8.4.2016

Uradni list Evropske unije

L 94/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/545

z dne 7. aprila 2016

o postopkih in merilih pri okvirnih pogodbah za dodelitev železniških infrastrukturnih zmogljivosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (1) in zlasti člena 42(8) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ob sklenitvi okvirnih pogodb bi morali upravljavci infrastrukture zagotoviti optimalno učinkovitost uporabe razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivosti. Hkrati morda prosilci za okvirne zmogljivosti pri naložbah v storitve potrebujejo večjo pravno varnost, kar se tiče razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivosti za več kot eno sezono voznega reda.

(2)

Upravljavci infrastrukture morajo rezervirati zmogljivosti za letni postopek določanja voznega reda, da lahko organizirajo vnaprej dogovorjene vlakovne poti v skladu s členom 14(3) in (5) Uredbe (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poleg tega morajo morda predvideti rezervne zmogljivosti za ad hoc prošnje v skladu s členom 48(2) Direktive 2012/34/EU. Okvirne pogodbe tudi ne bi smele izključevati določanja letnih voznih redov v skladu s členom 42 Direktive 2012/34/EU. Zato bi morali upravljavci infrastrukture načrtovati vsaj te rezerve zmogljivosti in upoštevati te omejitve, preden dodelijo del preostalih zmogljivosti prek okvirnih pogodb.

(3)

Potencialni prosilci potrebujejo preglednost, kar se tiče dodeljenih okvirnih zmogljivosti in preostalih okvirnih zmogljivosti na progi. Zaradi zmanjšanja upravnega bremena, povezanega z okvirnimi pogodbami, bi morali potencialni prosilci dobiti prvi vtis o verjetnosti odobritve njihovih prošenj. Zato bi morali upravljavci infrastrukture svoje izjave o okvirnih zmogljivostih objaviti v programu omrežja. V izjavi o okvirnih zmogljivostih bi moralo biti po potrebi določeno, ali so okvirne pogodbe veljavne za prevoz tovora, prevoz potnikov ali za oboje.

(4)

Upravljavcem infrastrukture in prosilcem bi morala biti na voljo določena prožnost pri rokih za vlaganje prošenj za okvirne zmogljivosti. Hkrati so merila za zagotovitev optimalne uporabe razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivosti najučinkovitejša, če se uporabljajo za čim več prošenj hkrati. Zato bi se morali upravljavci infrastrukture, ki ne uporabljajo fiksnega letnega ali večletnega roka, pred sklenitvijo okvirne pogodbe posvetovati s prosilci, ki bi lahko bili zainteresirani za okvirne pogodbe.

(5)

Prosilci bi se morali zavedati, da je zagotovitev optimalne in učinkovite uporabe razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivostih obveznost upravljavcev infrastrukture, tako posamezno na njihovih omrežjih kot skupaj v enotnem evropskem železniškem območju. Ta obveznost bi morala veljati v celotnem času trajanja okvirne pogodbe in tudi za vlakovne poti, dodeljene na podlagi okvirnih pogodb. Posledično naj bi obe pogodbenici navedene pogodbe, ko se odločita za sklenitev nove okvirne pogodbe, že upoštevali merila iz te uredbe za zagotovitev čim boljše uporabe razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivosti.

(6)

Okvirne pogodbe ne bi smele določati posamezne vlakovne poti, ampak bi morale zagotoviti časovni okvir, ki bi omogočal dovolj prožnosti v času do letnega načrtovanja vlakovnih poti. Hkrati so lahko za izvedbo različnih železniških storitev potrebne različne stopnje časovne natančnosti, kar bi se moralo odražati v različno dolgih časovnih okvirih.

(7)

Za uvedbo novih železniških storitev so potrebna predhodna tehnična in varnostna pooblastila ali nabava voznega parka oziroma oboje, kar lahko traja več let. Vlagatelji potrebujejo gotovost glede razpoložljivih zmogljivosti, preden se odločijo za takšne naložbe. To upravičuje določen čas, ki je na voljo za prosilce med sklenitvijo okvirne pogodbe in začetkom storitev na podlagi pogodbe, ko med drugim lahko pridobijo potrebna pooblastila in spričevala ter nabavijo vozni park. Prosilci, ki dokazano potrebujejo ta čas, preden lahko začnejo z dejavnostmi, ne bi smeli biti kaznovati s krajšim trajanjem svojih okvirnih pogodb.

(8)	Določitev meril za sklenitev okvirnih pogodb bi morala upravljavcu infrastrukture omogočiti, da trži razpoložljive infrastrukturne zmogljivosti in zagotovi optimalno učinkovitost njihove uporabe v skladu s členom 26 Direktive 2012/34/EU.

(9)	Okvirne pogodbe bi morale omogočiti uspešno usklajevanje nezdružljivih prošenj in zato izpolnjevati določena merila, kar se tiče dodeljevanja razpoložljivih zmogljivosti drugim prosilcem, spremembe in ukinitve okvirnih zmogljivosti.

(10)

Usklajevanje in posvetovanje s prosilci, ki so že pogodbenice okvirne pogodbe, sta lahko breme za upravljavce infrastrukture in prosilce. To breme bi lahko bilo nesorazmerno na progah in v času dneva, kjer in ko je uporaba zmogljivosti na podlagi okvirnih pogodb že tako precej manjša od največje. Zato bi morali imeti upravljavci infrastrukture v takih primerih možnost odstopanja od postopkov ali meril, določenih v tej uredbi. Hkrati bi države članice morda v primerih, ko sta izračun take največje uporabe ali izvajanje mejnih vrednosti težavna ali poljubna, želele, da upravljavci infrastrukture ne uporabijo tega odstopanja. V slednjem primeru bi moral regulatorni organ odobriti vse okvirne pogodbe pred njihovo sklenitvijo, da bi tako zmanjšal upravno breme.

(11)

Pojavi se lahko nezdružljivost med prošnjami za nove in obstoječe okvirne pogodbe ali med vlakovnimi potmi, za katere se zaprosi na podlagi okvirne pogodbe, in vlakovnimi potmi, za katere se zaprosi zunaj okvirne pogodbe v okviru letnega načrtovanja. V takih primerih bi moral upravljavec infrastrukture usklajevati pogodbenice in jih pozvati, naj spremenijo in uskladijo svoje zahteve. Usklajevanje lahko vključuje spremembo dodelitve časovnih okvirov ali spremembo poti. Člen 46 Direktive 2012/34/EU določa postopek za reševanje med seboj nezdružljivih prošenj za vlakovne poti, ki bi moral služiti tudi kot zgled za okvirne pogodbe.

(12)

Kadar prednostna merila v okviru določanja voznih redov, določena in objavljena v skladu s členom 47(3) do (6) Direktive 2012/34/EU, prevladajo nad tem, ali je treba ali ne v okviru postopka določanja letnih voznih redov predložiti prošnjo na podlagi okvirne pogodbe, upravljavcu infrastrukture ni treba uporabljati meril, določenih za okvirne pogodbe, temveč prednostna merila, določena za postopek določanja letnih voznih redov.

(13)	Pomembno je povečati prilagodljivost upravljavcev infrastrukture pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti, vendar bi moralo biti to v skladu z izpolnjevanjem razumnih zahtev prosilca. Upravljavci infrastrukture bi morali pred sklenitvijo novih okvirnih pogodb upoštevati pregledna merila.

(14)

Prosilci bi morali zahtevati samo okvirne zmogljivosti, ki jih zares potrebujejo. Če se zaprošene okvirne zmogljivosti delno ali v celoti ne uporabijo v določenem obdobju, bi bilo treba okvirno pogodbo pregledati, da se prosilcu ukinejo neuporabljene zmogljivosti („uporabi ali izgubi“), razen če lahko dokaže, da zmogljivosti ni uporabil iz razlogov, na katere ne more vplivati.

(15)

Upravljavci infrastrukture bi morali razviti takšno medsebojno sodelovanje, da bi bile okvirne pogodbe za storitve, za katere se uporablja več kot eno omrežje, skladne in bi omogočale kakovostne železniške storitve, ki jih prosilci lahko razumno pričakujejo. Takšna skladnost je ob sklenitvi okvirnih pogodb potrebna do dodelitve vlakovnih poti.

(16)	Kazni, določene na razumni ravni, bi lahko prosilce spodbudile, da predložijo razumne prošnje za okvirne pogodbe in kar najhitreje sporočijo vse spremembe zmogljivosti, ki so potrebne na podlagi okvirne pogodbe.

(17)

Kazni za spremembo ali prenehanje okvirnih pogodb, če se o njihovi uvedbi strinjata obe pogodbenici, bi morale biti nediskriminatorne. Njihova raven bi morala biti primerna za uresničitev zastavljenih ciljev, treba bi jih bilo dejansko plačati in po potrebi plačilo izterjati. Za ohranitev učinka spodbude in preprečevanje diskriminacije okvirna pogodba ne bi smela omogočati upravljavcu infrastrukture, da ne plača denarne kazni, če prosilec sklene drugo okvirno pogodbo.

(18)

Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da v omejenem časovnem obdobju ne uporabljajo nekaterih določb te uredbe za okvirne pogodbe, sklenjene 15. marca 2003 oziroma pozneje, se pravi na datum, določen za prenos Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), oziroma, v primeru držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile po tem datumu, na datum njihovega pristopa k Evropski uniji. Vendar člen 17(3) Direktive 2001/14/ES določa, da bi moralo biti mogoče spremeniti okvirne pogodbe ali omejiti njihove pogoje v interesu boljše uporabe železniške infrastrukture, zato bi se morale navedene določbe te uredbe uporabljati za spremembe tistih okvirnih pogodb, kjer so te spremembe bistvene in dogovorjene po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(19)	Komisija lahko to uredbo pregleda ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z njeno uporabo ali z uporabo Uredbe (EU) št. 913/2010 o evropskih tovornih železniških koridorjih.

(20)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 62(1) Direktive 2012/34/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa postopek in merila, ki jih je treba upoštevati ob sklenitvi okvirnih pogodb.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 3 Direktive 2012/34/EU uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„okvirne zmogljivosti“ pomenijo infrastrukturne zmogljivosti, ki so dodeljene na podlagi okvirne pogodbe;

2.	„izjava o okvirnih zmogljivostih“ vsebuje pregled okvirnih zmogljivosti, dodeljenih na progah določenega omrežja, ter navedbo obsega in vrste razpoložljivih zmogljivosti na takih progah ter lahko vključuje tudi grafični prikaz; njen namen je obveščanje potencialnih prosilcev za okvirne pogodbe;

3.	„časovni okvir“ pomeni časovno obdobje, določeno v okvirni pogodbi, v katerem se namerava dodeliti ena ali več vlakovnih poti v okviru postopka določanja voznega reda;

„obdobje nadzora“ pomeni obdobje največ dveh ur, ki ga določi upravljavec infrastrukture za primerjavo dodeljenih okvirnih zmogljivosti in preostalih prostih zmogljivosti, in sicer z namenom obveščanja potencialnih prosilcev za okvirne pogodbe o dodeljenih okvirnih zmogljivostih in razpoložljivih zmogljivostih.

Člen 3

Izjava o okvirnih zmogljivostih

1. Upravljavec infrastrukture sestavi izjavo o okvirnih zmogljivostih, ki za vsak odsek proge po obdobjih nadzora in, če je to ustrezno, po vrsti storitve navaja naslednje informacije:

(a)	že dodeljene okvirne zmogljivosti in število vlakovnih poti;

(b)	okvirne zmogljivosti, ki so še na voljo za sklenitev okvirnih pogodb o infrastrukturi, za katero so okvirne pogodbe že sklenjene;

(c)	največje razpoložljive zmogljivosti za okvirne pogodbe za vsak odsek proge, kjer je to ustrezno.

2. V izjavi o okvirnih zmogljivostih se upošteva poslovna zaupnost.

3. V skladu s členom 42(7) Direktive 2012/34/EU upravljavec infrastrukture vključi izjavo o okvirnih zmogljivostih v program omrežja oziroma v programu omrežja zagotovi povezavo do javne spletne strani, kjer so na voljo navedena izjava o okvirnih zmogljivostih ali vsaj splošne značilnosti vsake sklenjene okvirne pogodbe. Člen 27(1) Direktive 2012/34/EU o dajatvah in jezikih programa omrežja se uporablja tudi pri izjavi o okvirnih zmogljivostih.

4. Upravljavec infrastrukture posodobi izjavo o okvirnih zmogljivostih najpozneje tri mesece po sklenitvi okvirne pogodbe, po bistveni spremembi okvirne pogodbe ali njenem preklicu. Navedene informacije da na voljo ob upoštevanju poslovne zaupnosti.

Člen 4

Uskladitev programov omrežja

Upravljavci infrastrukture svoje programe omrežja uskladijo z zahtevami te uredbe in objavijo izjavo o okvirnih zmogljivostih na datum prve spremembe voznega reda po objavi Uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Dodeljevanje okvirne zmogljivosti

1. Upravljavec infrastrukture lahko potencialne prosilce pozove, naj predložijo prošnje za okvirne pogodbe do letnega ali večletnega roka. Ko zadevni rok poteče, nemudoma obravnava predložene prošnje. Če upravljavec infrastrukture poziva, naj se prošnje za okvirne pogodbe predložijo do večletnega roka, objavi letne roke, do katerih brez nepotrebnega odlašanja obravnava prošnje, ki jih prejme po večletnih rokih.

2. Kadar upravljavec infrastrukture ne določi letnega ali večletnega roka in prejme prošnjo za sklenitev ali spremembo okvirne pogodbe, sprejme razumne ukrepe in druge potencialne prosilce obvesti, da namerava skleniti okvirno pogodbo, in jim za odgovor da na voljo od enega do štirih mesecev. Upravljavec infrastrukture se lahko odloči, da ne bo obvestil drugih potencialnih prosilcev, če prejme prošnjo za manjšo spremembo okvirne pogodbe, ki ne vpliva na druge okvirne pogodbe.

Upravljavec infrastrukture brez odlašanja odloči o prošnjah za okvirne pogodbe.

3. Če sta za isto zmogljivost predloženi dve ali več novih prošenj za okvirno pogodbo, jih upravljavec infrastrukture hkrati prouči in odloči o njih.

4. Če okvirna pogodba, ki naj bi bila sklenjena ali bistveno spremenjena, zadeva proge železniških koridorjev za konkurenčen tovorni promet in če je upravni odbor koridorja zaprosil, naj bo o tem obveščen, upravljavec infrastrukture obvesti upravni odbor zadevnega(-ih) železniškega(-ih) tovornega(-ih) koridorja(-ih), kot je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 913/2010. Upravljavec infrastrukture zagotovi te informacije vsaj en mesec pred sklenitvijo ali bistveno spremembo okvirne pogodbe.

5. Ne glede na odločitev o sklenitvi okvirnih pogodb lahko upravljavec infrastrukture na nediskriminatorni podlagi in, kjer je to ustrezno, po predhodni odobritvi regulatornega organa odloči, da ne ponudi okvirnih pogodb na vseh progah, ki so bile v skladu s členom 47(1) Direktive 2012/34/EU razglašene za preobremenjene. Upravljavec infrastrukture v izjavi o okvirni zmogljivosti navede proge, na katerih ne ponuja okvirnih pogodb, preden pozove prosilce, naj predložijo prošnje za okvirne pogodbe za druge proge v skladu z odstavkom 1. Odobritev regulatornega organa, če se uporablja, velja največ dve leti in se ne sme samodejno podaljšati.

6. Upravljavec infrastrukture utemelji svojo odločitev o zavrnitvi, sklenitvi ali spremembi okvirne pogodbe. Utemeljitev je v pisni obliki in naslovljena na prosilca, ki je za sklenitev ali spremembo zaprosil.

Člen 6

Sklenitev okvirnih pogodb

1. Pred sklenitvijo nove okvirne pogodbe oziroma podaljšanjem ali bistvenim povečanjem okvirnih zmogljivosti iz obstoječe okvirne pogodbe upravljavec infrastrukture med drugim upošteva naslednje:

(a)	zagotavljanje optimalne uporabe razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivosti, vključno z uporabo drugih omrežij, ob upoštevanju načrtovanih omejitev zmogljivosti;

(b)	upravičene komercialne potrebe prosilca, če je dokazal, da dejansko namerava in je zmožen uporabiti zmogljivosti, za katere je zaprosil v okvirni pogodbi;

(c)	potrebe potnikov, tovornega sektorja in vlagateljev, vključno z državnimi subjekti ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti;

(d)	zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do infrastrukture in upoštevanje razpoložljivosti z njo povezanih objektov ter storitev, ki so na voljo v teh objektih, kadar so te informacije na voljo upravljavcem infrastrukture;

(e)	financiranje upravljavca infrastrukture in prihodnjega razvoja omrežja;

(f)	spodbujanje učinkovitega upravljanja infrastrukture in, kolikor je to mogoče, z njo povezanih objektov, vključno z načrtovanim vzdrževanjem, obnovami in nadgradnjami;

(g)	zahteve glede zmogljivosti mednarodnih železniških koridorjev za tovorni promet, kot je določeno v členu 14 Uredbe (EU) št. 913/2010;

(h)	zagotavljanje sorazmernega, ciljno usmerjenega, preglednega in poštenega upravljanja omrežja, za katerega je na voljo dovolj sredstev;

(i)	preteklo neuporabo (če obstaja) okvirne zmogljivosti in razloge za to neuporabo, kot je določeno v členu 11(2) in (3) te uredbe;

(j)	prednostna merila, ki veljajo za dodeljevanje vlakovnih poti v okviru postopka izdelave voznih redov, kot je navedeno v členu 47 Direktive 2012/34/EU, in izjave o preobremenjeni infrastrukturi;

(k)	če je ustrezno, potrebo po zagotovitvi dolgoročne finančne uspešnosti javnega prevoza, organiziranega na podlagi pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe.

Upravljavec infrastrukture v programu omrežja poleg določil iz točk (a) do (k) objavi druga merila, ki jih namerava upoštevati.

2. Okvirna pogodba vsebuje naslednje:

(a)	določbe, ki omogočajo prošnje za spremembo okvirnih zmogljivosti v primerih, določenih v členih 8 do 11 in členu 13 te uredbe;

(b)	določbe, ki omogočajo prošnje za spremembo okvirnih zmogljivosti v primeru trajnih sprememb infrastrukture, ki so potrebne za zagotovitev boljše uporabe železniške infrastrukture;

(c)	določbe, ki omogočajo ukinitev ali preusmeritev okvirnih zmogljivosti na prostovoljni osnovi.

Okvirna pogodba ne vsebuje določb, ki bi upravljavcu infrastrukture preprečevale, da tam, kjer so zmogljivosti na voljo, dodeli pravice dostopa drugemu prosilcu na eni ali več progah omrežja upravljavca infrastrukture.

3. Prosilci lahko zaprosijo, da okvirne zmogljivosti, dodeljene v skladu z okvirno pogodbo, začnejo veljati kadar koli, vendar najpozneje pet let po datumu prošnje. Upravljavci infrastrukture ne zavrnejo takšnih prošenj, če je časovno obdobje, potrebno pred začetkom opravljanja storitev, utemeljeno z enim od naslednjih razlogov:

(a)	okvirna pogodba je predpogoj za financiranje voznega parka, ki je potreben za novo storitev,

(b)	treba je zaključiti postopke za pridobitev obratovalnih dovoljenj glede voznega parka iz točke (a),

(c)	način, kako je načrtovan začetek delovanja mest odpreme ali terminalov za natovarjanje ali kako je načrtovano odprtje povezovalnega dela infrastrukture,

(d)	potrebne so naložbe v infrastrukturo, kjer povečane zmogljivosti še niso na voljo,

(e)	določba iz obstoječe pogodbe za opravljanje javne službe.

Upravljavec infrastrukture ali prosilec lahko zaprosi, da regulatorni organ odobri obdobje, ki je daljše od obdobja iz prvega stavka prvega pododstavka. Regulatorni organ lahko svojo odobritev utemelji tudi iz razlogov, ki niso navedeni v točkah (a) do (e) prvega pododstavka. Zmogljivosti, dodeljene na podlagi okvirne pogodbe, ki se ne uporabijo zaradi časa, potrebnega pred začetkom opravljanja storitev, ostanejo na voljo drugim prosilcem.

4. Prošnja za okvirno pogodbo se ne zavrne na podlagi dejstva, da je upravljavec infrastrukture prejel prošnjo po poteku roka iz člena 5(1), temveč se obravnava v okviru naslednjega postopka na nediskriminatorni podlagi v skladu s členom 5. Če upravljavec infrastrukture pozove potencialne prosilce, da predložijo prošnje za okvirne pogodbe do večletnega roka, in če takšne prošnje prejme po tem roku, jih obravnava bodisi do letnega roka v skladu s členom 5(1) bodisi v skladu s členom 5(2).

Za prošnje, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3 tega člena, se datum prejema prošnje za okvirno pogodbo ne upošteva pri določitvi trajanja okvirne pogodbe. To ne velja za prosilce, ki so jim bile na zadevni progi že dodeljene druge okvirne zmogljivosti ali vlakovne poti.

Člen 7

Pogodba o časovnem okviru

Upravljavec infrastrukture se s prosilcem za vsak primer posebej dogovori o časovnem okviru, ki bi moral biti čim bolj usklajen z obdobjem nadzora, da se lažje dodelijo povezane okvirne zmogljivosti. Časovni okvir odraža potrebe železniške storitve.

Časovni okvir je dolg največ 24 ur. V izjemnih primerih se lahko upravljavec infrastrukture na zahtevo prosilca in na podlagi predhodne odobritve s strani regulatornega organa strinja o časovnem okviru, ki je daljši od 24 ur.

Če je časovni okvir daljši od dveh ur, upravljavec infrastrukture dodeli okvirne zmogljivosti čim bližje obdobju nadzora dveh ur.

Časovni okviri na podlagi ene okvirne pogodbe ali na podlagi različnih okvirnih pogodb se lahko prekrivajo. Pogodbenice okvirne pogodbe se lahko dogovorijo o pogostosti storitve.

Člen 8

Zgornje meje za dodelitev okvirnih zmogljivosti

1. Upravljavec infrastrukture razdeli vsako 24-urno obdobje v obdobja nadzora, ki posamezno niso daljša od dveh ur. Pri dodelitvi okvirnih zmogljivosti upravljavec infrastrukture dodeli časovne okvire za obdobja nadzora.

2. Kadar upravljavec infrastrukture dodeli okvirne zmogljivosti, ki ne presegajo 70 % največje zmogljivosti v katerem koli danem obdobju nadzora na progi, se lahko odloči, da za ta obdobja nadzora ne bo uporabil člena 9(3) do (6), člena 10 in člena 11(1). Največja zmogljivost se izračuna na podlagi obstoječih in načrtovanih časovnih razmikov med vlaki in ocenjenega števila vlakov na zadevni progi. Upravljavec infrastrukture za namene tega odstavka v programu omrežja objavi svojo metodologijo za izračun največje zmogljivosti.

3. Kadar se zahteva predhodna odobritev okvirnih pogodb s strani regulatornega organa v skladu z drugim pododstavkom člena 42(1) Direktive 2012/34/EU, se država članica lahko odloči, da delno ali v celoti ne uporabi odstavka 2 ter člena 9(3) do (6) in člena 10.

Člen 9

Usklajevanje v primeru nezdružljivih prošenj za okvirne pogodbe za čas po izteku naslednjega obdobja voznega reda

1. Če upravljavec infrastrukture naleti na nezdružljivosti med obstoječimi okvirnimi pogodbami in prošnjami za nove ali spremenjene okvirne pogodbe oziroma med samimi prošnjami za nove okvirne pogodbe, se uporabijo načela postopka usklajevanja za prošnje za vlakovne poti iz člena 46(3) in (4) Direktive 2012/34/EU.

2. Upravljavec infrastrukture si s prvim usklajevanjem prizadeva, da bi se čim bolj ugodilo vsem nezdružljivim prošnjam oziroma da bi se čim bolj uskladile prošnje in obstoječe okvirne pogodbe.

3. Kadar obstoječih okvirnih pogodb in prošenj za nove okvirne pogodbe ali prošenj za spremembo pogodb ni mogoče uskladiti po prvem krogu usklajevanja ter potem ko zainteresirane strani zavrnejo rešitev, ki jo je predlagal upravljavec infrastrukture, slednji oceni te prošnje in, kadar je to ustrezno, obstoječe okvirne pogodbe, pri čemer upošteva merila iz člena 10(2) do (4).

4. Na podlagi ocene v skladu z odstavkom 3 upravljavec infrastrukture opravi drugi krog usklajevanja. Če je drugi krog usklajevanja neuspešen in če zaprošena okvirna pogodba omogoča boljšo uporabo infrastrukture, upravljavec infrastrukture zahteva spremembo okvirnih zmogljivosti, dodeljenih na podlagi obstoječih okvirnih pogodb.

5. Če je drugi krog usklajevanja neuspešen in če zaprošena okvirna pogodba ne omogoča boljše uporabe infrastrukture kot ena ali več obstoječih nezdružljivih okvirnih pogodb, upravljavec infrastrukture prošnjo zavrne.

6. Upravljavec infrastrukture lahko zavrne zaprošeno okvirno pogodbo, če dodatni prihodek, ustvarjen s sklenitvijo nove okvirne pogodbe, ne zagotavlja nadomestila vsaj za morebitne kazni iz člena 13, v skladu s spremembami iz odstavka 4 tega člena.

7. Če ni mogoče ugoditi prošnjam za okvirne pogodbe zaradi dejanskega ali pričakovanega pomanjkanja infrastrukturnih zmogljivosti, lahko upravljavec infrastrukture zadevni odsek infrastrukture razglasi za preobremenjenega v skladu s členom 47 Direktive 2012/34/EU.

Člen 10

Usklajevanje nezdružljivih prošenj za vlakovne poti na podlagi okvirnih pogodb med postopkom načrtovanja

1. Kadar zaradi nezdružljivosti z obstoječo okvirno pogodbo ni mogoče ugoditi prošnjam za vlakovne poti v skladu z načrtovanjem iz člena 45 Direktive 2012/34/EU, upravljavec infrastrukture organizira prvi krog usklajevanja v skladu s členom 46 Direktive 2012/34/EU. To usklajevanje je treba organizirati tudi v primeru, če se stranke okvirne pogodbe prostovoljno odpovejo svojim časovnim okvirom ali jih spremenijo. Če upravljavec infrastrukture prošenj ne more uskladiti, oceni okvirne pogodbe in prošnje za vlakovne poti v skladu z merili iz odstavkov 2 in 3.

Če bi na podlagi teh meril zaprošene vlakovne poti zagotovile boljšo uporabo infrastrukture in če bi dodatni prihodek, ustvarjen z dodelitvijo teh vlakovnih poti, zagotovil nadomestilo vsaj za kazni iz člena 13 v primeru spremembe ali prenehanja ene ali več obstoječih okvirnih pogodb, upravljavec infrastrukture zahteva spremembo obstoječih okvirnih pogodb za naslednje obdobje voznega reda.

2. Upravljavec infrastrukture upošteva naslednja merila:

(a)	sprememba ne bi ogrozila vzdržnosti poslovnega modela prosilca, ki ima okvirne zmogljivosti, ali gospodarskega modela pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe;

(b)	sprememba ne bi ogrozila vzdržnosti poslovnega modela upravljavca infrastrukture, če ta upravlja samo zadevno progo;

(c)	rezultati okvirne pogodbe so slabši, če se jih oceni na podlagi prednostnih meril za dodeljevanje vlakovnih poti v okviru postopka izdelave voznih redov v skladu s pravili o dodeljevanju zmogljivosti iz člena 39 Direktive 2012/34/EU, vključno s pravili iz členov 47 in 49 Direktive 2012/34/EU;

(d)	skupne zmogljivosti, ki jih ima ali za katere zaprosi en prosilec na zadevni progi, so precejšnje;

(e)	upravičene komercialne potrebe prosilca, če je dokazal, da dejansko namerava in je zmožen uporabiti zmogljivosti, za katere je zaprosil v okvirni pogodbi;

(f)	dolžina relacije, vključno z razdaljami na drugih omrežjih, iz ene od nezdružljivih prošenj je bistveno krajša od relacije iz druge prošnje;

(g)	preostali čas trajanja okvirne pogodbe ali poslovnega načrta je kratek in odplačane so bile vse naložbe ali velik del naložb.

Države članice lahko v okviru za dodeljevanje zmogljivosti iz člena 39 Direktive 2012/34/EU določijo vrstni red teh meril glede na njihovo pomembnost.

3. Pod pogojem, da to odobri regulatorni organ, se lahko upravljavec infrastrukture odloči za uvedbo dodatnih meril poleg tistih, ki so navedena v točkah (a) do (g). Če se upravljavec infrastrukture odloči, da bo merila različno ponderiral, ponderiranje meril odobri regulatorni organ.

4. Pri čezmejnem prometu se lahko zadevni upravljavci infrastrukture skupaj odločijo za uporabo dodatnih meril in za spremembo njihovega ponderiranja.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se lahko upravljavec infrastrukture odloči, da se v primeru nezdružljivih prošenj za vlakovne poti pravila za dodeljevanje zmogljivosti iz člena 39 Direktive 2012/34/EU, vključno s prednostnimi merili, uporabljenimi v okviru postopka izdelave letnih voznih redov iz členov 47 in 49 Direktive 2012/34/EU, uporabljajo tako za prošnje za vlakovne poti na podlagi okvirne pogodbe kot za vse druge prošnje za vlakovne poti. Če se upravljavec infrastrukture tako odloči in če nezdružljivih prošenj ni mogoče rešiti po prvem usklajevanju iz odstavka 1, prav tako uporabi navedena pravila za dodeljevanje zmogljivosti iz člena 39 Direktive 2012/34/EU, vključno s prednostnimi merili, določenimi v skladu s členoma 47 in 49 Direktive 2012/34/EU. Če se upravljavec infrastrukture odloči, da bo uporabil ta odstavek, to jasno navede v sklenjeni okvirni pogodbi.

Člen 11

Prilagajanje okvirnih zmogljivosti v okvirni pogodbi

1. Za proučitev okvirnih zmogljivosti upravljavec infrastrukture redno pregleduje okvirno pogodbo skupaj s prosilci. Prosilci nemudoma obvestijo upravljavca infrastrukture o kakršni koli trajni nameri o delni ali celotni neuporabi okvirnih zmogljivosti.

2. Če v okviru letnega načrtovanja prosilec ne zaprosi za vlakovne poti na podlagi okvirne pogodbe v skladu s členom 44(3) Direktive 2012/34/EU, upravljavec infrastrukture ustrezno zmanjša okvirne zmogljivosti za tekoče voznoredno obdobje, razen če prosilec nemudoma upraviči to odsotnost prošnje za vlakovne poti in dokaže, da je ta odsotnost posledica razlogov, na katere ni mogel vplivati.

3. Upravljavec infrastrukture določi in v programu omrežja objavi zahteve glede deleža okvirnih zmogljivosti, ki ga morajo pogodbenice uporabiti na podlagi okvirne pogodbe. Navedeni delež mora biti ustrezen glede na zmogljivosti, uporabljene na progi. Če ni tako, lahko regulatorni organ zahteva spremembo deleža.

Če pogodbenica ne namerava uporabiti navedenega deleža okvirnih zmogljivosti v obdobju, daljšem od enega meseca, o tem nemudoma in vsaj en mesec vnaprej obvesti upravljavca infrastrukture.

Če pogodbenica več kot en mesec delno ali v celoti ne uporabi okvirnih zmogljivosti in upravljavca infrastrukture o svoji nameri, da jih ne bo uporabila, ne obvesti vsaj en mesec vnaprej, upravljavec infrastrukture zmanjša zmogljivosti, dodeljene tej pogodbenici za tekoče voznoredno obdobje, razen če je do neuporabe zmogljivosti prišlo iz razlogov, na katere pogodbenica ne more vplivati. Upravljavec infrastrukture lahko zmanjša okvirne zmogljivosti, dodeljene tej pogodbenici za čas po tekočem voznorednem obdobju.

Upravljavec infrastrukture prosilcu ponudi okvirne zmogljivosti ne glede na morebitno pravico pogodbenice, da zahteva navedeno zmogljivost v skladu z določbami o ad hoc prošnjah iz člena 48(1) Direktive 2012/34/EU.

4. Upravljavec infrastrukture pri ponudbi novih okvirnih zmogljivosti prosilcu upošteva morebitno neuporabo okvirnih zmogljivosti ali odsotnost prošnje za vlakovne poti na podlagi okvirne pogodbe in razloge za to.

Člen 12

Sodelovanje pri dodeljevanju okvirnih zmogljivosti na več kot enem omrežju

1. Upravljavci infrastrukture, ki jih zadeva storitev, katera prečka več kot eno omrežje v železniškem sistemu Unije, v največji možni meri zagotovijo, da:

(a)	če je bila za takšno železniško storitev sklenjena ena ali več okvirnih pogodb, se zaprošeni časovni okviri ujemajo s tistimi, ki so bili dogovorjeni ali zaprošeni na podlagi okvirne pogodbe ter se pričakovane razpoložljive zmogljivosti na podlagi vsake okvirne pogodbe med seboj ujemajo;

(b)	se med načrtovanjem vlakovnih poti te med seboj ujemajo.

Če predložena prošnja za okvirno pogodbo vključuje železniške storitve, ki prečkajo več kot eno omrežje, ali se takšna okvirna pogodba že uporablja, zadevni upravljavci infrastrukture določijo enega izmed njih, ki usklajuje prošnje za okvirne pogodbe ali prošnje za spremembo okvirnih pogodb.

2. Če časovnih okvirov in vlakovnih poti ni mogoče uskladiti, skušajo zadevni upravljavci infrastrukture z usklajevanjem zagotoviti ustrezno nadomestno rešitev oziroma, če ustrezne nadomestne rešitve ne morejo zagotoviti, to pisno upravičijo. Prosilec obvesti upravljavce infrastrukture, ki so prošnjo prejeli, o morebitnih ali dejanskih prošnjah za drugo okvirno pogodbo, ki zadeva isto železniško storitev.

Upravljavec infrastrukture med usklajevanjem upošteva omejitve zmogljivosti, kot npr. omejitve zaradi vzdrževalnih del, in sicer nemudoma, ko so te omejitve znane.

3. Za namene izvajanja te uredbe zadevni upravljavci infrastrukture sodelujejo v skladu s členom 40 Direktive 2012/34/EU, vključno s primeri, ko eden ali več upravljavcev infrastrukture ne ponuja okvirnih pogodb in ko se povežejo, da bi dodelili zmogljivosti.

Člen 13

Kazni

1. Če ena pogodbenica zahteva, da se v okvirni pogodbi določijo kazni v skladu s členom 42(4) Direktive 2012/34/EU, ne more zavrniti primerljivih kazni, ki jih zahteva druga pogodbenica.

2. Okvirna pogodba ne določa kazni na ravni, ki presega stroške, neposredne izgube in odhodke (vključno z izgubo prihodkov), ki so upravičeno nastali ali bodo po razumnih pričakovanjih nastali na strani odškodovane pogodbenice zaradi spremembe ali odpovedi pogodbe. Odškodovana pogodbenica sprejme razumne ukrepe, da prepreči ali zmanjša spremembe pogodbe oziroma da prepreči njeno prenehanje ali zmanjša učinek prenehanja ter da se povrnejo vsi stroški, izgube in odhodki ali drugače ublažijo stroški, neposredne izgube in odhodki (vključno z izgubo prihodkov).

3. Upravljavec infrastrukture ne zahteva plačila kazni, ki presegajo upravne stroške za spremembe ali prenehanje okvirne pogodbe, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	prosilec ni mogel vplivati na vzrok za spremembo ali prenehanje pogodbe, upravljavec infrastrukture pa je bil o tem nemudoma obveščen;

(b)	prosilcu je bila zavrnjena dodatna prošnja za okvirne zmogljivosti, brez katerih predvidena železniška storitev ni bila vzdržna;

(c)	upravljavec infrastrukture bi lahko ponovno dodelil vlakovne poti in okvirne zmogljivosti tako, da bi bile izgube zaradi spremembe ali odpovedi okvirne pogodbe že povrnjene.

4. Okvirna pogodba ne vsebuje določbe o neplačilu kazni v primeru, ko prosilec ločeno zaprosi za zmogljivosti, ki niso preklicane zmogljivosti. Kazni se ne zahtevajo, če sprememba pomeni le rahlo spremembo dogovorjenih zmogljivosti.

5. Na zahtevo regulatornega organa upravljavec infrastrukture predloži dokaz, da so bile denarne kazni plačane pravočasno.

Člen 14

Odstopanje

Če upravljavec infrastrukture ne ponuja okvirnih pogodb in takih pogodb ne uporablja, se členi 1 do 11 in člen 13 ne uporabljajo za njegovo omrežje. V takem primeru se objavi izjava o tem v programu omrežja.

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabile členov 1 do 11 za okvirne pogodbe, sklenjene pred 15. marcem 2003.

Člen 15

Neuporaba nekaterih določb

Pri okvirnih pogodbah, sklenjenih pred 28. aprilom 2016, se lahko države članice odločijo, da največ pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe ne bodo uporabljale členov 6(2), 7, 8, 9, 10, 11 ali 13.

Z odstopanjem od odstavka 1 države članice ne morejo uporabiti možnosti iz prvega stavka za spremembe okvirnih pogodb, o katerih se dogovorijo po 28. aprilu 2016 in ki bi povzročile povečanje dodeljenih okvirnih zmogljivosti ali podaljšanje okvirne pogodbe.

Člen 16

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. decembra 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 32.

(2) Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22).

(3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L 75, 15.3.2001, str. 29).