabilnost lokalnega omrežja ali bi bili za varno obratovanje elektroenergijskega modula morda potrebni obratovalni pogoji, ki niso v skladu z Uredbo. Pri nekaterih kogeneracijskih elektrarnah, ki prinašajo večje koristi, povezane z učinkovitostjo, bi lahko bili zaradi uporabe pravil iz te uredbe stroški nesorazmerni, zaradi česar bi se navedene koristi zmanjšale.

(29)

Sistemskim operaterjem bi bilo treba ob odobritvi zadevnega regulativnega organa ali po potrebi drugega organa v državi članici dovoliti, da za nekatere razrede elektroenergijskih modulov predlagajo odstopanja.

(30)

Ta uredba je bila sprejeta na podlagi Uredbe (ES) št. 714/2009, ki jo dopolnjuje in je njen sestavni del. Sklici na Uredbo (ES) št. 714/2009 v drugih pravnih aktih se razumejo tudi kot sklici na to uredbo.

(31)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 714/2009 –

1.

„subjekt“ pomeni regulativni organ, drugi nacionalni organ, sistemskega operaterja ali drugi javni ali zasebni organ, imenovan z nacionalno zakonodajo.

2.

„sinhrono območje“ pomeni območje sinhronsko interkonekcijsko povezanih sistemskih operaterjev prenosnih sistemov, kot so sinhrona območja celinske Evrope, Velike Britanije, Irske-Severne Irske in severne Evrope ter elektroenergetski sistemi Litve, Latvije in Estonije s skupnim imenom „Baltik“, ki so del širšega sinhronega območja;

3.

„napetost“ pomeni razliko v električnem potencialu med dvema točkama, ki je merjena kot efektivna vrednost pozitivne simetrične komponente medfaznih napetosti pri osnovni frekvenci;

4.

„navidezna moč“ pomeni zmnožek napetosti in toka pri osnovni frekvenci, ki je pomnožen še s kvadratnim korenom iz tri pri trifaznih sistemih, ki je običajno izražena v kilovolt amperih (kVA) ali megavolt amperih (MVA);

5.

„elektroenergijski modul“ pomeni sinhronsko povezani elektroenergijski modul ali modul v proizvodnem polju;

6.

„objekt za proizvodnjo električne energije“ pomeni objekt, ki pretvarja primarno energijo v električno energijo in je sestavljen iz enega ali več elektroenergijskih modulov, priključenih na omrežje na eni ali več priključnih točkah;

7.

„lastnik objekta za proizvodnjo električne energije“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti objekt za proizvodnjo električne energije;

8.

„osrednji del elektrarne“ pomeni enega ali več glavnih delov opreme, potrebne za pretvorbo primarnega vira energije v električno energijo;

9.

„sinhronsko povezan elektroenergijski modul“ pomeni nedeljiv sklop opreme, ki lahko proizvaja električno energijo, tako da je razmerje med frekvenco proizvedene napetosti, hitrostjo generatorja in frekvenco omrežne napetosti konstantno in torej v sinhronizmu;

10.

„dokument za elektroenergijski modul“ pomeni dokument, ki ga lastnik objekta za proizvodnjo električne energije zagotovi zadevnemu sistemskemu operaterju za elektroenergijski modul tipa B ali C ter potrjuje, da elektroenergijski modul izkazuje skladnost s tehničnimi merili iz te uredbe, in vsebuje potrebne podatke in izjave, vključno z izjavo o skladnosti;

11.

„zadevni sistemski operater prenosnega omrežja“ pomeni sistemskega operaterja prenosnega omrežja, na čigar regulacijskem območju je ali bo na omrežje katerega koli napetostnega nivoja priključen elektroenergijski modul, odjemni objekt, distribucijsko omrežje ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom;

12.

„omrežje“ pomeni elektrarno in naprave, ki so medsebojno povezane z namenom prenosa ali distribucije električne energije;

13.

„zadevni sistemski operater“ pomeni sistemskega operaterja prenosnega omrežja ali sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, na katerega omrežje je ali bo priključen elektroenergijski modul, odjemni objekt, distribucijsko omrežje ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom;

14.

„sporazum o priključitvi“ pomeni pogodbo med zadevnim sistemskim operaterjem in lastnikom objekta za proizvodnjo električne energije, lastnikom odjemne naprave, sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja ali lastnikom visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, ki vključuje ustrezne zahteve glede lokacije in posebne tehnične zahteve za objekt za proizvodnjo električne energije, odjemno napravo, distribucijsko omrežje, priključitev distribucijskega omrežja ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom;

15.

„priključna točka“ pomeni vmesnik, v katerem je elektroenergijski modul, odjemna naprava, distribucijsko omrežje ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom priključen na prenosno omrežje, priobalno omrežje, distribucijsko omrežje, vključno z zaprtimi distribucijskimi omrežji, ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom, kot je določeno v sporazumu o priključitvi;

16.

„največja zmogljivost“ ali „Pmax“ pomeni največjo neprekinjeno delovno moč, ki jo lahko proizvede elektroenergijski modul, zmanjšano za odjem, ki je namenjen le omogočanju obratovanja navedenega elektroenergijskega modula in ne napaja omrežja, kot je določeno v sporazumu o priključitvi ali dogovorjeno med zadevnim sistemskim operaterjem in lastnikom objekta za proizvodnjo električne energije;

17.

„modul v proizvodnem polju“ pomeni enoto ali sklop enot, ki proizvajajo električno energijo, ta enota ali sklop pa je na omrežje priključena asinhronsko ali z močnostno elektroniko ter ima eno priključno točko na prenosno omrežje, distribucijsko omrežje, vključno z zaprtim distribucijskim omrežjem, ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom;

18.

„priobalni modul v proizvodnem polju“ pomeni modul v proizvodnem polju, ki je na morju in ima priobalno priključno točko;

19.

„obratovanje v režimu sinhronskega kompenzatorja“ pomeni obratovanje generatorja brez pogonskega stroja za dinamično regulacijo napetosti s proizvodnjo ali absorpcijo jalove moči;

20.

„delovna moč“ pomeni realno komponento navidezne moči pri osnovni frekvenci, izražena pa je v wattih ali njihovih večkratnikih (npr. kilowattih (kW) ali megawattih (MW));

21.

„črpalna elektrarna“ pomeni hidroelektrično enoto, v kateri se voda s črpalkami dvigne in skladišči za uporabo pri proizvodnji električne energije;

22.

„frekvenca“ pomeni električno frekvenco omrežja, izraženo v hertzih, ki se lahko izmeri v vseh delih sinhronega območja, pri čemer se predpostavlja, da je v omrežju v sekundnem časovnem okviru njena vrednost skladna ter da so razlike med različnimi lokacijami meritev majhne. Nazivna vrednost frekvence je 50 Hz;

23.

„statika“ pomeni razmerje med spremembo frekvence v stacionarnem stanju in dobljeno spremembo izhodne delovne moči v stacionarnem stanju, ki je izraženo v odstotkih. Spremembo frekvence se izrazi kot razmerje glede na nazivno frekvenco in spremembo delovne moči, izraženo kot razmerje glede na največjo zmogljivost ali dejansko delovno moč v trenutku, ko je dosežen zadevni prag;

24.

„minimalni regulacijski nivo“ pomeni najmanjšo delovno moč, kot je določena v sporazumu o priključitvi ali dogovorjena med zadevnim sistemskim operaterjem in lastnikom objekta za proizvodnjo električne energije, do katere lahko elektroenergijski modul regulira delovno moč;

25.

„želena vrednost“ pomeni ciljno vrednost za vsak parameter, ki se običajno uporablja v regulacijskih shemah;

26.

„navodilo“ pomeni vsako navodilo, ki ga sistemski operater v okviru svoje pristojnosti posreduje lastniku objekta za proizvodnjo električne energije, lastniku odjemnega objekta, sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja ali lastniku visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom za izvedbo določenega dejanja;

27.

„odpravljena okvara“ pomeni okvaro, ki je uspešno odpravljena v skladu z merili načrtovanja sistemskega operaterja;

28.

„jalova moč“ pomeni imaginarno komponento navidezne moči pri osnovni frekvenci, ki je običajno izražena v kilovarih (kVAr) ali megavarih (MVAr);

29.

„neprekinjeno obratovanje pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju“ pomeni sposobnost električnih naprav, da lahko v periodah nizke napetosti, katerih vzrok je odpravljena okvara, ostanejo priključene na omrežje in obratujejo na priključni točki;

30.

„generator“ pomeni napravo, ki z uporabo vrtilnega magnetnega polja mehansko energijo pretvarja v električno energijo;

31.

„tok“ pomeni hitrost pretoka električnega naboja, ki se meri z efektivno vrednostjo pozitivne simetrične komponente faznega toka pri osnovni frekvenci;

32.

„stator“ pomeni del rotacijskega stroja, ki vključuje nepremične magnetne dele in njim pripadajoča navitja;

33.

„vztrajnost“ pomeni lastnost rotacijskega togega telesa, npr. rotorja generatorja, ki vzdržuje stanje enakomernega rotacijskega gibanja in vrtilne količine, razen če na telo ne vpliva zunanji navor;

34.

„sintetična vztrajnost“ pomeni sposobnost modula v proizvodnem polju ali visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, da nadomesti učinek vztrajnosti sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula do predpisane ravni delovanja;

35.

„regulacija frekvence“ pomeni sposobnost elektroenergijskega modula ali visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, da kot odziv na izmerjeno odstopanje sistemske frekvence od želene vrednosti prilagodi svojo izhodno delovno moč, da se ohrani stabilna sistemska frekvenca;

36.

„frekvenčno občutljiv način“ pomeni način obratovanja elektroenergijskega modula ali visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, v katerem se izhodna delovna moč spremeni kot odziv na spremembo sistemske frekvence, in sicer tako, da pomaga pri vzpostavitvi ciljne frekvence;

37.

„omejen frekvenčno občutljiv način – nadfrekvenčni“ ali „OFON-N“ pomeni način obratovanja elektroenergijskega modula ali visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, ki povzroči zmanjšanje izhodne delovne moči zaradi zvišanja sistemske frekvence čez določeno vrednost;

38.

„omejen frekvenčno občutljiv način – podfrekvenčni“ ali „OFON-P“ pomeni način obratovanja elektroenergijskega modula ali visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, ki povzroči povečanje izhodne delovne moči zaradi znižanja sistemske frekvence pod določeno vrednost;

39.

„mrtvi pas frekvenčnega odziva“ pomeni interval, ki se uporabi namerno, da se vzpostavi neodzivnost frekvenčne regulacije;

40.

„neobčutljivost frekvenčnega odziva“ pomeni svojstveno lastnost regulacijskega sistema, ki je določena kot najmanjša vrednost spremembe frekvence ali vhodnega signala, ki povzroči spremembo izhodne moči ali izhodnega signala;

41.

„P-Q-diagram“ pomeni diagram, ki opisuje sposobnost elektroenergijskega modula za zagotavljanje jalove moči zaradi spremenljive delovne moči na priključni točki;

42.

„stacionarna stabilnost“ pomeni sposobnost omrežja ali sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula, da se po majhni motnji vrne v stabilno obratovanje in to stanje ohranja;

43.

„otočno obratovanje“ pomeni neodvisno obratovanje celotnega omrežja ali dela omrežja, ki je izolirano po odklopu iz interkonekcijskega sistema, pri čemer vsaj en elektroenergijski modul ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom temu omrežju zagotavlja energijo ter regulira frekvenco in napetost;

44.

„obratovanje na lastni rabi“ pomeni obratovanje, ki zagotavlja, da lahko objekti za proizvodnjo električne energije še naprej napajajo notranje porabnike v primeru okvar na omrežju, ki povzročijo odklop elektroenergijskih modulov z omrežja in njihov preklop na pomožno napajanje;

45.

„zmožnost zagona brez zunanjega vira napajanja“ pomeni sposobnost ponovnega zagona elektroenergijskega modula iz popolnega izklopa z namenskim pomožnim virom energije brez kakršne koli oskrbe z električno energijo iz vira zunaj objekta za proizvodnjo električne energije;

46.

„pooblaščeni izdajatelj certifikatov“ pomeni organ za izdajo opremnih certifikatov in dokumentov za elektroenergijske module, ki mu akreditacijo podeli nacionalni član Evropskega združenja za akreditacijo (EA), ustanovljen v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

47.

„opremni certifikat“ pomeni dokument, ki ga izda pooblaščeni izdajatelj certifikatov za opremo, ki se uporablja v elektroenergijskem modulu, odjemni enoti, distribucijskem sistemu, odjemni napravi ali visokonapetostnem sistemu prenosa z enosmernim tokom. V opremnem certifikatu je opredeljen obseg njegove veljavnosti na nacionalni ali drugi ravni, na kateri je določena vrednost izbrana z območja, dovoljenega na evropski ravni. Za namene nadomestitve določenih delov postopka ugotavljanja skladnosti lahko opremni certifikat vključuje modele, potrjene na podlagi rezultatov preskusov;

48.

„sistem za regulacijo vzbujanja“ pomeni regulacijski sistem, ki vključuje sinhronski stroj in njegov vzbujalni sistem;

49.

„profil U-Q/Pmax“ pomeni profil, ki predstavlja sposobnost elektroenergijskega modula ali pretvorniške postaje visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom za zagotavljanje jalove moči pri spremenljivi napetosti na priključni točki;

50.

„najnižji stabilni obratovalni nivo“ pomeni najmanjšo delovno moč, kot je določena v sporazumu o priključitvi ali dogovorjena med zadevnim sistemskim operaterjem in lastnikom objekta za proizvodnjo električne energije, pri kateri lahko elektroenergijski modul stabilno obratuje neomejeno obdobje;

51.

„omejevalnik nadvzbujanja“ pomeni krmilno napravo v regulatorju napetosti, ki ščiti rotor generatorja pred preobremenitvijo tako, da omeji vzbujalni tok;

52.

„omejevalnik podvzbujanja“ pomeni krmilno napravo v avtomatskem regulatorju napetosti, ki generatorju preprečuje, da bi izgubil sinhronizacijo zaradi pomanjkanja vzbujanja;

53.

„avtomatski regulator napetosti“ ali ARN pomeni neprekinjeno delujočo avtomatsko opremo, ki na sponkah sinhronsko povezanega elektronergijskega modula regulira napetost tako, da dejansko napetost na teh sponkah primerja z referenčno vrednostjo ter regulira izhod sistema za regulacijo vzbujanja;

54.

„stabilizator elektromehanskih nihanj v elektroenergetskem sistemu“ pomeni dodatno funkcijo avtomatskega regulatorja napetosti sinhronsko povezanega elektronergijskega modula, katere namen je dušenje nihanja moči;

55.

„hitri okvarni tok“ pomeni tok, ki ga modul v proizvodnem polju ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom injicira med in po odstopanju napetosti, ki ga povzroči električna okvara, s ciljem, da zaščitni sistemi omrežja odkrijejo okvaro v začetni fazi, ter ki podpira ohranitev napetosti sistema v poznejši fazi okvare in vzpostavitev napetosti sistema na predhodno vrednost po odpravi okvare;

56.

„faktor moči“ pomeni razmerje med absolutno vrednostjo delovne moči in navidezno močjo;

57.

„napetostna statika“ pomeni razmerje med spremembo napetosti glede na referenčno napetost 1 pu in spremembo dovajanja jalove moči, in sicer od nič do največje jalove moči glede na največjo jalovo moč;

58.

„priobalni omrežni priključni sistem“ pomeni celovito povezavo med priobalno priključno točko in kopenskim omrežjem pri kopenski omrežni priključni točki;

59.

„kopenska omrežna priključna točka“ pomeni točko, na kateri je priobalni omrežni priključni sistem priključen na kopensko omrežje zadevnega sistemskega operaterja;

60.

„dokument o napravi“ pomeni preprosto sestavljen dokument, ki vsebuje informacije o elektroenergijskem modulu tipa A ali odjemni enoti s prilagajanjem odjema, priključeni pod 1 000 V, in potrjuje skladnost z ustreznimi zahtevami;

61.

„izjava o skladnosti“ pomeni dokument, ki ga lastnik objekta za proizvodnjo električne energije, lastnik odjemne naprave, sistemski operater distribucijskega omrežja ali lastnik visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom zagotovi sistemskemu operaterju in v katerem je navedeno trenutno stanje skladnosti z zadevnimi specifikacijami in zahtevami;

62.

„končno obvestilo o odobritvi obratovanja“ pomeni obvestilo, ki ga zadevni sistemski operater izda lastniku objekta za proizvodnjo električne energije, lastniku odjemnega objekta, sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja ali lastniku visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, ki izpolnjuje zadevne specifikacije in zahteve, na podlagi tega obvestila pa lahko zadevni subjekt prek priključitve na omrežje obratuje elektroenergijski modul, odjemni objekt, distribucijsko omrežje ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom;

63.

„obvestilo o odobritvi priklopa na napajanje iz omrežja“ pomeni obvestilo, ki ga zadevni sistemski operater izda lastniku objekta za proizvodnjo električne energije, lastniku odjemnega objekta, sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja ali lastniku visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom pred priklopom njegovega notranjega omrežja na zunanjo napetost;

64.

„obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja“ pomeni obvestilo, ki ga zadevni sistemski operater izda lastniku objekta za proizvodnjo električne energije, lastniku odjemnega objekta, sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja ali lastniku visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom ter na podlagi katerega lahko zadevni subjekt elektroenergijski modul, odjemni objekt, distribucijsko omrežje ali visokonapetostni sistem prenosa z enosmernim tokom obratuje omejen čas prek priključitve na omrežje in opravi preskuse skladnosti, da se zagotovi skladnost z zadevnimi specifikacijami in zahtevami;

65.

„obvestilo o odobritvi omejenega obratovanja“ pomeni obvestilo, ki ga zadevni sistemski operater izda lastniku objekta za proizvodnjo električne energije, lastniku odjemnega objekta, sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja ali lastniku visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom, ki je že pridobil končno obvestilo o obratovanju, vendar pri njem trenutno potekajo večje spremembe ali se mu je zmanjšala zmogljivost, zaradi česar ne izpolnjuje zadevnih specifikacij in zahtev.

(a)

elektroenergijske module, ki so priključeni na prenosno omrežje in distribucijska omrežja ali dele prenosnega omrežja ali distribucijskih omrežij otokov držav članic, ki ne obratujejo sinhronsko s sinhronim območjem celinske Evrope, Velike Britanije, severne Evrope, Irske in Severne Irske ali Baltika;

(b)

elektroenergijske module, ki so bili vgrajeni zaradi zagotavljanja rezervnega napajanja in vzporedno s sistemom obratujejo manj kot pet minut na koledarski mesec, ko je sistem v normalnem obratovalnem stanju. Paralelno obratovanje med preskusi zaradi vzdrževanja ali spuščanja v pogon se ne upošteva v petminutni omejitvi;

(c)

elektroenergijske module brez stalne priključne točke, ki jih sistemski operaterji uporabljajo za začasno zagotavljanje moči, ko je običajna sistemska zmogljivost delno ali v celoti nerazpoložljiva;

(d)

hranilnike električne energije razen črpalnih elektroenergijskih modulov v skladu s členom 6(2).

(a)

bil elektroenergijski modul tipa C ali tipa D toliko spremenjen, da je treba njegov sporazum o priključitvi precej spremeniti v skladu z naslednjim postopkom:

(b)

regulativni organ ali po potrebi država članica po predlogu, ki ga poda zadevni sistemski operater prenosnega omrežja, odloči, da za obstoječi elektroenergijski modul veljajo vse ali nekatere zahteve iz te uredbe v skladu z odstavki 3, 4 in 5.

(a)

je že priključen na omrežje na datum začetka veljavnosti te uredbe, ali

(b)

je lastnik objekta za proizvodnjo električne energije sklenil končno in zavezujočo pogodbo za nakup osrednjega dela elektrarne do dveh let po začetku veljavnosti te uredbe. Lastnik objekta za proizvodnjo električne energije mora zadevnega sistemskega operaterja in zadevnega sistemskega operaterja prenosnega omrežja o sklenitvi pogodbe uradno obvestiti v 30 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

(a)

stroški v zvezi z obstoječimi elektroenergijskimi moduli, nastali zaradi zagotavljanja skladnosti s to uredbo;

(b)

družbenoekonomske koristi zaradi izvajanja zahtev iz te uredbe in

(c)

možnost, da se z nadomestnimi ukrepi doseže zahtevana učinkovitost.

(a)

izvede predhodno kvalitativno primerjavo stroškov in koristi;

(b)

pridobi odobritev zadevnega regulativnega organa ali po potrebi države članice.

(a)

napetost na priključni točki je manjša od 110 kV, največja zmogljivost modula pa je 0,8 kW ali več (tip A);

(b)

napetost na priključni točki je manjša od 110 kV, največja zmogljivost modula pa dosega ali presega prag, ki ga predlaga vsak zadevni sistemski operater prenosnega omrežja v skladu s postopkom iz odstavka 3 (tip B). Ta prag ne presega omejitev za elektroenergijske module tipa B iz preglednice 1;

(c)

napetost na priključni točki je manjša od 110 kV, največja zmogljivost modula pa dosega ali presega prag, ki ga določi vsak zadevni sistemski operater prenosnega omrežja v skladu s postopkom iz odstavka 3 (tip C). Ta prag ne presega omejitev za elektroenergijske module C iz preglednice 1, ali

(d)

napetost na priključni točki znaša vsaj 110 kV (tip D). Elektroenergijski modul je tipa D tudi, če je napetost na njegovi priključni točki manjša od 110 kV, največja zmogljivost pa dosega ali presega prag, določen v skladu z odstavkom 3. Ta prag ne presega omejitve za elektroenergijske module tipa D iz preglednice 1.

Preglednica 1

Omejitve pragov za elektroenergijske module tipa B, C in D

(a)

glavni namen navedenih objektov je proizvodnja toplote za proizvodne postopke zadevnega industrijskega območja;

(b)

proizvodnja toplote in električne energije je neločljivo povezana, torej bi se zaradi vsake spremembe proizvodnje toplote spremenila proizvodnja delovne moči in obratno;

(c)

elektroenergijski moduli so tipa A, B, C ali, v primeru sinhronega območja severne Evrope, D v skladu s točkami (a) do (c) člena 5(2).

(a)

uporabljajo načeli sorazmernosti in nediskriminacije;

(b)

zagotavljajo preglednost;

(c)

uporabljajo načelo optimizacije med najvišjim celotnim izkoristkom in najnižjimi skupnimi stroški za vse vključene strani;

(d)

spoštujejo odgovornost zadevnega sistemskega operaterja prenosnega omrežja, da se zagotovi sigurnost sistema, tudi v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje;

(e)

se posvetujejo z zadevnimi sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij in upoštevajo morebitne vplive na njihov sistem;

(f)

upoštevajo dogovorjene evropske standarde in tehnične specifikacije.

(a)

glede frekvenčnih območij:

(b)

kar zadeva sposobnost vzdržati hitrost spremembe frekvence, je elektroenergijski modul sposoben ostati priključen na omrežje in obratovati ob spremembah frekvence do vrednosti, ki jo določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja, razen če ni odklopa sprožila zaščita napajalnega voda tipa RoCoF. Zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja določi zaščito napajalnega voda tipa RoCoF.

Preglednica 2

Minimalne časovne periode, ko mora biti elektroenergijski modul sposoben obratovanja pri različnih frekvencah, ki odstopajo od nazivne vrednosti, ne da bi se odklopil z omrežja

(a)

elektroenergijski modul je sposoben aktivirati delež delovne moči zaradi spremembe frekvence v skladu s sliko 1 pri frekvenčnem pragu in nastavitvah statike, ki jih določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja;

(b)

namesto sposobnosti iz odstavka (a) se lahko zadevni sistemski operater prenosnega omrežja odloči, da na svojem regulacijskem območju dopusti avtomatski odklop in ponovno priključitev elektroenergijskih modulov tipa A pri naključnih frekvencah, v idealnem primeru enotno porazdeljenih, nad frekvenčnim pragom, kot določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja, kjer lahko zadevnemu regulativnemu organu dokaže, ob sodelovanju lastnikov objektov za proizvodnjo električne energije, da je čezmejni učinek pri tem omejen in se ohranja ista stopnja sigurnosti obratovanja v vseh stanjih sistema;

(c)

frekvenčni prag je med 50,2 Hz do vključno 50,5 Hz;

(d)

statika se nastavi med 2 % in 12 %;

(e)

elektroenergijski modul je sposoben aktivirati odziv delovne moči na spremembo frekvence s čim krajšim mrtvim časom. Če je mrtvi čas daljši od dveh sekund, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije mrtvi čas utemelji in zadevnemu sistemskemu operaterju prenosnega omrežja predloži tehnične dokaze;

(f)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja lahko zahteva, da mora biti elektroenergijski modul, ko doseže minimalni regulacijski nivo, sposoben:

(g)

elektroenergijski modul je med obratovanjem v načinu OFON-N sposoben obratovati stabilno. Ko je način OFON-N aktiven, njegova želena vrednost prevlada nad vsemi drugimi želenimi vrednostmi delovne moči.

Slika 1

Sposobnost odziva delovne moči elektroenergijskih modulov na spremembo frekvence v načinu OFON-N

Pref je referenčna delovna moč, s katero je povezana ΔΡ, in je lahko različno določena za sinhronsko povezane elektroenergijske module in module v proizvodnem polju. ΔΡ je sprememba izhodne delovne moči elektroenergijskega modula. fn je nazivna frekvenca (50 Hz) v omrežju, Δf pa odstopanje frekvence v omrežju. Kadar je pri nadfrekvencah vrednost Δf višja od vrednosti Δf1, mora elektroenergijski modul zagotoviti negativno spremembo izhodne delovne moči v skladu s statiko S2.

(a)

pod 49 Hz s stopnjo zmanjšanja, ki znaša 2 % največje zmogljivosti pri 50 Hz glede na padec frekvence za 1 Hz;

(b)

pod 49,5 Hz s stopnjo zmanjšanja, ki znaša 10 % največje zmogljivosti pri 50 Hz glede na padec frekvence za 1 Hz.

(a)

so jasno določeni veljavni okoljski pogoji;

(b)

se upoštevajo tehnične zmogljivosti elektroenergijskih modulov.

Slika 2

Zmanjšanje največje zmogljivosti delovne moči s padajočo frekvenco

V diagramu so prikazane meje, znotraj katerih lahko zadevni sistemski operater prenosnega omrežja določi zmogljivost.

(a)

frekvenčna območja, znotraj katerih je avtomatska priključitev dopustna, in ustrezen mrtvi čas, ter

(b)

maksimalno dopustno stopnjo povečanja izhodne delovne moči.

(a)

za regulacijo izhodne delovne moči je elektroenergijski modul opremljen z vmesnikom (vhod) z namenom, da se po prejemu navodila na vhodu zmanjša izhodna delovna moč in

(b)

zadevni sistemski operater lahko določi zahteve za dodatno opremo, da se omogoči upravljanje izhodne delovne moči na daljavo.

(a)

glede zmožnosti elektroenergijskih modulov, da neprekinjeno obratujejo pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju:

(v)

zadevni sistemski operater na zahtevo lastnika objekta za proizvodnjo električne energije zagotovi, da se predokvarna in pookvarna stanja za zmožnost neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju upoštevajo kot rezultat izračunov na priključni točki, kot je določeno v točki (iv), v zvezi z: — najmanjšo začetno izmenično trifazno kratkostično močjo pred okvaro na posamezni priključni točki, izraženo v MVA, — obratovalno točko elektroenergijskega modula pred okvaro, izraženo z izhodno delovno in izhodno jalovo močjo na priključni točki in napetostjo na priključni točki in — najmanjšo začetno izmenično trifazno kratkostično močjo po okvari na vsaki priključni točki, izraženo v MVA. Zadevni sistemski operater lahko namesto tega zagotovi splošne vrednosti, dobljene na podlagi tipičnih primerov; Slika 3 Profil neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju elektroenergijskega modula Na diagramu je prikazana spodnja meja napetostno-časovnega profila napetosti na priključni točki, izražena kot razmerje med njeno dejansko vrednostjo in njeno referenčno vrednostjo 1 pu pred okvaro, med njo in po njej. Uret je ohranjena napetost na priključni točki med okvaro, tclear je trenutek, v katerem je bila okvara odpravljena. Urec1, Urec2, trec1, trec2 in trec3 določajo posamezne točke spodnjih mej obnovitve napetosti po odpravi okvare. Preglednica 3.1 Parametri za sliko 3 za zmožnost neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju sinhronsko povezanih elektroenergijskih modulov Parametri napetosti [pu] Časovni parametri [sekunde] Uret: 0,05–0,3 tclear: 0,14–0,15 (ali 0,14–0,25, če je to potrebno zaradi zaščite sistema in sigurnosti obratovanja) Uclear: 0,7–0,9 trec1: tclear Urec1: Uclear trec2: trec1–0,7 Urec2: 0,85–0,9 in ≥ Uclear trec3: trec2–1,5 Preglednica 3.2 Parametri za sliko 3 za zmožnost neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju modulov v proizvodnem polju Parametri napetosti [pu] Časovni parametri [sekunde] Uret: 0,05–0,15 tclear: 0,14–0,15 (ali 0,14–0,25, če je to potrebno zaradi zaščite sistema in sigurnosti obratovanja) Uclear: Uret–0,15 trec1: tclear Urec1: Uclear trec2: trec1 Urec2: 0,85 trec3: 1,5–3,0

(b)

zmožnosti neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju v primeru asimetričnih okvar določi vsak posamezni sistemski operater prenosnega omrežja.

(a)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja določi pogoje, pod katerimi se je elektroenergijski modul po nenamernem odklopu zaradi motnje v omrežju sposoben ponovno priključiti na omrežje in

(b)

za vgradnjo sistemov za avtomatsko ponovno priključitev sta potrebna predhodno dovoljenje zadevnega sistemskega operaterja in pogoji glede ponovne priključitve, ki jih določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja.

(a)

glede regulacijskih shem in nastavitev:

(b)

glede električnih zaščitnih shem in nastavitev:

(c)

lastnik objekta za proizvodnjo električne energije svoje zaščitne in regulacijske naprave organizira v skladu z naslednjim prednostnim vrstnim redom (od najpomembnejše do najmanj pomembne):

(d)

glede izmenjave informacij:

(a)

glede regulacije delovne moči in regulacijskega območja je regulacijski sistem elektroenergijskega modula zmožen prilagoditi želeno vrednost delovne moči v skladu z navodili, ki jih lastniku objekta za proizvodnjo električne energije posreduje zadevni sistemski operater ali zadevni sistemski operater prenosnega omrežja.

Zadevni sistemski operater ali zadevni sistemski operater prenosnega omrežja določi periodo, znotraj katere mora biti dosežena prilagojena želena vrednost delovne moči. Zadevni sistemski operater prenosnega omrežja določi toleranco (glede na razpoložljivost vira energije za pogonski stroj), ki velja za novo želeno vrednost in čas, v katerem mora biti dosežena;

(b)

ročni, lokalni ukrepi so dovoljeni, kadar avtomatski regulacijski sistemi na daljavo ne delujejo.

Zadevni sistemski operater ali zadevni sistemski operater prenosnega omrežja uradno obvesti regulativni organ o času, potrebnem za doseganje želene vrednosti, in toleranci za delovno moč;

(c)

Poleg člena 13(2) za elektroenergijske module tipa C glede omejenega frekvenčno občutljivega načina – podfrekvenčni (OFON-P) veljajo naslednje zahteve:

(v)

zagotovi se stabilno obratovanje elektroenergijskega modula v načinu OFON-P; Slika 4 Sposobnost odziva delovne moči elektroenergijskih modulov na spremembo frekvence v načinu OFON-P Pref je referenčna delovna moč, na katero se ΔΡ nanaša, in je lahko različno določena za sinhronsko povezane elektroenergijske module in module v proizvodnem polju. ΔΡ je sprememba izhodne delovne moči elektroenergijskega modula. fn je nazivna frekvenca (50 Hz) v omrežju, Δf pa odstopanje frekvence v omrežju. Kadar je pri podfrekvencah vrednost Δf manjša od vrednosti Δf1, mora elektroenergijski modul zagotoviti pozitivno spremembo izhodne delovne moči v skladu s statiko S2.

(d)

pri obratovanju v frekvenčno občutljivem načinu (FON) poleg odstavka 2(c) kumulativno velja naslednje:

(i)

elektroenergijski modul je sposoben zagotoviti odziv delovne moči na spremembo frekvence v skladu s parametri, ki jih določi vsak posamezni zadevni sistemski operater prenosnega omrežja znotraj območij iz preglednice 4. Zadevni sistemski operater prenosnega omrežja pri določanju navedenih parametrov upošteva naslednja dejstva: — pri nadfrekvenci je odziv delovne moči na spremembo frekvence omejen z minimalnim regulacijskim nivojem, — pri podfrekvenci je odziv delovne moči na spremembo frekvence omejen z največjo zmogljivostjo, — dejansko zagotavljanje odziva delovne moči na spremembo frekvence je odvisno od obratovalnih in okoljskih pogojev elektroenergijskega modula ob sprožitvi tega odziva, zlasti omejitev obratovanja blizu največje zmogljivosti pri nizkih frekvencah v skladu s členom 13(4) in (5) in razpoložljivih primarnih virov energije; Preglednica 4 Parametri za odziv delovne moči na spremembo frekvence v frekvenčno občutljivem načinu (pojasnilo za sliko 5) Parametri Območja Območje delovne moči glede na največjo zmogljivost 1,5–10 % Neobčutljivost frekvenčnega odziva 10–30 mHz 0,02–0,06 % Mrtvi pas frekvenčnega odziva 0–500 mHz Statika s 1 2–12 % Slika 5 Sposobnost odziva delovne moči elektroenergijskih modulov na spremembo frekvence v frekvenčno občutljivem načinu, pri mrtvem pasu frekvenčnega odziva nič in pri neobčutljivosti frekvenčnega odziva nič Pref je referenčna delovna moč, s katero je povezana ΔΡ. ΔΡ je sprememba izhodne delovne moči elektroenergijskega modula. fn je nazivna frekvenca (50 Hz) v omrežju, Δf pa odstopanje frekvence v omrežju.

(iv)

začetna aktivacija potrebnega odziva delovne moči na spremembo frekvence ne sme biti neupravičeno zakasnjena. Če je zakasnitev začetne aktivacije odziva delovne moči na spremembo frekvence daljša od dveh sekund, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije predloži tehnične dokaze, iz katerih je razvidno, zakaj je potreben daljši čas. Zadevni sistemski operater prenosnega omrežja lahko za elektroenergijske module brez vztrajnosti določi čas, krajši od dveh sekund. Če lastnik objekta za proizvodnjo električne energije ne more izpolniti te zahteve, predloži tehnične dokaze, iz katerih je razvidno, zakaj je za prvotno aktivacijo odziva delovne moči na spremembo frekvence potreben daljši čas; Slika 6 Sposobnost odzivanja delovne moči na spremembo frekvence Pmax je največja zmogljivost, s katero je povezana ΔΡ. ΔΡ je sprememba izhodne delovne moči elektroenergijskega modula. Elektroenergijski modul mora zagotoviti izhodno delovno moč ΔΡ do točke ΔΡ1 v skladu s časoma t1 in t2, pri čemer vrednosti ΔΡ1, t1 in t2 določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja v skladu s preglednico 5. t1 je mrtvi čas. t2 je čas do celotne aktivacije.

(e)

kar zadeva regulacijo za povrnitev frekvence, elektroenergijski modul zagotovi funkcije, ki so v skladu s specifikacijami, ki jih določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja in so namenjene vzpostavitvi frekvence na nazivno vrednost ali ohranjanju pretokov moči med regulacijskimi območji po njihovem voznem redu;

(f)

kar zadeva odklop zaradi podfrekvence, so objekti za proizvodnjo električne energije, ki so sposobni preiti v porabniški režim obratovanja, vključno s črpalnimi objekti za proizvodnjo električne energije, v primeru podfrekvence sposobni odklopa svojega bremena. Zahteva iz te točke ne velja za pomožno napajanje;

(g)

kar zadeva spremljanje frekvenčno občutljivega načina v realnem času:

(a)

v primeru nihanj moči ohranijo stacionarno stabilnost pri obratovanju v kateri koli obratovalni točki znotraj P-Q-diagrama;

(b)

brez poseganja v odstavka 4 in 5 člena 13 so sposobni ostati priključeni na omrežje in obratovati brez zmanjšanja moči, če sta napetost in frekvenca v omejitvah, določenih v skladu s to uredbo;

(c)

elektroenergijski moduli so sposobni ostati priključeni na omrežje med enofaznimi ali trifaznimi avtomatskim ponovnimi vklopi v zazankanem omrežju, če to velja za omrežje, na katero so priključeni. Podrobnosti navedene sposobnosti se določijo ob uskladitvi in dogovorih o zaščitnih shemah in nastavitvah v skladu s členom 14(5)(b).

(a)

kar zadeva zmožnost zagona brez zunanjega vira napajanja:

(b)

kar zadeva sposobnost sodelovanja v otočnem obratovanju:

(c)

kar zadeva sposobnost hitre ponovne sinhronizacije:

(a)

kar zadeva padec iz sinhronizma ali izgubo vodenja, se je elektroenergijski modul sposoben avtomatsko odklopiti z omrežja in tako pripomoči k ohranjanju sigurnosti sistema ali preprečitvi poškodbe elektroenergijskega modula. Lastnik objekta za proizvodnjo električne energije in zadevni sistemski operater se ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja dogovorita o merilih za zaznavanje padca iz sinhronizma ali izgube vodenja;

(b)

kar zadeva instrumente:

(c)

kar zadeva simulacijske modele:

(d)

kar zadeva vgradnjo naprav za obratovanje sistema in naprav za sigurnost sistema, če zadevni sistemski operater ali zadevni sistemski operater prenosnega omrežja meni, da je v objekt za proizvodnjo električne energije treba vgraditi dodatne naprave, da se ohrani ali ponovno vzpostavi obratovanje ali sigurnost sistema, zadevni sistemski operater ali zadevni sistemski operater prenosnega omrežja in lastnik objekta za proizvodnjo električne energije proučita navedeno zadevo in se dogovorita o ustrezni rešitvi;

(e)

zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja določi najnižje in najvišje omejitve hitrosti spremembe izhodne delovne moči (omejitve gradienta) elektroenergijskega modula, in sicer v smeri navzgor in navzdol, pri čemer upošteva posebne značilnosti tehnologije pogonskega stroja;

(f)

način ozemljitve nevtralne točke na omrežni strani regulacijskih transformatorjev je v skladu s specifikacijami zadevnega sistemskega operaterja.

(a)

kar zadeva območja napetosti:

(b)

zadevni sistemski operater in lastnik objekta za proizvodnjo električne energije se lahko ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja dogovorita za širša napetostna območja ali daljše minimalne časovne periode obratovanja. Če so širša napetostna območja ali daljše minimalne časovne periode obratovanja gospodarsko in tehnično izvedljivi, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije neutemeljeno ne zavrne dogovora;

(c)

zadevni sistemski operater ima ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja brez poseganja v točko (a) pravico, da določi napetosti na priključni točki, pri katerih je elektroenergijski modul sposoben avtomatskega odklopa. Glede pogojev in nastavitev za avtomatski odklop se dogovorita zadevni sistemski operater in lastnik objekta za proizvodnjo električne energije.

(a)

kar zadeva zmožnost neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju:

(b)

zadevni sistemski operater na zahtevo lastnika objekta za proizvodnjo električne energije zagotovi, da se predokvarna in pookvarna stanja za zmožnost neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju upoštevajo kot rezultat izračunov na priključni točki, kot je določeno v členu 14(3)(a)(iv), kar zadeva:

(c)

zmožnosti neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju v primeru asimetričnih okvar določi posamezni sistemski operater prenosnega omrežja.

(a)

kar zadeva sinhronizacijo, jo lastnik objekta za proizvodnjo električne energije pri zagonu elektroenergijskega modula izvede šele po odobritvi zadevnega sistemskega operaterja;

(b)

elektroenergijski modul je opremljen s potrebnimi sinhronizacijskimi napravami;

(c)

sinhronizacija elektroenergijskih modulov je mogoča pri frekvencah na območjih iz preglednice 2;

(d)

zadevni sistemski operater in lastnik objekta za proizvodnjo električne energije se dogovorita o nastavitvah sinhronizacijskih naprav, dogovor pa se sklene pred začetkom obratovanja elektroenergijskega modula. Ta dogovor zajema:

(a)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči, ima zadevni sistemski operater pravico, da določi sposobnost sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula za zagotavljanje jalove moči;

(b)

kar zadeva sistem za regulacijo napetosti, je sinhronsko povezan elektroenergijski modul opremljen s sistemom za stalno avtomatsko regulacijo vzbujanja, ki lahko zagotovi stalno napetost na sponkah generatorja na izbirni želeni vrednosti brez nestabilnosti na celotnem območju obratovanja sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula.

(a)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči, lahko zadevni sistemski operater določi dodatno jalovo moč, ki jo je treba zagotoviti, če se točka priključka sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula ne nahaja na visokonapetostnih sponkah blokovnega transformatorja z napetostjo priključne točke ali sponkah generatorja, če ni blokovnega transformatorja. S to dodatno jalovo močjo se izravna odjem jalove moči visokonapetostnega voda ali kabla med visokonapetostnimi sponkami blokovnega transformatorja sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula ali sponkami generatorja, če ni blokovnega transformatorja, in točko priključka, zagotovi pa jo odgovorni lastnik navedenega voda ali kabla;

(b)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči pri največji zmogljivosti:

(ii)

zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja določi profil U-Q/Pmax v skladu z naslednjimi načeli: — profil U-Q/Pmax ne presega ovojnice profila U-Q/Pmax, ki je na sliki 7 prikazana z notranjo ovojnico, — mere ovojnice profila U-Q/Pmax, (območje Q/Pmax in območje napetosti) so znotraj vrednosti, ki so za vsako sinhrono območje določene v preglednici 8, — položaj ovojnice profila P-Q/Pmax je v omejitvah stalne zunanje ovojnice s slike 7; Slika 7 Profil U-Q/Pmax sinhronsko povezanih elektroenergijskih modulov Diagram prikazuje meje profila U-Q/Pmax z napetostjo na priključni točki, ki je izražena z razmerjem med njegovo dejansko vrednostjo in referenčno vrednostjo 1 pu glede na razmerje med jalovo močjo (Q) in največjo zmogljivostjo (Pmax). Položaj, velikost in oblika notranje ovojnice so okvirni. Preglednica 8 Parametri za notranjo ovojnico s slike 7 Sinhrono območje Največje območje Q/Pmax Največje območje stacionarne napetosti v PU Celinska Evropa 0,95 0,225 Severna Evropa 0,95 0,150 Velika Britanija 0,95 0,225 Irska in Severna Irska 1,08 0,218 Baltik 1,0 0,220

(c)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči pod največjo zmogljivostjo, ima sinhronsko povezan elektroenergijski modul, kadar obratuje pri izhodni delovni moči pod največjo zmogljivostjo (P < Pmax), sposobnost obratovanja pri vsaki možni točki obratovanja v P-Q-diagramu generatorja navedenega sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula, vsaj do najnižjega stabilnega obratovalnega nivoja. Napajanje z jalovo močjo na priključni točki je tudi pri zmanjšani izhodni delovni moči popolnoma v skladu s P-Q-diagramom generatorja navedenega sinhronsko povezanega elektroenergijskega modula, po potrebi ob upoštevanju izgube pomožnega napajanja z energijo ter izgube delovne in jalove moči regulacijskega transformatorja.

(a)

glede parametrov in nastavitev sestavnih delov sistema za regulacijo napetosti se dogovorita lastnik objekta za proizvodnjo električne energije in zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja;

(b)

dogovor iz pododstavka (a) zajema specifikacije in delovanje avtomatskega regulatorja napetosti, kar zadeva regulacijo stacionarne napetosti in prehodne napetosti ter specifikacije in delovanje sistema za regulacijo vzbujanja. Slednje vključuje:

(a)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči, ima zadevni sistemski operater pravico, da določi zmogljivost modula v proizvodnem polju glede zagotavljanja jalove moči;

(b)

zadevni sistemski operater ima ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja pravico določiti, da mora biti modul v proizvodnem polju sposoben zagotoviti hitri okvarni tok na priključni točki pri simetričnih (trifaznih) okvarah, pod naslednjima pogojema:

(c)

kar zadeva napajanje s hitrim okvarnim tokom pri asimetričnih (enofaznih ali dvofaznih) okvarah, ima zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja pravico, da določi zahtevo glede pošiljanja asimetričnega toka.

(a)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja določi obnovitev delovne moči po okvari, ki jo je modul v proizvodnem polju sposoben zagotoviti, in določi:

(b)

specifikacije so v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja ima pravico določiti, da so moduli v proizvodnem polju med zelo hitrimi odstopanji frekvence sposobni zagotoviti sintetično vztrajnost;

(b)

načelo obratovanja regulacijskih sistemov, vgrajenih zaradi zagotavljanja sintetične vztrajnosti in povezanih parametrov delovanja, določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja.

(a)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči, lahko zadevni sistemski operater določi dodatno jalovo moč, ki jo je treba zagotoviti, če se točka priključka modula v proizvodnem polju ne nahaja na visokonapetostnih sponkah blokovnega transformatorja z napetostjo priključne točke ali sponkah pretvornika, če ni blokovnega transformatorja. S to dodatno jalovo močjo se izravna odjem jalove moči visokonapetostnega voda ali kabla med visokonapetostnimi sponkami blokovnega transformatorja modula v proizvodnem polju ali sponkami pretvornika, če ni blokovnega transformatorja, in točko priključka, zagotovi pa jo odgovorni lastnik navedenega voda ali kabla;

(b)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči pri največji zmogljivosti:

(ii)

vsak zadevni sistemski operater ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja določi profil U-Q/Pmax v skladu z naslednjimi načeli: — profil U-Q/Pmax ne presega ovojnice profila U-Q/Pmax, ki je na sliki 8 prikazana z notranjo ovojnico, — mere ovojnice profila U-Q/Pmax (območje Q/Pmax in območje napetosti) so znotraj vrednosti, ki so za vsako sinhrono območje določene v preglednici 9, — položaj ovojnice profila U-Q/Pmax je v omejitvah stalne zunanje ovojnice s slike 8 in — določeni profil U-Q/Pmax je lahko katere koli oblike, ob upoštevanju morebitnih stroškov zaradi sposobnosti zagotavljanja oddajanja jalove moči v omrežje pri visokih napetostih in prejemanja jalove moči iz omrežja pri nizkih napetostih; Slika 8 Profil U-Q/Pmax modula v proizvodnem polju Na diagramu so prikazane meje profila U-Q/Pmax z napetostjo na priključni točki, izražene z razmerjem med njegovo dejansko vrednostjo in njegovo referenčno vrednostjo 1 pu glede na razmerje med jalovo močjo (Q) in največjo zmogljivostjo (Pmax). Položaj, velikost in oblika notranje ovojnice so okvirni. Preglednica 9 Parametri za notranjo ovojnico s slike 8 Sinhrono območje Največje območje Q/Pmax Največje območje stacionarne napetosti v PU Celinska Evropa 0,75 0,225 Severna Evropa 0,95 0,150 Velika Britanija 0,66 0,225 Irska in Severna Irska 0,66 0,218 Baltik 0,80 0,220

(c)

kar zadeva sposobnost zagotavljanja jalove moči pod največjo zmogljivostjo:

(iii)

modul v proizvodnem polju je pri obratovanju pri izhodni delovni moči pod največjo zmogljivostjo (P < Pmax) sposoben zagotoviti jalovo moč na kateri koli točki obratovanja v svojem profilu P-Q/Pmax, če so ob upoštevanju tehnične razpoložljivosti tehnično na voljo vse enote navedenega modula v proizvodnem polju, ki zagotavljajo moč, tj. niso izklopljene zaradi vzdrževanja ali okvare, sicer je lahko sposobnost zagotavljanja jalove moči manjša; Slika 9 Profil P-Q/Pmax modula v proizvodnem polju Na diagramu so prikazane meje profila P-Q/Pmax na priključni točki z delovno močjo, izražene z razmerjem med njegovo dejansko vrednostjo in njegovo največjo zmogljivostjo pu glede na razmerje med jalovo močjo (Q) in največjo zmogljivostjo (Pmax). Položaj, velikost in oblika notranje ovojnice so okvirni.

(d)

kar zadeva načine regulacije jalove moči:

(e)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja glede na dajanje prednosti sodelovanju z oddajanjem delovne ali jalove moči določi, ali ima med okvarami, pri katerih je potrebna zmožnost neprekinjenega obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju, prednost oddajanje delovne moči ali oddajanje jalove moči. Če ima prednost oddajanje delovne moči, se mora to zagotoviti najpozneje 150 ms od začetka okvare;

(f)

kar zadeva regulacijo dušenja nihanj moči, je modul v proizvodnem polju, če tako določi zadevni sistemski operater prenosnega omrežja, sposoben prispevati k dušenju nihanj moči. Značilnosti modulov v proizvodnem polju v zvezi z regulacijo napetosti in jalove moči ne smejo škodljivo vplivati na dušenje nihanj moči.

(a)

konfiguracija 1: priključitev na izmenično napetost na eni kopenski omrežni povezovalni točki, pri čemer je eden ali več priobalnih modulov v proizvodnem polju, ki so povezani po morju in tvorijo priobalno omrežje z izmenično napetostjo, povezanih s kopenskim omrežjem;

(b)

konfiguracija 2: zazankane priključitve na izmenično napetost, pri čemer je več priobalnih modulov v proizvodnem polju interkonekcijsko povezanih po morju in tvorijo priobalno omrežje z izmenično napetostjo, to pa je s kopenskim omrežjem povezano na vsaj dveh kopenskih omrežnih povezovalnih točkah.

(a)

lokacijo, na kateri se izvede priključitev;

(b)

datum priključitve;

(c)

največjo zmogljivost naprave v kW;

(d)

vrsto primarnega vira energije;

(e)

razvrstitev elektroenergijskega modula med nastajajoče tehnologije v skladu z naslovom VI te uredbe;

(f)

navedbo opremnih certifikatov vgrajene opreme, ki jih je pooblaščeni izdajatelj certifikatov izdal za opremo, ki se nahaja na lokaciji vgradnje;

(g)

kar zadeva vgrajeno opremo, za katero opremni certifikat ni bil prejet, se zagotovijo informacije v skladu z navodili zadevnega sistemskega operaterja in

(h)

kontaktne podatki lastnika objekta za proizvodnjo električne energije in izvajalca del ter njuna podpisa.

(a)

dokaz, da sta se zadevni sistemski operater in lastnik objekta za proizvodnjo električne energije dogovorila glede nastavitve zaščite in regulacije, pomembne za priključno točko;

(b)

razčlenjeno izjavo o skladnosti;

(c)

podrobne tehnične podatke o elektroenergijskem modulu, ki so pomembni za priključitev na omrežje, kot jih je določil zadevni sistemski operater;

(d)

opremne certifikate, ki jih je pooblaščeni izdajatelj certifikatov izdal za elektroenergijske module, kadar so ti del dokazov o skladnosti;

(e)

simulacijske modele v skladu s členom 15(6)(c) za elektroenergijske module tipa C;

(f)

poročila o preskusih skladnosti, iz katerih je razvidno statično in dinamično delovanje v skladu s poglavji 2, 3 in 4 naslova IV, vključno z uporabo med preskušanjem dejansko izmerjenih vrednosti, in sicer tako podrobno, kot to zahteva zadevni sistemski operater, in

(g)

študije, iz katerih je razvidno statično in dinamično delovanje v skladu s poglavji 5, 6 ali 7 naslova IV, in sicer tako podrobno, kot to zahteva zadevni sistemski operater.

(a)

obvestilo o odobritvi priklopa na napajanje iz omrežja;

(b)

obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja in

(c)

končno obvestilo o odobritvi obratovanja.

(a)

razčlenjeno izjavo o skladnosti;

(b)

podrobne tehnične podatke o elektroenergijskem modulu, ki so pomembni za priključitev na omrežje, kot jih je določil zadevni sistemski operater;

(c)

opremne certifikate, ki jih je pooblaščeni izdajatelj certifikatov izdal za elektroenergijske module, kadar so ti del dokazov o skladnosti;

(d)

simulacijske modele v skladu s členom 15(6)(c) in zahtevami zadevnega sistemskega operaterja;

(e)

študije, iz katerih je razvidno pričakovano delovanje v statičnem in dinamičnem stanju v skladu s poglavji 5, 6 ali 7 naslova IV in

(f)

podrobnosti o načrtovanih preskusih skladnosti v skladu s poglavji 2, 3 in 4 naslova IV.

(a)

razčlenjeno izjavo o skladnosti in

(b)

posodobljene tehnične podatke, simulacijske modele in študije iz točk (b), (d) in (e) člena 35(3), vključno z uporabo med preskušanjem dejansko izmerjenih vrednosti.

(a)

zmogljivosti objekta so začasno bistveno spremenjene ali izgubljene, kar vpliva na njegovo delovanje, ali

(b)

pri okvari opreme, zaradi česar nekatere pomembne zahteve niso izpolnjene.

(a)

nerešena vprašanja, na podlagi katerih je izdaja obvestila o odobritvi omejenega obratovanja utemeljena;

(b)

odgovornosti in roki, potrebni za predvideno rešitev, in

(c)

najdaljše obdobje veljavnosti, ki ne presega 12 mesecev. Prvotno odobreno obdobje je lahko krajše, lahko pa se podaljša, če se zadevnemu sistemskemu operaterju predložijo dokazila, iz katerih je razvidno, da je bil dosežen znaten napredek pri doseganju polne skladnosti.

(a)

ki vključuje analizo stroškov in koristi ter priporočilo o nadaljnjem ukrepanju;

(b)

ki vključuje predlog za prehodno obdobje za uporabo zahteve za obstoječe elektroenergijske module. Navedeno prehodno obdobje lahko traja največ dve leti od datuma odločitve, ki jo regulativni organ ali po potrebi država članica sprejme glede uporabe zahteve;

(c)

o katerem se izvede javno posvetovanje v skladu s členom 10.

(a)

postopek za pridobitev obvestila o odobritvi zaradi dokazovanja, da je lastnik obstoječega objekta za proizvodnjo električne energije izvedel zahteve;

(b)

prehodno obdobje za izvedbo zahtev, v katerem se upoštevajo kategorija elektroenergijskega modula, kot je opredeljena v členu 5(2) in členu 23(3), ter vse glavne ovire za učinkovito izvedbo spremembe in obnove opreme.

(a)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije ali bodoči lastnik analizo stroškov in koristi izvede na podlagi vsaj enega od naslednjih računskih načel:

(b)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja, zadevni sistemski operater, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije ali bodoči lastnik tudi količinsko oceni družbenoekonomske koristi zaradi izboljšanja zanesljivosti oskrbe in vključi vsaj:

(c)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja, zadevni sistemski operater, lastnik objekta za proizvodnjo električne energije ali bodoči lastnik količinsko opredeli koristi za notranji trg z električno energijo, čezmejno trgovanje in vključevanje obnovljivih virov energije, vključno z vsaj:

(d)

zadevni sistemski operater prenosnega omrežja količinsko opredeli stroške uporabe potrebnih pravil za obstoječe elektroenergijske module, vključno z vsaj:

(a)

celotno dokumentacijo in certifikate, ki jih predloži lastnik objekta za proizvodnjo električne energije;

(b)

podrobnosti o tehničnih podatkih za elektroenergijski modul, ki so pomembni za priključitev na omrežje;

(c)

zahteve glede modelov za študije v stacionarnem in dinamičnem stanju sistema;

(d)

časovni okvir za zagotovitev sistemskih podatkov, potrebnih za izvedbo študij;

(e)

študije, ki jih je izvedel lastnik objekta za proizvodnjo električne energije in iz katerih je razvidno delovanje v stacionarnem in dinamičnem stanju v skladu z zahtevami iz poglavij 5 in 6 naslova IV;

(f)

pogoje in postopke, vključno s področjem uporabe, za registracijo opremnih certifikatov ter

(g)

pogoje in postopke, v skladu s katerimi lastnik objekta za proizvodnjo električne energije uporablja opremne certifikate, ki jih je izdal pooblaščeni izdajatelj certifikatov.

(a)

lastniku objekta za proizvodnjo električne energije dovoli, da izvede nadomestni sklop preskusov, če so navedeni preskusi učinkoviti in je z njimi mogoče dokazati, da elektroenergijski modul izpolnjuje zahteve iz te uredbe;

(b)

od lastnika objekta za proizvodnjo električne energije zahteva, naj izvede dodatne ali nadomestne sklope preskusov, kadar z informacijami, ki so bile zadevnemu sistemskemu operaterju predložene v zvezi s preskušanjem skladnosti v skladu z določbami poglavja 2, 3 ali 4 naslova IV, ni mogoče dokazati skladnosti z zahtevami iz te uredbe, in

(c)

od lastnika objekta za proizvodnjo električne energije zahteva, naj izvede ustrezne preskuse za prikaz delovanja elektroenergijskega modula pri obratovanju na alternativna goriva ali mešanice goriv. Zadevni sistemski operater in lastnik objekta za proizvodnjo električne energije se dogovorita, katere vrste goriv se bodo preskušale.

(a)

lastniku objekta za proizvodnjo električne energije dovoli, da izvede nadomestni sklop simulacij, če so navedene simulacije učinkovite in je z njimi možno dokazati, da elektroenergijski modul izpolnjuje zahteve iz te uredbe ali je v skladu z nacionalno zakonodajo, in

(b)

od lastnika objekta za proizvodnjo električne energije zahteva, naj izvede dodatne ali nadomestne sklope simulacij, kadar z informacijami, ki so bile zadevnemu sistemskemu operaterju predložene v zvezi s simulacijo skladnosti v skladu z določbami poglavja 5, 6 ali 7 naslova IV, ni mogoče dokazati skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost elektroenergijskega modula, da neprekinjeno spreminja delovno moč in s tem prispeva k regulaciji frekvence ob morebitnem velikem porastu frekvence v sistemu. Preverijo se parametri stacionarnega stanja pri regulacijah, kot sta statika in mrtvi pas frekvenčnega odziva, ter dinamični parametri, vključno z odzivom na skočno spremembo frekvence;

(b)

preskus se izvede s simulacijo skočnih sprememb frekvence in ramp, ki so dovolj velike, da ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu sprožijo vsaj 10-odstotno spremembo največje zmogljivosti delovne moči. Po potrebi se simulirani signali odstopanja frekvence pošljejo hkrati v turbinski regulator in regulator obremenitve regulacijskih sistemov, pri čemer se upošteva shema navedenih regulacijskih sistemov;

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost elektroenergijskega modula, da neprekinjeno spreminja delovno moč pri točkah obratovanja pod največjo zmogljivostjo in s tem prispeva k regulaciji frekvence ob morebitnem velikem padcu frekvence v sistemu;

(b)

preskus se izvede s simulacijo ustreznih točk obremenitve za delovno moč pri nizkih skočnih spremembah frekvence in rampah, ki so dovolj velike, da ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu sprožijo spremembo delovne moči v višini vsaj 10 % največje zmogljivosti. Po potrebi se simulirani signali odstopanja frekvence pošljejo hkrati v referenčne vrednosti turbinskega regulatorja in regulatorja obremenitve;

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost elektroenergijskega modula, da neprekinjeno spreminja delovno moč na celotnem območju obratovanja med največjo zmogljivostjo in minimalnim regulacijskim nivojem ter s tem prispeva k regulaciji frekvence. Preverijo se parametri stacionarnega stanja pri regulacijah, kot sta statika in mrtvi pas, ter dinamični parametri, vključno z odpornostjo na motnje med odzivom na skočno spremembo frekvence in velikimi hitrimi odstopanji frekvence;

(b)

preskus se izvede s simulacijo skočnih sprememb frekvence in rampah, ki so dovolj velike, da sprožijo celotno območje odziva delovne moči na spremembo frekvence, ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu ter zmogljivosti za dejansko povečanje ali zmanjšanje izhodne delovne moči z zadevne točke obratovanja. Po potrebi se simulirani signali odstopanja frekvence pošljejo hkrati v turbinski regulator in regulator obremenitve regulacijskega sistema enote ali elektrarne;

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost elektroenergijskega modula, da sodeluje pri regulaciji za povrnitev frekvence in preverita se sodelovanje frekvenčno občutljivega načina in regulacije za povrnitev frekvence;

(b)

preskus se šteje za uspešnega, če so rezultati za dinamične in statične parametre v skladu z zahtevami iz člena 15(2)(e).

(a)

za elektroenergijske module z zmožnostjo zagona brez zunanjega vira napajanja se dokaže ta tehnična zmogljivost zagona iz izklopa brez zunanje oskrbe z električno energijo;

(b)

preskus se šteje za uspešnega, če je čas, potreben za zagon, v časovnem okviru iz točke (iii) člena 15(5)(a).

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost elektroenergijskega modula, da preklopi na obratovanje na lastni rabi in v njem stabilno obratuje;

(b)

preskus se izvede ob največji zmogljivosti in nazivni jalovi moči elektroenergijskega modula pred razbremenitvijo;

(c)

zadevni sistemski operater ima pravico do postavljanja dodatnih pogojev, ob upoštevanju člena 15(5)(c);

(d)

preskus se šteje za uspešnega, če je preklop na lastno rabo uspešen, če je dokazano stabilno obratovanje na lastno rabo v časovni periodi iz člena 15(5)(c) in je ponovna sinhronizacija z omrežjem uspešno izvedena.

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost elektroenergijskega modula za zagotavljanje kapacitivne in induktivne jalove moči v skladu s točkama (b) in (c) člena 18(2);

(b)

preskus se šteje za uspešnega, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost modula v proizvodnem polju, da neprekinjeno spreminja delovno moč in s tem prispeva k regulaciji frekvence v primeru povečanja frekvence v sistemu. Preverijo se parametri regulacije v stacionarnem stanju, kot so statika, mrtvi pas in dinamični parametri;

(b)

preskus se izvede s simulacijo skočne spremembe frekvence in ramp, ki so dovolj velike, da ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu sprožijo vsaj 10-odstotno spremembo največje zmogljivosti delovne moči. Da se ta preskus lahko izvede, se simulirani signali odstopanja frekvence hkrati pošljejo v regulator regulacijskega sistema.

(c)

Preskus se šteje za uspešnega, če so rezultati preskusa za dinamične in statične parametre v skladu z zahtevami iz člena 13(2).

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost modula v proizvodnem polju, da obratuje pri obremenitvi, manjši od želene vrednosti, ki jo nastavi zadevni sistemski operater ali zadevni sistemski operater prenosnega omrežja;

(b)

preskus se šteje za uspešnega, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost modula v proizvodnem polju, da neprekinjeno spreminja delovno moč in s tem prispeva k regulaciji frekvence v primeru velikega padca frekvence v sistemu;

(b)

preskus se izvede s simulacijo skočne spremembe frekvence in ramp, ki so dovolj velike, da sprožijo vsaj 10-odstotno spremembo največje zmogljivosti delovne moči z začetno točko, ki ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu ne presega 80 % največje zmogljivosti;

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost modula v proizvodnem polju, da neprekinjeno spreminja delovno moč v celotnem območju obratovanja med največjo zmogljivostjo in minimalnim regulacijskim nivojem in s tem prispeva k regulaciji frekvence. Preverijo se parametri stacionarnega stanja pri regulacijah, kot so neobčutljivost, statika, mrtvi pas, območje regulacije, in dinamični parametri, vključno z odzivom na skočno spremembo frekvence;

(b)

preskus se izvede s simulacijo skočne spremembe frekvence in ramp, ki so dovolj velike, da ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu sprožijo celotno območje odziva delovne moči na spremembo frekvence. Da se preskus lahko izvede, se pošljejo simulirani signali odstopanja frekvence;

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost modula v proizvodnem polju, da sodeluje pri regulaciji za povrnitev frekvence. Preveri se sodelovanje frekvenčno občutljivega načina in regulacije za povrnitev frekvence;

(b)

preskus se šteje za uspešnega, če so rezultati za dinamične in statične parametre v skladu z zahtevami iz člena 15(2)(e).

(a)

dokaže se tehnična zmogljivost modula v proizvodnem polju za zagotavljanje kapacitivne in induktivne jalove moči v skladu s točkama (b) in (c) člena 21(3);

(b)

izvede se pri največji jalovi moči, kapacitivni in induktivni, z njim pa se preverijo naslednji parametri:

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če ustreza naslednjim merilom:

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da obratuje v načinu regulacije napetosti skladno z zahtevami iz točk (ii) do (iv) člena 21(3)(d);

(b)

s preskusom načina regulacije napetosti se preverijo naslednji parametri:

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da obratuje v načinu regulacije jalove moči v skladu s točko (v) člena 21(3)(d);

(b)

preskus načina regulacije jalove moči dopolnjuje preskus sposobnosti zagotavljanja jalove moči;

(c)

s preskusom načina regulacije jalove moči se preverijo naslednji parametri:

(d)

preskus se šteje za uspešnega, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da obratuje v načinu regulacije faktorja moči v skladu s točko (vi) člena 21(3)(d);

(b)

s preskusom načina regulacije faktorja moči se preverijo naslednji parametri:

(c)

preskus se šteje za uspešnega, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dokaže se sposobnost elektroenergijskega modula, da s simulacijo spreminja delovno moč pri visoki frekvenci v skladu s členom 13(2);

(b)

simulacija se izvede pri visokih skočnih spremembah frekvence in rampah, ki ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu dosežejo minimalni regulacijski nivo;

(c)

simulacija se šteje za uspešno, če:

(a)

s simulacijo se dokaže sposobnost elektroenergijskega modula, da neprekinjeno deluje pri znižani napetosti v omrežju v skladu s pogoji iz člena 14(3)(a);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se dokaže skladnost z zahtevo iz člena 14(3)(a).

(a)

dokaže se sposobnost elektroenergijskega modula, da zagotovi obnovitev delovne moči po okvari skladno s pogoji iz člena 17(3);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se dokaže skladnost z zahtevo iz člena 17(3).

(a)

dokaže se sposobnost elektroenergijskega modula, da spreminja delovno moč pri nizkih frekvencah v skladu s členom 15(2)(c);

(b)

simulacija se izvede pri nizkih skočnih spremembah frekvence in rampah, ki ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu dosežejo največjo zmogljivost;

(c)

simulacija se šteje za uspešno, če:

(a)

dokaže se sposobnost elektroenergijskega modula, da spreminja delovno moč v celotnem frekvenčnem območju v skladu s členom 15(2)(d);

(b)

simulacija se izvede s simulacijo skočnih sprememb frekvence in ramp, ki so dovolj velike, da ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu sprožijo celotno območje odziva delovne moči na spremembo frekvence.

(c)

simulacija se šteje za uspešno, če:

(a)

dokaže se delovanje elektroenergijskega modula med otočnim obratovanjem v skladu s pogoji iz člena 15(5)(b);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če elektroenergijski modul izhodno delovno moč zmanjša ali poveča s prejšnje točke obratovanja na katero koli novo točko obratovanja iz P-Q-diagrama v okviru omejitev iz člena 15(5)(b), ne da bi se pri tem zaradi nadfrekvence ali podfrekvence odklopil od otoka.

(a)

dokaže se sposobnost elektroenergijskega modula, da zagotovi kapacitivno in induktivno jalovo moč v skladu s pogoji iz točk (b) in (c) člena 18(2);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dokaže se, da je delovanje elektroenergijskega modula z vidika njegovega regulacijskega sistema (funkcija stabilizatorja elektroenergetskega sistema) sposobno dušiti nihanja delovne moči v skladu s pogoji iz člena 19(2);

(b)

nastavitev mora biti takšna, da se izboljša dušenje ustreznega odziva delovne moči avtomatskega regulatorja napetosti skupaj s funkcijo stabilizatorja elektroenergetskega sistema v primerjavi z odzivom delovne moči le avtomatskega regulatorja napetosti;

(c)

simulacija se šteje za uspešno, če sta kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

dokaže se sposobnost elektroenergijskega modula, da zagotovi neprekinjeno obratovanje pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju v skladu s pogoji iz člena 16(3)(a);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se dokaže skladnost z zahtevo iz člena 16(3)(a).

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da spreminja delovno moč pri visoki frekvenci v skladu s členom 13(2);

(b)

simulacija se izvede pri visokih skočnih spremembah frekvence in rampah, ki ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu dosežejo minimalni regulacijski nivo;

(c)

simulacija se šteje za uspešno, če:

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da zagotavlja pošiljanje hitrega okvarnega toka v skladu s pogoji iz člena 20(2)(b);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se dokaže skladnost z zahtevo iz člena 20(2)(b).

(a)

s simulacijo se dokaže sposobnost modula v proizvodnem polju, da neprekinjeno deluje pri znižani napetosti v omrežju v skladu s pogoji iz člena 14(3)(a);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se dokaže skladnost z zahtevo iz člena 14(3)(a).

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da zagotavlja obnovitev delovne moči po okvari v skladu s pogoji iz člena 20(3);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se dokaže skladnost z zahtevo iz člena 20(3).

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da spreminja delovno moč pri nizkih frekvencah v skladu s členom 15(2)(c);

(b)

simulacija se ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu izvede s simulacijo nizkih skočnih sprememb frekvence in ramp, ki dosežejo največjo zmogljivost;

(c)

simulacija se šteje za uspešno, če:

(a)

dokaže se sposobnost modula v proizvodnem polju, da spreminja delovno moč v celotnem frekvenčnem območju v skladu s členom 15(2)(d);

(b)

simulacija se izvede s simulacijo skočnih sprememb frekvence in ramp, ki so dovolj velike, da ob upoštevanju nastavitev statike in mrtvega pasu sprožijo celotno območje odziva delovne moči na spremembo frekvence;

(c)

simulacija se šteje za uspešno, če:

(a)

dokaže se delovanje modula v proizvodnem polju med otočnim obratovanjem v skladu s pogoji iz člena 15(5)(b);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če modul v proizvodnem polju izhodno delovno moč zmanjša ali poveča s prejšnje točke obratovanja na katero koli novo točko obratovanja iz P-Q-diagrama in v okviru omejitev iz člena 15(5)(b), ne da bi se pri tem zaradi nadfrekvence ali podfrekvence odklopil od otoka.

(a)

dokaže se, da lahko model modula v proizvodnem polju zagotovi sintetično vztrajnost v primeru nizke frekvence v skladu s členom 21(2)(a);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se z modelom dokaže, da je v skladu s pogoji iz člena 21(2).

(a)

dokaže se, da lahko modul v proizvodnem polju zagotavlja kapacitivno in induktivno jalovo moč v skladu s točkama (b) in (c) člena 21(3).

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

z modelom modula v proizvodnem polju se dokaže, da lahko zagotavlja sposobnost dušenja nihanj delovne moči v skladu s členom 21(3)(f);

(b)

simulacija se šteje za uspešno, če se z modelom dokaže skladnost s pogoji iz člena 21(3)(f).

(a)

opredelitev vseh morebitnih razlik v izvajanju te uredbe na nacionalni ravni;

(b)

proučitev, ali je izbira vrednosti in območij v zahtevah, ki za elektroenergijske module veljajo v skladu s to uredbo, še veljavna.

(a)

podatke o lastniku objekta za proizvodnjo električne energije ali bodočem lastniku in kontaktno osebo za obveščanje;

(b)

opis elektroenergijskega modula ali modulov, za katere se zahteva odstopanje;

(c)

sklic na določbe iz te uredbe, za katere se zahteva odstopanje, in podroben opis zahtevanega odstopanja;

(d)

podrobno utemeljitev z ustreznimi podpornimi dokumenti in analizo stroškov in koristi v skladu z zahtevami iz člena 39;

(e)

prikaz, da zahtevano odstopanje ne bi škodljivo vplivalo na čezmejno trgovanje.

(a)

regulativni organ zagotovi podaljšanje roka ali

(b)

lastnik objekta za proizvodnjo električne energije ali bodoči lastnik regulativni organ z utemeljenim dopisom obvesti, da je zahteva za odstopanje popolna.

(a)

podatke o zadevnem sistemskem operaterju ali zadevnem sistemskem operaterju prenosnega omrežja in kontaktno osebo za obveščanje;

(b)

opis elektroenergijskih modulov, za katere se zahteva odstopanje, ter skupno nameščeno zmogljivost in število elektroenergijskih modulov;

(c)

sklic na zahtevo ali zahteve iz te uredbe, za katere se zahteva odstopanje, in podroben opis zahtevanega odstopanja;

(d)

podrobno utemeljitev z vsemi ustreznimi podpornimi dokumenti;

(e)

prikaz, da zahtevano odstopanje ne bi škodljivo vplivalo na čezmejno trgovanje;

(f)

analizo stroškov in koristi v skladu z zahtevami iz člena 39. Po potrebi se analiza stroškov in koristi izvede ob uskladitvi z zadevnim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja in vsemi sosednjimi sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja, ki jih to zadeva.

(a)

regulativni organ zagotovi podaljšanje roka ali

(b)

zadevni sistemski operater regulativni organ z utemeljenim dopisom obvesti, da je zahteva za odstopanje popolna.

(a)

zahteve, za katere je bilo odstopanje odobreno ali zavrnjeno;

(b)

vsebino odstopanja;

(c)

razloge za odobritev ali zavrnitev odstopanja;

(d)

posledice, ki nastanejo zaradi odobritve odstopanja.

(a)

je tipa A;

(b)

je tehnologija elektroenergijskega modula na voljo na trgu, in

(c)

skupna prodaja tehnologije elektroenergijskega modula v sinhronem območju v času vložitve zahteve za razvrstitev med nastajajoče tehnologije ne presega 25 % najvišje ravni skupne največje zmogljivosti, določene v skladu s členom 67(1).