4.3.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 58/28 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/304
z dne 2. marca 2016
o vpisu imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti (Heumilch/Haymilk/Latte fieno/Lait de foin/Leche de heno (ZTP))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 15(1) in člena 52(3)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Avstrije za registracijo imen „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). |
(2) |
Komisija je 17. decembra 2014 prejela tri ugovore iz Nemčije (ki so jih vložili združenje za ekološko kmetovanje Naturland – Verband für ökologischen Landbau e.V., mlekarna Gläeserne Molkerei GmbH in združenje nemških kmetov Bauernverband Mecklenburg-Vorpommern e.V.), ki so vključevali tudi ustrezne utemeljitve ugovorov. Dne 30. decembra 2014 je nemško združenje za tradicionalno predelavo mleka VHM (Verband für handwerkliche Milchverarbeitung im ökologischen Landbau e.V.) vložilo ugovor neposredno pri Komisiji. Nemčija je 5. januarja 2015 Komisiji poslala drug ugovor (ki ga je vložila nemška družba Deutsche Heumilchgesellschaft mbH). |
(3) |
Postopek ugovora na osnovi obvestila, ki ga je združenje VHM poslalo neposredno Komisiji, ni bil sprožen. V skladu z drugim pododstavkom člena 51(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 lahko vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki ni država, iz katere je bil zahtevek posredovan, vloži ugovor pri državi članici, v kateri ima sedež. Zato združenju VHM ni bilo dovoljeno vložiti ugovora neposredno pri Komisiji. |
(4) |
Postopek ugovora na osnovi obvestila, ki ga je Nemčija poslala 5. januarja 2015, ni bil sprožen. V skladu s prvim pododstavkom člena 51(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je ugovor treba vložiti v treh mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije. Ugovor, prejet 5. januarja 2015, je bil vložen po tem roku. |
(5) |
Komisija je preučila tri ugovore, ki jih je Nemčija poslala 17. decembra 2014, in ugotovila, da so dopustni. Komisija je z dopisom z dne 19. februarja 2015 zainteresirani strani pozvala, naj začneta ustrezna posvetovanja, da bi v skladu s svojimi notranjimi postopki dosegli medsebojni dogovor. |
(6) |
Ugovor na osnovi obvestila, ki ga je Nemčija poslala 17. decembra 2014 v zvezi z ugovorom, ki ga je vložilo združenje Naturland – Verband für ökologischen naturland e.V., je bil umaknjen. |
(7) |
Rok za posvetovanje je bil podaljšan za tri dodatne mesece. |
(8) |
Avstrija in Nemčija sta dosegli dogovor, ki je bil Komisiji priglašen 10. avgusta 2015. |
(9) |
Ker je dogovor med Avstrijo in Nemčijo v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zakonodajo Unije, bi bilo treba upoštevati njegovo vsebino. |
(10) |
Nekatere podrobnosti v specifikaciji proizvoda so bile spremenjene. Nanašajo se na možnost ločevanja proizvodnih gospodarstev v ločene enote, vključitev dodatne krme v 75 % obvezne voluminozne krme, ki se izračuna kot letno povprečje, dovoljenje za uporabo zelenega komposta za gnojenje ter omilitev pogojev za proizvodnjo vlažnega sena in fermentiranega sena ter za proizvodnjo in skladiščenje silaže. |
(11) |
Ti elementi ne predstavljajo bistvenih sprememb v skladu s členom 51(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012. Zato se spremenjene specifikacije proizvoda ne bi smele objaviti kot ugovor. Vendar pa bi jih bilo treba priložiti k tej uredbi v informativne namene. |
(12) |
Dogovor, ki je bil dosežen med zadevnima stranema, določa tudi, da bi bilo treba sedanjim proizvajalcem proizvodov z imenom „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“ odobriti dvoletno prehodno obdobje, da se postopoma uskladijo s specifikacijo proizvoda. Poleg tega bi bilo treba dovoliti, da se proizvodi, ki se niso tržili na navedeni datum, dajo na trg do porabe zalog. |
(13) |
Komisija meni, da bi bilo treba prilagoditi zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti ob upoštevanju interesov proizvajalcev in nosilcev dejavnosti, ki so doslej zakonito uporabljali taka imena. Zato bi bilo treba ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev, o katerih sta se strani dogovorili, in ciljev Uredbe (EU) št. 1151/2012 na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, ki se po analogiji uporablja tudi za zajamčene tradicionalne posebnosti, odobriti prehodno dvoletno obdobje za proizvajalce, v katerem lahko uporabljalo imena „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“, ne da bi izpolnjevali specifikacijo proizvoda, v povezavi z dovoljenjem, da po preteku dvoletnega obdobja do porabe zalog še naprej dajejo na trg proizvode, ki ne ustrezajo specifikaciji proizvoda, da se jim omogoči postopno prilagajanje na specifikacijo proizvoda. Taki proizvodi se ne bi smeli tržiti, če so opremljeni z označbo „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratico „ZTP“ ali povezanim simbolom Unije. |
(14) |
Glede na navedeno bi bilo treba imena „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“ vpisati v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti. |
(15) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Imena „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“ (ZTP) se registrirajo.
Imena iz prvega odstavka opredeljujejo proizvod iz skupine 1.4 „Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itn.)“, kot je določeno v Prilogi XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Prečiščena različica specifikacije proizvoda je v Prilogi k tej uredbi.
Člen 3
Imena „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“ se lahko uporabljajo za označevanje proizvodov, ki ne ustrezajo specifikaciji proizvoda za „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“, dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Ko se uporabljajo v zvezi s proizvodi, ki ne ustrezajo specifikaciji proizvoda, taka imena ne smejo biti opremljena z označbo „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratico „ZTP“ ali povezanim simbolom Unije.
Po izteku dvoletnega obdobja je proizvajalcem „Heumilch“/„Haymilk“/„Latte fieno“/„Lait de foin“/„Leche de heno“ dovoljeno, da do porabe zalog še naprej dajejo na trg proizvode s temi imeni, ki so bili proizvedeni pred koncem tega obdobja in ne izpolnjujejo specifikacije proizvoda iz člena 2.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. marca 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 340, 30.9.2014, str. 6.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
PRILOGA
ZAHTEVEK ZA REGISTRACIJO ZTP
Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (1)
„HEUMILCH“/„HAYMILK“/„LATTE FIENO“/„LAIT DE FOIN“/„LECHE DE HENO“
Št. ES: AT-TSG-0007-01035 – 27.8.2012
1. Naziv in naslov skupine vlagateljev
Naziv |
: |
ARGE Heumilch Österreich |
Naslov |
: |
Grabenweg 68, 6020 Innsbruck, Avstrija |
Telefon |
: |
+43 512345245 |
E-naslov |
: |
office@heumilch.at |
2. Država članica ali tretja država
Avstrija
3. Specifikacija proizvoda
3.1 Imena, ki jih je treba registrirati
„Heumilch“ (DE); „Haymilk“ (EN); „Latte fieno“ (IT); „Lait de foin“ (FR); „Leche de heno“ (ES)
3.2 Gre za ime, ki:
☐ |
je specifično samo po sebi, |
☒ |
ki izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila. |
Proizvodnja senenega mleka „Heumilch“ je najstarejša oblika proizvodnje mleka. Mleko izvira iz živali s tradicionalnih trajnostnih mlečnih kmetijskih gospodarstev. Bistvena razlika in tradicionalni značaj senenega mleka „Heumilch“ izhajata iz dejstva, da se pri proizvodnji senenega mleka „Heumilch“ tako kot pri prvotni proizvodnji mleka živali ne hranijo s fermentirano krmo. Z industrializacijo kmetijstva se je proizvodnja silaž (fermentirane krme) od 60. let prejšnjega stoletja zaradi mehanizacije vse bolj razširila in tako omejila kmetijstvo, ki temelji na uporabi sena. Poleg tega predpisi prepovedujejo uporabo živali in krmil, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“.
Krmljenje sledi letnim časom, pri čemer živali v „obdobju zelene krme“ dobijo svežo travo in zelišča ter deloma seno in dovoljena krmila v skladu s točko 3.6, v zimskem obdobju pa seno in deloma dovoljena krmila v skladu s točko 3.6.
3.3 Ali se zahteva pridržanje imena v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006?
☒ |
Registracija s pridržanjem imena |
☐ |
Registracija brez pridržanja imena |
3.4 Vrsta proizvoda
Skupina 1.4 Drugi proizvodi živalskega izvora
3.5 Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1
Kravje mleko v skladu z veljavno zakonodajo.
3.6 Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1
Seneno mleko „Heumilch“ se proizvaja pod tradicionalnimi proizvodnimi pogoji v skladu s predpisi o proizvodnji senenega mleka „Heumilch“ (Heumilchregulativ), zanj pa sta značilni prepoved uporabe fermentirane krme, kot je silaža, ter prepoved uporabe živali in krmil, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“.
Predpisi o proizvodnji senenega mleka „Heumilch“
Seneno mleko „Heumilch“ je kravje mleko mater, ki ga proizvajajo pridelovalci mleka, ki so se zavezali k izpolnjevanju naslednjih meril. Ne smejo se uporabljati živali in krmila, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“.
Celotno kmetijsko gospodarstvo mora biti upravljano po pravilih proizvodnje senenega mleka „Heumilch“.
(a) |
Gospodarstvo pa se lahko razdeli na jasno ločene proizvodne enote, pri čemer niso vse dolžne gospodariti po teh pravilih. Razdeljene morajo biti po proizvodnih sektorjih, ki jih je mogoče razlikovati. |
(b) |
Če v skladu s točko (a) vse enote gospodarstva ne gospodarijo po pravilih proizvodnje senenega mleka „Heumilch“, mora nosilec dejavnosti živali, ki se uporabljajo v enotah za proizvodnjo senenega mleka „Heumilch“, ločiti od živali, ki se uporabljajo v drugih enotah, o ločitvi pa mora voditi ustrezno evidenco. |
Dovoljena krmila
— |
Živali se v glavnem krmijo s svežo travo, metuljnicami in zelišči v obdobju zelene krme ter s senom v zimskem obdobju, |
— |
kot dopolnilna voluminozna krma se štejejo in so dopustni tudi: zelena oljna ogrščica, zelena koruza, zelena rž in krmna pesa, peleti iz sena, lucerne in koruze ter podobna krmila, |
— |
voluminozna krma mora v letnem obroku predstavljati vsaj 75 % suhe snovi, |
— |
v svoji konvencionalni tržni obliki ter v mešanicah z mineralnimi snovmi, na primer otrobi, peleti itd., se lahko uporabljajo tudi naslednja žita: pšenica, ječmen, oves, tritikala, rž in koruza, |
— |
v krmnem obroku se lahko uporabljajo tudi konjski bob, navadni grah, bel volčji bob, plodovi oljnic in moka oz. pogača, pridobljena z ekstrakcijo. |
Prepovedana krmila
— |
Prepoved krmljenja s silažo (fermentirano krmo), vlažnim senom ali fermentiranim senom, |
— |
prepoved krmljenja s stranskimi proizvodi pivovarn, destilarn in stiskalnic sadja ter z drugimi stranskimi proizvodi živilsko predelovalne industrije, na primer mokrimi pivskimi tropinami ali mokro pulpo – izjema: posušena pulpa in melasa kot stranski proizvod proizvodnje sladkorja in posušena beljakovinska krma, pridobljena pri predelovanju žit, |
— |
prepoved krmljenja mater z namočenimi krmili, |
— |
prepoved krmljenja s krmili živalskega izvora (mleko, sirotka, mesno-kostna moka itd.), razen krmljenja mladih živalih z mlekom in sirotko, |
— |
prepoved krmljenja z vrtnimi odpadki, odpadlim sadjem, krompirjem in sečnino. |
Pogoji gnojenja
— |
Prepoved uporabe blata iz čistilnih naprav, proizvodov iz tega blata in komposta iz komunalnih čistilnih naprav z izjemo zelenega komposta na vseh kmetijskih površinah, ki jih uporablja dobavitelj mleka, |
— |
dobavitelj mleka mora po nanosu gnojil počakati vsaj tri tedne pred uporabo vseh zemljišč za pašo živali. |
Uporaba kemičnih pomožnih snovi
— |
Mogoča je samo selektivna uporaba kemičnih sintetičnih pesticidov pod strokovnim nadzorom kmetijskih svetovalcev ter ciljna uporaba na določenih točkah na vseh površinah z zeleno krmo dobavitelja mleka, |
— |
uporaba odobrenih škropiv proti muham v hlevih za krave molznice je dovoljena samo v odsotnosti mater. |
Prepoved dobave
— |
Dobava mleka kot senenega mleka „Heumilch“ je možna šele 10. dan po telitvi, |
— |
pri kravah, ki so bile krmljene s silažo (fermentirano krmo), je potrebna 14-dnevna karenca, |
— |
gorske živali, ki so krmljene s silažo (fermentirano krmo) na domačih kmetijskih gospodarstvih, je treba bodisi 14 dni pred pašo na gorskih pašnikih krmiti z brezsilažno krmo bodisi se lahko mleko uporablja kot seneno mleko „Heumilch“ šele po 14-dnevni paši živali na gorskih pašnikih (v lasti dobavitelja senenega mleka). Silaža se ne sme niti proizvajati niti uporabljati kot krma na gorskem pašniku. |
Prepoved gensko spremenjenih živil in krmil
— |
Za ohranitev tradicionalne osnove senenega mleka „Heumilch“ se ne smejo uporabljati živali in krmila, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“. |
Druge določbe
— |
Prepoved proizvodnje in skladiščenja silaže (fermentirane krme), |
— |
prepoved priprave in skladiščenja vseh vrst okroglih bal v ovoju, |
— |
prepoved priprave vlažnega ali fermentiranega sena. |
3.7 Posebnost kmetijskega proizvoda ali živila
Seneno mleko „Heumilch“ se od standardnega kravjega mleka razlikuje po posebnem proizvodnem postopku v skladu s točko 3.6 predpisov za proizvodnjo senenega mleka „Heumilch“ (Heumilchregulativ).
S preiskavami v letih 1995 in 2001 so dr. Ginzinger in njegovi sodelavci na zveznem inštitutu za gorsko mlečno kmetijstvo Rotholz (Bundesanstalt für alpenländische Milchwirtschaft Rotholz) ugotovili, da 65 % vzorcev silažnega mleka vsebuje več kot 1 000 spor klostridije na liter. Ena preiskava mleka, dobavljenega pomembnemu proizvajalcu sira, je pokazala, da 52 % vzorcev vsebuje 10 000 spor na liter. Tako ima 85 % vzorcev brezsilažnega senenega mleka manj kot 200, 15 % pa med 200 in 300 spor klostridije na liter. Seneno mleko „Heumilch“ ima zaradi posebnega načina krmljenja zelo nizko vsebnost spor klostridije. Pri proizvodnji trdega sira iz surovega senenega mleka „Heumilch“ je tako manj napak v zvezi z luknjami v siru in njegovim okusom.
V okviru raziskovalnega projekta o vplivu silaže na kakovost mleka (Einfluss der Silage auf die Milchqualität) se je preučeval okus mleka s silažno krmo in brez nje (Ginzinger in Tschager, Bundesanstalt für alpenländische Milchwirtschaft, Rotholz 1993). Pri 77 % vzorcev mleka krav, ki so bile krmljene s senom, ni bila ugotovljena nobena napaka v zvezi z okusom. Pri vzorcih mleka krav, ki so bile krmljene s silažo (standardno mleko), pa je delež vzorcev brez napak v zvezi z okusom znašal samo 29 %. Znatna je tudi razlika med vzorci mleka iz cistern zbiralnih vozil. Pri 94 % vzorcev brezsilažnega senenega mleka „Heumilch“ ni bila ugotovljena nobena napaka v zvezi z okusom. Pri silažnem mleku pa je delež brez napak znašal samo 45 %.
V okviru ene diplomske naloge na Univerzi na Dunaju (Schreiner, Seiz, Ginzinger, 2011) je bilo dokazano, da seneno mleko „Heumilch“ zaradi krmljenja z voluminozno krmo in paše na zelenih pašnikih vsebuje približno dvakrat več omega-3 maščobnih kislin in konjugiranih linolnih kislin kot standardno mleko.
3.8 Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila
Proizvodnja senenega mleka „Heumilch“ in nadaljnja obdelava sta tako stari kot vzreja krav molznic v kmetijstvu (približno 5. stoletje pr. n. št.). Že v srednjem veku so na planšarijah, t. i. „Schwaighöfen“, v predalpskem svetu in gorovju na Tirolskem pridelovali sir iz senenega mleka „Heumilch“. Beseda „Schwaig“ izvira iz osrednje knjižne nemščine ter označuje posebno obliko naselja in zlasti gospodarstva v gorskem svetu. Planšarije „Schwaighöfe“ so lastniki zemljišč sami pogosto ustanovili kot stalna naselja, ki so kot živinorejske kmetije služila predvsem pridelavi mleka (zlasti pridelavi sira). Na Tirolskem in v Salzburgu obstajajo že od 12. stoletja. Seneno mleko „Heumilch“ je bilo v gorskem svetu prvotno povezano s proizvodnjo trdega sira iz surovega mleka. Že okrog leta 1900 so bili določeni predpisi (Milchregulative) za brezsilažno mleko, primerno za proizvodnjo trdega sira. Na podlagi tega so bili v Avstriji okrog leta 1950 sprejeti predpisi (Milchregulative) v zveznih deželah Vorarlberg, Tirolska in Salzburg. Leta 1975 je avstrijski pristojni organ za mlečno kmetijstvo (Milchwirtschaftsfond) te predpise poenotil in sprejel kot pogoje za mleko, primerno za proizvodnjo trdega sira (Bestimmungen über die Übernahme von hartkäsetauglicher Milch, Österreichische Milchwirtschaft, zvezek 14, priloga 6 št. 23c, z dne 21. julija 1975). Predhodni pristojni organ za mlečno kmetijstvo v Avstriji je nekatera proizvodna območja določil kot območja, kjer je prepovedana uporaba silaže do leta 1993, da bi ohranil surovino seneno mleko „Heumilch“ (tudi brezsilažno mleko ali mleko, primerno za proizvodnjo trdega sira) za sirarne, ki proizvajajo sire iz surovega mleka. Leta 1995 je zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, vodo in okolje za spodbujanje okolju prijaznega ekstenzivnega kmetijstva, ki ščiti naravno življenjsko okolje (avstrijski program za okolju prijazno kmetijstvo, znan kot ÖPUL), nadalje zaščitilo seneno mleko „Heumilch“ z „območjem prepovedi silaže“, določenem z ukrepom o neuporabi silaže v posebni uredbi ministrstva.
V gorskih regijah se živali že od nekdaj tradicionalno krmijo v skladu z merili za seneno mleko „Heumilch“. Že posamezni dokumenti oz. certifikati iz leta 1544 pričajo o proizvodnji sira v gorah na planšarstvu Wildschönauer Holzalm na Tirolskem.
Od 80. let prejšnjega stoletja nekateri kmetje pridelujejo seneno mleko „Heumilch“ tudi v skladu z merili za organsko/ekološko kmetijstvo.
3.9 Minimalne zahteve in postopki nadzora posebnih lastnosti
—
4. Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda
4.1 Naziv in naslov
—
4.2 Posebne naloge organa ali telesa
—
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 1. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.