o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

1. Za namene te direktive se celinske plovne poti Unije klasificirajo na naslednji način:

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s spremembami Priloge I, tako da se spremeni klasifikacija plovne poti, vključno z dodajanjem in črtanjem plovnih poti. Take spremembe Priloge I so dovoljene le na zahtevo zadevne države članice za plovne poti na njenem ozemlju.

1. Države članice zagotovijo, da so plovni objekti iz člena 2(1), ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije iz člena 4, zgrajeni in vzdrževani v skladu z zahtevami iz te direktive.

2. Skladnost plovnega objekta z odstavkom 1 se potrdi s spričevalom, izdanim v skladu s to direktivo.

1. Spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh izdajajo pristojni organi držav članic v skladu s to direktivo. Države članice ob izdaji spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh preverijo, da za zadevni plovni objekt še ni bilo izdano veljavno spričevalo iz člena 7.

2. Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge II.

3. Vsaka država članica sestavi seznam organov, pristojnih za izdajanje spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov na ustrezni spletni strani.

4. Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se plovnemu objektu izda po tehničnem pregledu, opravljenem pred začetkom njegove uporabe, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V.

5. Skladnost plovnega objekta z dodatnimi zahtevami iz člena 23(1) in (2) se po potrebi preveri na tehničnih pregledih, določenih v odstavku 4 tega člena in v členu 29, ali na tehničnem pregledu, opravljenem na zahtevo lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika.

6. Postopki za vložitev zahteve za pregled in določitev kraja in časa pregleda sodijo v pristojnost pristojnih organov, ki izdajajo spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Pristojni organ določi, katere dokumente je treba predložiti. Postopek se opravi tako, da se zagotovi, da se pregled lahko opravi v razumnem času po vložitvi zahteve.

7. Pristojni organi držav članic na zahtevo lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika izdajo spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh plovnemu objektu, za katerega se ta direktiva ne uporablja, če ta plovni objekt izpolnjuje zahteve, določene v tej direktivi.

Plovni objekt, ki pluje po celinskih plovnih poteh Unije iz člena 4, ima na krovu naslednje izvirnike:

1. Plovni objekt z veljavnim spričevalom Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali spričevalom, izdanim v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, ima dodatno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s členom 23 te direktive.

2. Dodatno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge II, izdajo pa ga pristojni organi pod pogoji, določenimi za zadevne plovne poti.

1. Pristojni organi držav članic lahko izdajo začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh:

2. Začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda le, kadar se zdi, da je plovnost plovnega objekta, plavajoče naprave ali plavajočega objekta ustrezno zagotovljena. Pripravi se v skladu z modelom iz Priloge II.

3. Začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh vključuje pogoje, za katere pristojni organ meni, da so nujni, in je veljavno:

1. Obdobje veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki se izdajo za na novo zgrajeni plovni objekt, določi pristojni organ in ne presega:

Obdobje veljavnosti se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

2. Za plovni objekt, ki obratuje že pred izvedbo tehničnega pregleda, pristojni organ določi obdobje veljavnosti spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh za vsak primer posebej glede na rezultate pregleda. Vendar pa obdobje veljavnosti ne presega obdobij iz odstavka 1.

Izjemno podaljšanje veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, lahko izjemoma podaljša njegovo veljavnost brez tehničnega pregleda za največ šest mesecev v skladu s prilogama II in V. Podaljšanje se zabeleži v navedenem spričevalu.

1. Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se obnovi ob izteku njegovega obdobja veljavnosti v skladu s pogoji iz člena 6, po tehničnem pregledu, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V. Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko obnovi kateri koli pristojni organ, o katerem je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 6(3).

2. Kadar se spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh obnovijo, se za plovne objekte uporabljajo prehodne določbe iz Priloge II v skladu s pogoji, določenimi v navedeni prilogi.

Vsaka država članica določi pogoje, pod katerimi se lahko veljavno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki je bilo izgubljeno ali poškodovano, nadomesti. V teh pogojih se od plovnega objekta, ki zaprosi za nadomestitev, v primeru izgube zahteva izjava o izgubi spričevala, v primeru poškodbe pa vrnitev poškodovanega spričevala. Na nadomestnem spričevalu se navede, da gre za dvojnik.

Ob večjih spremembah ali večjih popravilih, ki vplivajo na skladnost plovnega plovila s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V glede strukturne trdnosti, plovnosti, manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti, plovni objekt pred kakršno koli nadaljnjo plovbo opravi tehnični pregled iz člena 6.

Po tem pregledu se obstoječe spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh spremeni, tako da odraža spremenjene tehnične lastnosti plovnega objekta, ali pa se obstoječe spričevalo odvzame in se izda novo. Če je novo spričevalo izdano v državi članici, ki ni izdala ali obnovila prvotnega spričevala, se o tem v 30 dneh od datuma izdaje novega spričevala obvesti pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo.

Zavrnitev izdaje ali obnovitve in odvzem spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

1. Za vsako odločitev o tem, da se ne izda ali obnovi spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, se navedejo utemeljeni razlogi. Lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika se o tem uradno obvesti ter se ga obvesti o pravnih sredstvih in rokih za njihovo vložitev v zadevni državi članici.

2. Vsako veljavno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko pristojni organ, ki ga je izdal ali obnovil, odvzame, če plovni objekt ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, navedenih v spričevalu.

Dokler ne začnejo veljati sporazumi o vzajemnem priznavanju spričeval za plovbo med Unijo in tretjimi državami, lahko pristojni organi posamezne države članice priznavajo spričevala za plovbo plovnih objektov iz tretjih držav za plovbo na ozemlju te države članice.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi vodijo register vseh spričeval, ki so jih izdali ali obnovili v skladu s členi 6, 8, 9 in 12. Ta register vključuje informacije, ki jih vsebuje vzorec spričevala iz Priloge II.

1. Države članice zagotovijo, da se vsakemu plovilu dodeli enotna evropska identifikacijska številka za plovila (ENI – European Number of Identification) v skladu s prilogama II in V.

2. Vsako plovilo ima samo eno ENI, ki ostane nespremenjena v vsej življenjski dobi tega plovila.

3. Ko pristojni organ izda spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, vanj vključi ENI.

4. Vsaka država članica sestavi seznam organov, pristojnih za dodeljevanje ENI, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov na ustreznem spletnem mestu.

1. Komisija vodi evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih ter tako podpira upravne ukrepe za ohranjanje varne in udobne plovbe in zagotavlja uporabo te direktive.

Države članice obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

Komisija obdelavo osebnih podatkov izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

2. Države članice zagotovijo, da pristojni organi v evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih za vsak plovni objekt nemudoma vnesejo:

3. Pristojni organi držav članic, pogodbenice Revidirane konvencije o plovbi po Renu in tretje države, ki so jim zaupane naloge v zvezi z uporabo te direktive in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES (11), lahko podatke iz odstavka 2 obdelujejo za naslednje namene:

4. Pristojni organ države članice lahko osebne podatke posreduje tretji državi ali mednarodni organizaciji, pod pogojem, da to stori le za vsak primer posebej in če so izpolnjene zahteve iz Uredbe (EU) 2016/679, zlasti poglavja V navedene uredbe. Države članice zagotovijo, da je posredovanje potrebno za namene iz odstavka 3 tega člena. Države članice zagotovijo, da tretja država ali mednarodna organizacija ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji, razen če ima za to izrecno pisno dovoljenje in če upošteva pogoje, ki jih določi pristojni organ države članice.

5. Komisija lahko za vsak primer posebej organu tretje države ali mednarodni organizaciji posreduje osebne podatke ali zagotovi dostop do evropske zbirke podatkov o ladijskih trupih, pod pogojem, da je prenos ali dostop potreben za namene iz odstavka 3 tega člena ter da so izpolnjene zahteve iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001. Komisija zagotovi, da je posredovanje ali dostop potreben za namene iz odstavka 3 tega člena. Komisija zagotovi, da tretja država ali mednarodna organizacija ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji, razen če ima za to izrecno pisno dovoljenje in če upošteva pogoje, ki jih določi Komisija.

6. Pristojni organ zagotovi, da se ob izločitvi plovnega objekta podatki v zvezi z njim črtajo iz zbirke podatkov iz odstavka 1.

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi se podrobneje določijo:

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz odstavka 3 izvajajo začetne, redne, posebne in prostovoljne preglede iz te direktive.

2. Ti pristojni organi lahko plovni objekt v celoti ali delno oprostijo tehničnega pregleda, če je iz veljavnega spričevala, ki ga je izdal priznan klasifikacijski zavod v skladu s členom 21, razvidno, da plovni objekt v celoti ali delno izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V.

3. Vsaka država članica sestavi seznam svojih pristojnih organov, ki so odgovorni za izvajanje tehničnih pregledov, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov in inšpekcijskih organov na ustreznem spletnem mestu.

4. Vsaka država članica poskrbi za skladnost s posebnimi zahtevami v zvezi z inšpekcijskimi organi in v zvezi z zahtevami za pregled, kot je določeno v prilogah II in V.

1. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi prizna klasifikacijske zavode, ki izpolnjujejo merila iz Priloge VI, ali prekliče priznanje, in sicer v skladu s postopkom iz odstavkov 2 in 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2. Prošnjo za priznanje v skladu s to direktivo Komisiji predloži država članica, v kateri ima sedež klasifikacijski zavod ali podružnica, ki je pristojna za izdajanje potrdil, da plovni objekt izpolnjuje zahteve iz prilog II in V. Prošnji se priložijo vse potrebne informacije in dokumentacija, da se preveri, ali so merila za priznanje izpolnjena.

3. Katera koli država članica lahko Komisiji predloži prošnjo za preklic priznanja, če meni, da klasifikacijski zavod ne izpolnjuje več meril iz Priloge VI. Prošnji za preklic se priložijo dokazila.

4. Klasifikacijski zavodi, ki so bili do 6. oktobra 2016 priznani v skladu z Direktivo 2006/87/ES, to priznanje obdržijo.

5. Komisija na ustreznem spletnem mestu prvič do 7. oktobra 2017 objavi seznam klasifikacijskih zavodov, priznanih v skladu s tem členom, in ga posodablja. Države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah imena ali naslova klasifikacijskih zavodov, za katere so zaprosile za priznanje.

1. Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi kadar koli preverijo, ali ima plovni objekt veljavno spričevalo v skladu s členom 7 in ali izpolnjuje zahteve, na podlagi katerih je bilo takšno spričevalo izdano.

V primeru neskladnosti z zahtevami pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena. Zahtevajo tudi, da lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik sprejme vse potrebne ukrepe, da v roku, ki ga določijo pristojni organi, odpravi neskladnost.

Pristojni organ, ki je izdal spričevalo, ki je na krovu plovnega objekta, se v sedmih dneh po pregledu obvesti o takšni neskladnosti.

2. Če na krovu ni veljavnega spričevala, se plovnemu objektu lahko prepreči nadaljnja plovba.

3. Če pristojni organi med preverjanjem ugotovijo, da plovni objekt predstavlja očitno nevarnost za osebe na krovu, okolje ali varnost plovbe, lahko plovnemu objektu preprečijo nadaljnjo plovbo do sprejetja potrebnih ukrepov za odpravo neskladnosti.

Pristojni organi lahko predpišejo tudi sorazmerne ukrepe, ki bodo plovnemu objektu po končanem prevozu po potrebi omogočili varno nadaljevanje plovbe do kraja, v katerem bo opravljen pregled ali popravilo.

4. Država članica, ki je plovnemu objektu preprečila nadaljevanje plovbe ali je lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika uradno obvestila o namenu, da bo to storila, če ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, pristojni organ države članice, ki je spričevalo za ta plovni objekt izdal ali nazadnje obnovil, v sedmih dneh obvesti o sprejetem ali nameravanem ukrepu.

5. Vsaka odločitev o prekinitvi plovbe plovnega objekta, sprejeta na podlagi izvajanja te direktive, se natančno obrazloži. Takšna odločitev se nemudoma uradno sporoči zadevni stranki, ki je hkrati obveščena o pravnih sredstvih, ki so na voljo v veljavni zakonodaji zadevne države članice, in o rokih za njihovo vložitev.

1. Države članice lahko ob upoštevanju zahtev Revidirane konvencije o plovbi po Renu poleg tehničnih zahtev iz prilog II in V po potrebi sprejmejo dodatne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po plovnih poteh v conah 1 in 2 na njihovem ozemlju. Takšne dodatne zahteve se nanašajo le na področja iz Priloge III.

2. Posamezna država članica lahko za potniška plovila, ki plujejo v coni 3 po celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, poleg tehničnih zahtev iz prilog II in V ohrani dodatne tehnične zahteve. Takšne dodatne zahteve se nanašajo le na področja iz Priloge III.

3. Če bi uporaba prehodnih določb iz Priloge II povzročila znižanje obstoječih nacionalnih varnostnih standardov, lahko država članica preneha uporabljati omenjene prehodne določbe za potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice. V tem primeru lahko zadevna država članica zahteva, da od 30. decembra 2008 dalje taka potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve iz prilog II in V.

4. Države članice lahko za plovne objekte, ki plujejo izključno po plovnih poteh v conah 3 in 4 na njihovem ozemlju, odobrijo delno uporabo tehničnih zahtev ali določijo tehnične zahteve, ki so manj stroge kot tiste iz prilog II in V. Manj stroge tehnične zahteve ali delna uporaba tehničnih zahtev se nanaša le na področja iz Priloge IV.

5. Če država članica uporablja odstavek 1, 2, 3 ali 4, o tem uradno obvesti Komisijo vsaj šest mesecev pred načrtovanim datumom začetka uporabe. Komisija o tem ustrezno obvesti druge države članice.

V primerih iz odstavkov 1 in 2 tega člena Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se odobrijo dodatne tehnične zahteve. Ti izvedbenimi akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

6. Skladnost s spremenjenimi tehničnimi zahtevami v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4 se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali v dodatnem spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

1. Ob vzdrževanju ustrezne ravni varnosti lahko države članice odobrijo odstopanja od celotne Direktive ali njenega dela za:

2. Brez poseganja v Revidirano konvencijo o plovbi po Renu lahko države članice za plovbo po svojem ozemlju odobrijo odstopanja od te direktive za plovne objekte, ki opravljajo omejene krajevne prevoze ali prevoze v pristaniških območjih. Ta odstopanja in prevozi ali območja, za katera veljajo, se navedejo v spričevalu plovnega objekta.

3. O odstopanjih, odobrenih na podlagi odstavkov 1 in 2, država članica uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem ustrezno obvesti druge države članice.

1. Da bi spodbujali inovacije in uporabo novih tehnologij v plovbi po celinskih plovnih poteh, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se odobrijo odstopanja ali se prizna enakovrednost tehničnih specifikacij za določen plovni objekt v zvezi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2. Pristojni organi države članice vsa zadevna odstopanja in priznanja enakovrednosti iz odstavka 1 navedejo v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

1. Po prenehanju veljavnosti prehodnih določb glede tehničnih zahtev iz Priloge II lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se dovolijo odstopanja od tehničnih zahtev iz navedene priloge, za katere so veljale navedene prehodne določbe, kadar je uporaba teh zahtev tehnično zahtevna ali bi povzročila nesorazmerne stroške.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2. Pristojni organi države članice vsa zadevna odstopanja iz odstavka 1 navedejo v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Komisija na ustreznem spletnem mestu objavi register opreme, ki je bila homologirana v skladu s prilogama II in V.

Dokumenti, ki spadajo na področje uporabe te direktive in so jih pristojni organi v državah članicah izdali na podlagi Direktive 2006/87/ES pred 6. oktobrom 2016, ostanejo veljavni do konca datuma veljavnosti.

1. Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, ki so bili izključeni iz področja uporabe Direktive Sveta 82/714/EGS (12), a so zajeti s to direktivo v skladu s členom 2(1) te direktive, po tehničnem pregledu, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V k tej direktivi. Ta tehnični pregled se opravi ob izteku veljavnosti obstoječega spričevala plovnega objekta, v vsakem primeru pa najpozneje 30. decembra 2018.

2. Vsako neizpolnjevanje tehničnih zahtev iz prilog II in V se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Če pristojni organi menijo, da te pomanjkljivosti ne predstavljajo očitne nevarnosti, lahko plovni objekti iz odstavka 1 tega člena plujejo, dokler sestavni deli ali področja plovnih objektov, za katere je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev, niso zamenjani ali spremenjeni, po čemer morajo ti sestavni deli izpolnjevati tehnične zahteve iz prilog II in V.

3. Zamenjava obstoječih delov z identičnimi deli ali deli, proizvedenimi z enakovredno tehnologijo in zasnovo, med rednimi pregledi in vzdrževanjem ne šteje za zamenjavo ali spremembo v smislu odstavka 2.

4. Očitna nevarnost v smislu odstavka 2 tega člena se domneva zlasti ob neizpolnjevanju zahtev glede strukturne trdnosti, plovnosti ali manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti plovnega objekta v skladu s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V. Odstopanja, dovoljena v skladu s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V, ne štejejo za pomanjkljivosti, ki predstavljajo očitno nevarnost.

Začasne zahteve, sprejete v skladu s členom 1.06 Priloge II k Direktivi 2006/87/ES, ostanejo veljavne do datuma prenehanja veljavnosti.

1. Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za prilagoditev Priloge II, s katerimi se brez odlašanja posodobi sklicevanje na najnovejšo različico standarda ES-TRIN in se določi datum začetka njegove uporabe.

2. Kadar je to ustrezno utemeljeno na podlagi primerne analize ter če ne obstajajo zadevni in posodobljeni mednarodni standardi za zagotavljanje varnosti plovbe ali kadar bi spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ogrozile interese Unije, se z odstopanjem od odstavka 1 na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge II, s katerimi se določijo ustrezne tehnične zahteve.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvijo prilog III in IV znanstvenemu in tehničnemu napredku.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvijo Priloge V, s katerimi se posodobijo in racionalizirajo upravne določbe.

5. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvami Priloge VI, s katerimi se spremenijo merila za priznavanje klasifikacijskih zavodov za zagotavljanje varnosti plovbe.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi se posodobijo sklicevanja v tej direktivi na nekatere določbe prilog II in V, da bi se upoštevale spremembe teh prilog.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 19 in 31 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 6. oktobra 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 4, 19 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica, v skladu z načeli Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 19 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 7 Direktive Sveta 91/672/EGS (13) (v nadaljnjem besedilu: odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pred 7. oktobrom 2021 predloži poročilo o pregledu učinkovitosti ukrepov, uvedenih s to direktivo, zlasti pri harmonizaciji tehničnih zahtev in razvoju tehničnih standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poročilo vsebuje tudi pregled mehanizmov sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog za dodatno racionalizacijo usklajevanja in sodelovanja pri določanju standardov, na katere se lahko sklicujejo pravni akti Unije. Komisija podobno poročilo predloži po vseh pomembnejših spremembah na področju prometa po celinskih plovnih poteh.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

1. Brez poseganja v člen 40 države članice najpozneje do 7. oktobra 2018 uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ki se uporabljajo od tega datuma. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo določb predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Državam članicam, ki zaradi odstopanj, odobrenih v skladu s členom 24(1) in (2), nimajo plovnih objektov, ki plujejo po njenih plovnih poteh, za katere bi veljale določbe te direktive, ni treba prenesti določb poglavja 2, člena 18(3) ter členov 20 in 21.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva je naslovljena na države članice, razen Danske, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Cipra, Latvije, Malte, Portugalske, Slovenije in Finske.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 16. junija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016.

(4) Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6) Direktiva 2009/100/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzajemnem priznavanju dovoljenj za plovbo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh (UL L 259, 2.10.2009, str. 8).

(8) Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 96/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(11) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

(12) Direktiva Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (UL L 301, 28.10.1982, str. 1).

(13) Direktiva Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolna za tovorni in potniški promet po celinskih plovnih poteh (UL L 373, 31.12.1991, str. 29).

PRILOGA I

SEZNAM CELINSKIH PLOVNIH POTI UNIJE, RAZVRŠČENIH V GEOGRAFSKE CONE 1, 2 IN 3

POGLAVJE 1

Cona 1

Nemčija

Ems	od črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče Eemshaven proti odprtemu morju do zemljepisne širine 53° 30′ S in zemljepisne dolžine 6° 45′ V, to je nekoliko v smeri proti morju od območja iztovarjanja za plovila za prevoz suhega tovora v Alte Ems (1)

Poljska

Del zaliva Pomorska južno od črte, ki povezuje Nordperd na otoku Rügen in svetilnik Niechorze.

Del zaliva Gdańska južno od črte, ki povezuje svetilnik Hel in vhodno bojo v zaliv Baltijsk.

Švedska

Jezero Vänern, na jugu omejeno z vzporednico zemljepisne širine skozi obalno luč Bastugrunds.

Göta älv in Rivöfjorden, na vzhodu omejena z mostom Älvsborg, na zahodu z vzporednico zemljepisne dolžine skozi svetilnik Gäveskär ter na jugu z vzporednico zemljepisne širine skozi svetilnik Smörbådan.

Združeno kraljestvo

ŠKOTSKA
Blue Mull Sound	med Gutcherjem in Belmontom
Yell Sound	med Tofts Voejem in Ulstom
Sullom Voe	znotraj črte, ki poteka od severovzhodne točke Gluss Island do severne točke Calback Ness
Dales Voe	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od severne točke Kebister Ness do obale Breiwicka na zemljepisni dolžini 1° 10,8′ Z
Dales Voe	Poleti: kot za Lerwick
Lerwick	Pozimi: znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od Scottle Holma do Scarfi Tainga na reki Bressay, na jugu pa črta, ki poteka od svetilnika Twageos Point do Whalpa Tainga na reki Bressay
Lerwick	Poleti: znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od Brim Nessa do severovzhodnega kota Inner Scora, na jugu pa črta, ki poteka od južnega konca Ness of Sounda do Kirkabisternessa
Kirkwall	med Kirkwallom in Rousayem, vendar ne vzhodno od črte med Point of Graandom (Egilsay) in Galt Nessom (Shapinsay) ali med Head of Workom (Mainland) skozi signalno luč Helliar Holm do obale Shapinsaya; ne severozahodno od jugovzhodnega roba otoka Eynhallow, ne proti odprtemu morju in črta med obalo Rousay na 59° 10,5′ S 002° 57,1′ Z in obalo Egilsay na 59° 10′ S 002° 56,4′ Z
Stromness	do Scapa, vendar ne zunaj Scapa Flowa
Scapa Flow	znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Point of Clettsa na otoku Hoy do triangulacijske točke Thomson's Hill na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta; od St Vincent Piera na otoku Flotta do najbolj zahodne točke Calf of Flotta; od najbolj vzhodne točke Calf of Flotta do Needle Pointa na otoku South Ronaldsay in od Ness on Mainland do svetilnika Point of Oxan na otoku Graemsay ter od tam do Bu Pointa na otoku Hoy; v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Balnakiel Bay	med Eilean Dubhom in A'Chleitom
Cromarty Firth	znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Inverness	znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Tay – Dundee	znotraj črte, ki poteka od Broughty Castla do Tayporta in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Firth of Forth in reka Forth	znotraj črte, ki poteka od Kirkcaldyja do reke Portobello in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Solway Firth	znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha
Loch Ryan	znotraj črte, ki poteka od Finnart's Pointa do Milleur Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
The Clyde	Zunanja meja: črta, ki poteka od Skipnessa do mesta, ki je eno miljo južno od Garroch Heada in od tam do Farland Heada Notranja meja pozimi: črta, ki poteka od svetilnika Cloch do pomola Dunoon Notranja meja poleti: črta, ki poteka od Bogany Pointa, Isle of Bute do Skelmorlie Castla, in črta, ki poteka od Ardlamont Pointa do najbolj južne meje zaliva Ettrick Bay znotraj Kyles of Bute Opomba: Navedena poletna notranja meja se od vključno 5. junija do vključno 5. septembra razširi s črto, ki poteka od točke, ki se nahaja dve milji od obale Ayrshire pri Skelmorlie Castlu do Tomont Enda, Cumbrae, in črto, ki poteka od Portachur Pointa, Cumbrae, do Inner Brigurd Pointa, Ayrshire.
Oban	znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od svetilnika Dunollie Point do Ard na Chruidh, na jugu pa črta, ki poteka od Rudha Seanach do Ard na Cuile
Kyle of Lochalsh	skozi Loch Alsh do konca Loch Duicha
Loch Gairloch	Pozimi: nič Poleti: južno od črte, ki poteka vzhodno od Rubha na Moine do Eilan Horrisdale in od tam do Rubha nan Eanntag
SEVERNA IRSKA
Belfast Lough	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Carrickfergusa do Bangora ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Loch Neagh	v razdalji več kot 2 milji od obale
VZHODNA OBALA ANGLIJE
Reka Humber	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od New Hollanda do Paulla Poleti: znotraj črte, ki poteka od pomola Cleethorpes do cerkve Patrington ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE
Reka Severn	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Portskewett Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Wye	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Newport	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Cardiff	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Barry	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Swansea	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov
Menai Straits	znotraj ožin Menai Straits od črte, ki povezuje signalno luč na Llanddwyn Islandu z Dinas Dinlleujem, in črt, ki povezujejo južni konec otoka Puffin s Trwyn DuPointom in železniško postajo Llanfairfechan ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Dee	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Hilbre Pointa do Point of Air Poleti: znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Mersey	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Preston in Southport	znotraj črte, ki poteka od Southporta do Blackpoola znotraj bregov ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Fleetwood	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Lune	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Heysham	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada
Morecambe	Pozimi: nič Poleti: znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada
Workington	znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
JUŽNA ANGLIJA
Reka Colne, Colchester	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra
Reka Blackwater	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Crouch in reka Roach	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Temza in njeni pritoki	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Medway in Swale	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla Poleti: znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Chichester	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Pristanišče Langstone	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Portsmouth	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Bembridge, Isle of Wight	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Cowes, Isle of Wight	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Southampton	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Beaulieu	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Keyhaven Lake	znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Weymouth	znotraj Portland Harbourja ter med reko Wey in Portland Harbourjem
Plymouth	znotraj črte, ki poteka od Cawsanda do Breakwatra in Staddona ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Falmouth	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Rosemulliona Poleti: znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Nare Pointa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Camel	znotraj črte, ki poteka od Stepper Pointa do Trebetherick Pointa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Bridgewater	znotraj sipine in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2
Reka Avon (Avon)	Pozimi: znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett Poleti: znotraj črte, ki poteka od Barry Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Cona 2

Češka

Umetno jezero Lipno

Nemčija

Ems	od črte, ki poteka prek Emsa blizu vhoda v pristanišče Papenburg med nekdanjo črpalno postajo Diemen in odprtino nasipa pri Halteju, do črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče Eemshaven
Jade	znotraj črte, ki povezuje nekdanjo signalno luč Schillig in cerkveni stolp Langwarden
Weser	od severozahodnega roba železniškega mosta v Bremnu do črte, ki povezuje cerkvena stolpa Langwarden in Cappel, vključno s stranskimi rokavi Westergate, Rekumer Loch, Rechter Nebenarm in Schweiburg
Laba z Bütztflether Süderelbe (od 0,69 km do ustja v Labi), Ruthenstrom (od 3,75 km do ustja v Labi), Wischhafener Süderelbe (od 8,03 km do ustja v Labi)	od spodnje meje pristanišča Hamburg do črte, ki povezuje obalno luč Döse in zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand), vključno s Spodnjo Labo in pritoki Este, Lühe, Schwinge, Oste, Pinnau, Krückau in Stör (vedno od ustja do jeza)
Meldorfer Bucht	znotraj črte, ki povezuje zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand) in zahodno konico pomola Büsum
Eider	od ustja kanala Gieselau (22,64 km) do črte, ki poteka med sredino trdnjave (Tränke) in cerkvenim stolpom Vollerwiek
Kanal Gieslau	od ustja v reki Eider do ustja v kanalu med Severnim in Baltskim morjem
Flensburger Förde	znotraj črte, ki povezuje svetilnik Kegnäs in Birknack, ter severno od nemško-danske meje v Flensburger Förde
Schlei	znotraj črte med konicami pomolov v Schleimünde
Eckernförder Bucht	znotraj črte, ki povezuje Boknis-Eck in severovzhodno točko celine blizu Dänisch Nienhofa
Kieler Förde	znotraj črte, ki povezuje svetilnik Bülk in pomorski spomenik Laboe
Kanal med Severnim in Baltskim morjem, vključno z Audorfer See in Schirnauer See	od črte, ki povezuje konice pomola Brunsbüttel, do črte, ki povezuje vhodne luči v Kiel-Holtenauu, vključno z Obereidersee in Enge, Audorfer See, Borgstedter See z Enge, Schirnauer See, Flemhuder See in kanal Achterwehrer
Trave	od severozahodnega roba železniškega mostu v Lübecku s Pötenitzer Wiek in Dassower See do črte, ki povezuje južno notranjo in severno zunanjo konico pomola v Travemündeju
Leda	od vhoda v zunanje pristanišče morske zapornice Leer do ustja v reki Eems
Hunte	od pristanišča Oldenburg in 140 m navzdol od mostu Amalienbrücke v Oldenburgu do ustja v reki Weser
Lesum	od sotočja rek Hamme in Wümmer (0,00 km) do ustja v reki Weser
Este	od mirnega toka reke pri zapornici Buxtehude (0,25 km) do ustja v Labi
Lühe	od mirnega toka reke pri Au-Mühle v Horneburgu (0,00 km) do ustja v Labi
Schwinge	od severnega roba zapornice Salztor v Stadeju do ustja v Labi
Oste	od 210 m nad središčno črto prometnega mostu nad zapornico Oste (69,360 km) do ustja v Labi
Pinnau	od severozahodnega roba železniškega mostu v Pinnebergu do ustja v Labi
Krückau	od jugozahodnega roba mostu, ki vodi v Wedenkamp v Elmshornu ali iz njega, do ustja v Labi
Stör	od plimomera Rensing do ustja v Labi
Freiburger Hafenpriel	od vzhodnega roba zapornice v Freiburgu na Labi do ustja v Labi
Wismarbucht, Kirchsee, Breitling, Salzhaff in pristaniško območje Wismar	v smeri proti odprtemu morju do črte, ki povezuje Hoher Wieschendorf Huk in signalno luč Timmendorf, in črte, ki povezuje signalno luč Gollwitz na otoku Poel in južno točko polotoka Wustrow
Warnow, vključno z Breitlingom in stranskimi rokavi	navzdol od jeza Mühlendamm od severnega roba Geinitzbrücke v Rostocku proti morju do črte, ki povezuje severne točke zahodnega in vzhodnega pomola v Warnemündeju
vode, ki jih obkroža kopno, polotoka Darß in Zingst ter otoka Hiddensee in Rügen (vključno s pristaniškim območjem Stralsund)	v smeri proti morju med polotokom Zingst in otokom Bock: do zemljepisne širine 54° 26′ 42″ S otokoma Bock in Hiddensee: do črte, ki povezuje severno točko otoka Bock in južno točko otoka Hiddensee otokom Hiddensee in otokom Rügen (Bug): do črte, ki povezuje jugovzhodno točko Neubessin in Buger Haken
Kleine Jasmunder Bodden
Greifswalder Bodden	Bodden v smeri proti morju do črte, ki poteka od vzhodne točke Thiessower Haken (Südperd) do vzhodne točke otoka Ruden in se nadaljuje do severne točke otoka Usedom (54° 10′ 37″ S, 13° 47′ 51″ V)
Ryck	vzhodno od mostu Steinbecker v Greifswaldu do črte, ki povezuje konice pomolov
vode, ki jih obkroža kopno in otok Usedom (Peenestrom, vključno s pristaniškim območjem Wolgast, Achterwasser in Oder Haff)	v smeri proti vzhodu do meje z Republiko Poljsko v Stettiner Haffu
Uecker	od jugozahodnega roba prometnega mostu v Uekermündeju do črte, ki povezuje konice pomolov

Opomba: V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II, str. 602).

Francija

Gironde od točke 48,50 km do spodnje točke Ile de Patiras do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Grave in Pointe de Suzac;

Loara od Cordemaisa (točke 25 km) do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe de Mindin in Pointe de Penhoët;

Sena od začetka kanala Tancarville do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Cape Hode na desnem bregu in točko na levem bregu, kjer se načrtovani nasip stika z obalo pod Bervillom;

Vilaine od jezu Arzal do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki povezuje Pointe du Scal in Pointe du Moustoir;

Ženevsko jezero.

Madžarska

Blatno jezero

Nizozemska

Dollard

Eems

Waddenzee: vključno s povezavami s Severnim morjem

IJsselmeer: vključno z Markermeerjem in IJmeerjem, vendar brez Gouwzeeja

Nieuwe Waterweg in Scheur

Caland Kanaal zahodno od pristanišča Benelux

Hollands Diep

Breeddiep, Beerkanaal in povezana pristanišča

Haringvliet in Vuile Gat: vključno s plovnimi potmi med Goeree-Overflakkeejem na eni strani in Voorne-Puttenom ter Hoeksche Waardom na drugi strani

Hellegat

Volkerak

Krammer

Grevelingenmeer in Brouwerschavensche Gat: vključno z vsemi plovnimi potmi med Schouwen-Duivelandom in Goeree-Overflakkeejem

Keten, Mastgat, Zijpe, Krabbenkreek, Vzhodna Šelda in Roompot: vključno s plovnimi potmi med Walcherenom, Noord-Bevelandom in Zuid-Bevelandom na eni strani in Schouwen-Duivelandom ter Tholenom na drugi strani, razen kanala Šelda–Ren

Šelda in Zahodna Šelda: vključno s plovnimi potmi med Zeeland Flanders na eni strani in Walcherenom ter Zuid-Bevelandom na drugi strani, razen kanala Šelda–Ren

Poljska

Laguna Szczecin

Laguna Kamień

Laguna Wisła

Zaliv Puck

Zbiralni bazen Włocławski

Jezero Śniardwy

Jezero Niegocin

Jezero Mamry

Švedska

Göta älv, ki ga na vzhodu omejuje most Göta älv, na zahodu pa most Älvsborg

Združeno kraljestvo

ŠKOTSKA
Scapa Flow	znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Whartha na otoku Flotta do Martello Towra na South Wallsu in od Point Clettsa na otoku Hoy do triangulacijske točke Thomson's Hill na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta
Kyle of Durness	južno od Eilean Dubha
Cromarty Firth	znotraj črte, ki poteka med North Sutorom in South Sutorom
Inverness	znotraj črte, ki poteka od Fort Georgea do Chanonry Pointa
Findhorn Bay	znotraj rta
Aberdeen	znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do pomola Abercromby Jetty
Porečje Montrose Basin	zahodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez vhod v pristanišče pri svetilniku Scurdie Ness
Reka Tay – Dundee	znotraj črte od plimovalnega zaliva (ribiški dok) Dundee do Craig Heada, East Newport
Firth of Forth in reka Forth	znotraj Firth of Fortha, vendar ne vzhodno od železniškega mostu Forth
Dumfries	znotraj črte, ki poteka od Airds Pointa do Scar Pointa
Loch Ryan	znotraj črte, ki poteka od Cairn Pointa do Kircolm Pointa
Pristanišče Ayr	znotraj sipine
The Clyde	nad vodami cone 1
Kyles of Bute	med Colintraive in Rhubodachom
Pristanišče Campbeltown	znotraj črte, ki poteka od Macringan's Pointa do Ottercharach Pointa
Loch Etive	znotraj Loch Etive nad slapovi Lore
Loch Leven	nad mostom pri Ballachulishu
Loch Linnhe	severno od signalne luči Corran Point
Loch Eil	celo jezero
Caledonian Canal	Loch Lochy, Loch Oich in Loch Ness
Kyle of Lochalsh	znotraj Kyle Akina, ne zahodno od signalne luči Eilean Ban ali vzhodno od Eileanan Dubha
Loch Carron	med Stromemorejem in Strome Ferryjem
Loch Broom, Ullapool	znotraj črte, ki poteka od signalne luči Ullapool Point do Aultnaharrija
Kylesku	čez Loch Cairnbawn na območju med najvzhodnejšo točko Garbh Eilean in najzahodnejšo točko Eilean na Rainich
Pristanišče Stornoway	znotraj črte od Arnish Pointa do svetilnika Sandwick Bay, severozahodna stran
Sound of Scalpay	ne vzhodno od Berry Cove (Scalpay) in ne zahodno od Croc a Loin (Harris)
North Harbour, Scalpay in pristanišče Tarbert	znotraj ene milje od obale otoka Harris
Loch Awe	celo jezero
Loch Katrine	celo jezero
Loch Lomond	celo jezero
Loch Tay	celo jezero
Loch Loyal	celo jezero
Loch Hope	celo jezero
Loch Shin	celo jezero
Loch Assynt	celo jezero
Loch Glascarnoch	celo jezero
Loch Fannich	celo jezero
Loch Maree	celo jezero
Loch Gairloch	celo jezero
Loch Monar	celo jezero
Loch Mullardach	celo jezero
Loch Cluanie	celo jezero
Loch Loyne	celo jezero
Loch Garry	celo jezero
Loch Quoich	celo jezero
Loch Arkaig	celo jezero
Loch Morar	celo jezero
Loch Shiel	celo jezero
Loch Earn	celo jezero
Loch Rannoch	celo jezero
Loch Tummel	celo jezero
Loch Ericht	celo jezero
Loch Fionn	celo jezero
Loch Glass	celo jezero
Loch Rimsdale/nan Clar	celo jezero
SEVERNA IRSKA
Strangford Lough	znotraj črte, ki poteka od Cloghy Pointa do Dogtail Pointa
Belfast Lough	znotraj črte, ki poteka od Holywooda do Macedon Pointa
Larne	znotraj črte, ki poteka od Larne Piera do trajektnega pomola na otoku Magee
Reka Bann	od proti morju obrnjenih koncev valolomov do mostu Toome
Lough Erne	zgornji in spodnji Lough Erne
Lough Neagh	znotraj dveh milj od obale
VZHODNA OBALA ANGLIJE
Berwick	znotraj valolomov
Warkworth	znotraj valolomov
Blyth	znotraj zunanjih konic pomolov
Reka Tyne	od Dunston Staithes do konic pomola Tyne
Reka Wear	od Fatfielda do konic pomola Sunderland
Seaham	znotraj valolomov
Hartlepool	znotraj črte, ki poteka od pomola Middleton Jetty do konice pomola Old Pier znotraj črte, ki povezuje konico pomola North Pier s konico pomola South Pier
Reka Tees	znotraj črte, ki poteka proti zahodu od pomola Government Jetty do jeza Tees
Whitby	znotraj konic pomola Whitby
Reka Humber	znotraj črte, ki poteka od North Ferribyja do South Ferribyja
Grimsby Dock	znotraj črte, ki poteka od zahodnega pomola plimovalnega zaliva do vzhodnega pomola ribiških dokov, severno nabrežje
Boston	znotraj New Cuta
Reka Dutch	cel kanal
Reka Hull	od Beverley Becka do reke Humber
Kielder Water	celo jezero
Reka Ouse	pod zapornico Naburn
Reka Trent	pod zapornico Cromwell
Reka Wharfe	od stičišča z reko Ouse do mostu Tadcaster
Scarborough	znotraj konic pomola Scarborough
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE
Reka Severn	severno od črte, ki poteka proti zahodu od Sharpness Pointa (51° 43,4′ S) do Llanthonyja in Maisemore Weirs ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3
Reka Wye	pri Chepstowu, severno od zemljepisne širine 51° 38,0′ S do Monmoutha
Newport	severno od nadzemnih električnih kablov, ki prečkajo Fifoots Points
Cardiff	znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do Penarth Heada in zaprtih vod zahodno od jeza Cardiff Bay
Barry	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov
Port Talbot	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov na reki Afran zunaj zaprtih dokov
Neath	znotraj črte, ki poteka proti severu od proti morju obrnjenega konca pomola za tankerje v zalivu Baglan (51° 37,2′ S, 3° 50,5′ Z)
Llanelli in Burry Port	znotraj območja, ki ga omejuje črta, ki poteka od zahodnega pomola v Burry Portu do Whiteford Pointa
Milford Haven	znotraj črte, ki poteka od South Hook Pointa do Thorn Pointa
Fishguard	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce severnih in vzhodnih valolomov
Cardigan	znotraj ožin pri Pen-Yr-Ergydu
Aberystwyth	znotraj proti morju obrnjenih koncev valolomov
Aberdyfi	znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Aberdyfi do obalne luči Twyni Beach
Barmouth	znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Barmouth do Penrhyn Pointa
Portmadoc	znotraj črte, ki poteka od Harlech Pointa do Graig Dduja
Holyhead	znotraj območja, ki ga omejujeta glavni valolom in črta, ki poteka od konca valoloma do Brynglas Pointa, zaliv Towyn
Menai Straits	znotraj ožin Menai med črto, ki povezuje Aber Menai Point in Belan Point, in črto, ki povezuje pomol Beaumaris in Pen-y-Coed Point
Conway	znotraj črte, ki poteka od Mussel Hilla do Tremlyd Pointa
Llandudno	znotraj valoloma
Rhyl	znotraj valoloma
Reka Dee	nad Connah's Quayjem do točke vodnega črpališča Barrelwell Hill
Reka Mersey	znotraj črte, ki poteka med svetilnikom Rock Lighthouse in severozahodnim dokom Seaforth, vendar brez drugih dokov
Preston in Southport	znotraj črte, ki poteka od Lythama do Southporta in znotraj dokov v Prestonu
Fleetwood	znotraj črte, ki poteka od Low Lighta do Knotta
Reka Lune	znotraj črte, ki poteka od Sunderland Pointa do Chapel Hilla do vključno doka Glasson
Barrow	znotraj črte, ki povezuje Haws Point, Isle of Walney in Roa Island Slipway
Whitehaven	znotraj valoloma
Workington	znotraj valoloma
Maryport	znotraj valoloma
Carlisle	znotraj črte, ki povezuje Carlisle Point s Torduffom
Coniston Water	celo jezero
Derwentwater	celo jezero
Ullswater	celo jezero
Windermere	celo jezero
JUŽNA ANGLIJA
Blakeney in pristanišče Morston ter dostopi	vzhodno od črte, ki poteka južno od Blakeney Pointa do vhoda reke Stiffkey
Reka Orwell in reka Stour	reka Orwell znotraj črte, ki poteka od valoloma Blackmanshead do Landguard Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3
Reka Blackwater	vse plovne poti znotraj črte, ki poteka od jugozahodnega konca otoka Mersea do Sales Pointa
Reka Crouch in reka Roach	reka Crouch znotraj črte, ki poteka od Holliwell Pointa do Foulness Pointa, vključno z reko Roach
Reka Temza in njeni pritoki	reka Temza nad črto, ki poteka od severa proti jugu čez najbolj vzhodni konec pomola v pristanišču Denton, Gravesend do zapornice Teddington
Reka Medway in Swale	reka Medway od črte, ki poteka med Garrison Pointom in Grain Towrom do zapornice Allington, in Swale od Whitstabla do Medwaya
Reka Stour (Kent)	reka Stour nad ustjem do pristajališča pri Flagstaff Reachu
Pristanišče Dover	znotraj črt, ki potekajo čez vzhodni in zahodni vhod v pristanišče
Reka Rother	reka Rother nad signalno postajo za plimovanje v Camberju do zapornice Scots Float in do vhodne zapornice na reki Brede
Reka Adur in kanal Southwick	znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče Shoreham do zapornice kanala Southwick in do zahodnega konca Tarmac Wharfa
Reka Arun	reka Arun nad pomolom Littlehampton do marine Littlehampton
Reka Ouse (Sussex) Newhaven	reka Ouse od črte, ki poteka čez vhodne pomole pristanišča Newhaven do severnega konca North Quayja
Brighton	zunanje pristanišče marine Brighton znotraj črte, ki poteka od južnega konca West Quayja do severnega konca South Quayja
Chichester	znotraj črte, ki poteka med Eastoke Pointom in zvonikom cerkve v West Witteringu ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3
Pristanišče Langstone	znotraj črte, ki poteka med Eastney Pointom in Gunner Pointom
Portsmouth	znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče od Port Blockhousa do Round Towra
Bembridge, Isle of Wight	znotraj pristanišča Brading
Cowes, Isle of Wight	reka Medina znotraj črte, ki poteka od signalne luči valoloma na vzhodnem bregu do House Lighta na zahodnem bregu
Southampton	znotraj črte, ki poteka od Calshot Castla do obalne luči Hook
Reka Beaulieu	znotraj reke Beaulieu, vendar ne vzhodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Inchmery House
Keyhaven Lake	znotraj črte, ki poteka proti severu od spodnjega svetilnika Hurst Point do Keyhaven Marshes
Christchurch	The Run
Poole	znotraj črte Chain Ferry med Sandbanks in South Haven Pointom
Exeter	znotraj črte, ki poteka od vzhoda proti zahodu od Warren Pointa do priobalne postaje za rešilne čolne nasproti Checkstone Ledgea
Teignmouth	znotraj pristanišča
Reka Dart	znotraj črte, ki poteka od Kettle Pointa do Battery Pointa
Reka Salcombe	znotraj črte, ki poteka od Splat Pointa do Limebury Pointa
Plymouth	znotraj črte, ki poteka od pomola Mount Batten do Raveness Pointa čez otok Drake; reka Yealm znotraj črte, ki poteka od Warren Pointa do Misery Pointa
Fowey	znotraj pristanišča
Falmouth	znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Pendennis Pointa
Reka Camel	znotraj črte, ki poteka od Gun Pointa do Brea Hilla
Reki Taw in Torridge	znotraj črte, ki vodi 200° od svetilnika Crow Point do obale pri Skern Pointu
Bridgewater	južno od črte, ki poteka proti vzhodu od Stert Pointa (51° 13,0′ S)
Reka Avon (Avon)	znotraj črte, ki poteka od pomola Avonmouth do Wharf Pointa in Netham Dama

POGLAVJE 2

Cona 3

Belgija

Pomorska Šelda (v smeri toka od odprtega sidrišča Antwerpen)

Bolgarija

Donava: od rečnega kilometra 845,650 do rečnega kilometra 374,100

Češka

Umetna jezera: Brněnská (Kníničky), Jesenice, Nechranice, Orlík, Rozkoš, Slapy, Těrlicko, Žermanice in Nové Mlýny III

Jezera, nastala z izkopom peščenega gramoza: Ostrožná Nová Ves in Tovačov

Nemčija

Donava	od Kelheima (2 414,72 km) do nemško-avstrijske meje pri Jochensteinu
Ren z rokavoma Lampertheimer Altrhein (od 4,75 km do Rena), Altrhein Stockstadt-Erfelden (od 9,80 km do Rena)	od nemško-švicarske meje do nemško-nizozemske meje
Laba (Norderelbe), vključno s Süderelbe in Köhlbrand	od ustja kanala Laba-Seiten do spodnje meje pristanišča Hamburg
Müritz

Francija

Adour od točke Bec du Gave do morja;

Aulne od zapornice pri Châteaulinu do prečne meje na morju, ki jo določa prehod de Rosnoën;

Blavet od Pontivyja do mostu Pont du Bonhomme;

kanal Calais;

Charente od mostu pri Tonnay-Charentu do prečne meje na morju, ki jo določa črta, ki poteka skozi sredino spodnje signalne luči na levem bregu in skozi sredino utrdbe Fort de la Pointe;

Dordogne od sotočja z reko Lidoire do Bec d'Ambès;

Garonne od mostu pri Castet en Dorthe do točke Bec d'Ambès;

Gironde od točke Bec d'Ambès do prečne črte pri točki 48,50 km in preko spodnjega dela Ile de Patiras;

Hérault od pristanišča Bessan proti morju največ do bibavičnega pasu;

Isle od sotočja z reko Dronne do sotočja z reko Dordogne;

Lora od sotočja z reko Maine do Cordemaisa (točka 25 km);

Marne od mostu pri Bonneuilu (točke 169 do 900 km) in zapornice pri kraju St Maur do sotočja s Seno;

Ren

Nive od jezu Haïtze pri Utaritzu do sotočja z reko Adour;

Oise od zapornice Janville do sotočja s Seno;

Orb od Sérignana proti morju največ do bibavičnega pasu;

Rona od meje s Švico proti morju, z izjemo Petit Rhône;

Saône od mostu Pont de Bourgogne pri kraju Chalon-sur-Saône do sotočja z Rono;

Sena od zapornice pri kraju Nogent-sur-Seine do začetka kanala Tancarville;

Sèvre Niortaise od zapornice pri Maransu na prečni meji morja nasproti stražarnice do ustja;

Somme od spodnje strani mostu Pont de la Portelette bridge pri Abbevillu do viadukta pri Noyellesu do železnice Saint-Valéry-sur-Somme;

Vilaine od Redona (točka 89,345 km) do jezu Arzal;

jezero Amance;

jezero Annecy;

jezero Biscarosse;

jezero Bourget;

jezero Carcans;

jezero Cazaux;

jezero Der-Chantecoq;

jezero Guerlédan;

jezero Hourtin;

jezero Lacanau;

jezero Orient;

jezero Pareloup;

jezero Parentis;

jezero Sanguinet;

jezero Serre-Ponçon;

jezero Temple.

Hrvaška

Donava: od rečnega kilometra 1 295 + 500 do rečnega kilometra 1 433 + 100

Reka Drava: od rečnega kilometra 0 do rečnega kilometra 198 + 600

Reka Sava: od rečnega kilometra 210 + 800 do rečnega kilometra 594 + 000

Reka Kolpa: od rečnega kilometra 0 do rečnega kilometra 5 + 900

Reka Una: od rečnega kilometra 0 do rečnega kilometra 15

Madžarska

Donava: od rečnega kilometra 1 812 do rečnega kilometra 1 433

Donava Moson: od rečnega kilometra 14 do rečnega kilometra 0

Donava Szentendre: od rečnega kilometra 32 do rečnega kilometra 0

Donava Ráckeve: od rečnega kilometra 58 do rečnega kilometra 0

Reka Tisa: od rečnega kilometra 685 do rečnega kilometra 160

Reka Drava: od rečnega kilometra 198 do rečnega kilometra 70

Reka Bodrog: od rečnega kilometra 51 do rečnega kilometra 0

Reka Kettős-Körös: od rečnega kilometra 23 do rečnega kilometra 0

Reka Hármas-Körös: od rečnega kilometra 91 do rečnega kilometra 0

Kanal Sió: od rečnega kilometra 23 do rečnega kilometra 0

Jezero Velence

Jezero Fertő

Nizozemska

Ren

Sneekermeer, Koevordermeer, Heegermeer, Fluessen, Slotermeer, Tjeukemeer, Beulakkerwijde, Belterwijde, Ramsdiep, Ketelmeer, Zwartemeer, Veluwemeer, Eemmeer, Alkmaardermeer, Gouwzee, Buiten IJ, Afgesloten IJ, Noordzeekanaal, pristanišče IJmuiden, pristaniško območje Rotterdam, Nieuwe Maas, Noord, Oude Maas, Beneden Merwede, Nieuwe Merwede, Dordsche Kil, Boven Merwede, Waal, kanal Bijlandsch, Boven Rijn, kanal Pannersdensch, Geldersche IJssel, Neder Rijn, Lek, kanal Amsterdam-Ren, Veerse Meer, kanal Šelda-Ren od državne meje do ustja v Volkerak, Amer, Bergsche Maas, Meuse navzdol od Venla, Gooimeer, Europort, Calandkanaal (vzhodno od pristanišča Beneluks), Hartelkanaal

Avstrija

Donava: od nemške meje do slovaške meje

Inn: od ustja do elektrarne Passau-Ingling

Traun: od ustja do 1,80 km

Enns: od ustja do 2,70 km

March: do 6,00 km

Poljska

—	Reka Biebrza od izliva kanala Augustowski do izliva v reko Narwia

—	Reka Brda od povezave s kanalom Bydgoski v Bydgoszczu do izliva v reko Vislo

—	Reka Bug od izliva reke Muchawiec do izliva v reko Narwio

—	Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami

—	Kanal Augustowski od povezave z reko Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala

—	Kanal Bartnicki od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek, skupaj z jezerom Bartężek

—	Kanal Bydgoski

—	Kanal Elbląski od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri vzdolž kanala, in stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s tem jezerom

—	Kanal Gliwicki skupaj s kanalom Kędzierzyński

—	Kanal Jagielloński od povezave z reko Elblągo do reke Nogat

—	Kanal Łączański

—	Kanal Ślesiński skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala, in jezero Gopło

—	Kanal Żerański

—	Reka Martwa Visla od reke Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami

—	Reka Narew od izliva reke Biebrza do izliva reke Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński

—	Reka Nogat od reke Visle do izliva v laguno Visle

—	Reka Noteć (zgornji tok) od jezera Gopło do povezave s kanalom Górnonotecki in kanal Górnonotecki ter reka Noteć (spodnji tok) od povezave s kanalom Bydgoski do izliva v reko Warto

—	Reka Nysa Łużycka od Gubina do izliva v reko Odro

—	Reka Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki postane reka Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi stranskimi pritoki do jezera Dąbie, kakor tudi stranski toki reke Odre od zapornice Opatowice do zapornice v mestu Wrocław

—	Zahodna Odra od jeza v Widuchowau (704,1 km reke Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj s stranskimi pritoki, kakor tudi prekopom Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro

—	Reka Parnica in prekop Parnicki od Zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami

—	Reka Pisa od jezera Roś do izliva reke Narew

—	Reka Szkarpawa od reke Visle do izliva v laguno Visle

—	Reka Warta od jezera Ślesiński do izliva reke Odre

—

Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera, povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Roś (vključno z njim) v Piszi do kanala Węgorzewski (vključno s kanalom) v Węgorzewou, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj s kanalom Giżycki in kanalom Niegociński ter kanalom Piękna Góra, in stranska pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do 3 km, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom „jezero Nidzkie“), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka

—	Reka Visla od izliva reke Przemsza do povezave s kanalom Lączański, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, izključujoč rezervoar Włocławski

Romunija

Donava: od srbsko-romunske meje (1 075 km) do Črnega morja vzdolž kanala Sulina

kanal Donava–Črno morje (dolžina 64,410 km): od stika z reko Donavo na 299,300 km Donave pri kraju Cernavodă (tj. 64,410 km kanala) do pristanišča Konstanca jug–Agigea („0“ km kanala)

kanal Poarta Albă–Midia Năvodari (dolžina 34,600 km): od stičišča s kanalom Donava–Črno morje pri 29,410 km pri Poarta Albă (tj. 27,500 km kanala) do pristanišča Midia („0“ km kanala)

Slovaška

Donava: od rečnega kilometra 1 880,26 do rečnega kilometra 1 708,20

Kanal Donava: od rečnega kilometra 1 851,75 do rečnega kilometra 1 811,00

Reka Váh: od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 70,00

Reka Morava: od rečnega kilometra 0,00 do rečnega kilometra 6,00

Reka Bodrog: od rečnega kilometra 49,68 do rečnega kilometra 64,85

Umetna jezera: Oravská Priehrada, Liptovská Mara, Zemplínska Šírava

Švedska

Kanal Trollhätte in Göta älv od vzporednika zemljepisne širine skozi obalno luč Bastugrunds do mostu Göta älv

Jezero Mälaren

Pristanišča v Stockholmu, omejena na severozahodu z mostom Lidingö, na severovzhodu s črto, ki poteka skozi svetilnik Elfviksgrund v smeri 135-315 stopinj, in na jugu z mostom Skuru

Kanal Södertälje in pristanišča v Södertäljeu, omejena na severu z zapornico Södertälje in na jugu z vzporednikom zemljepisne širine 59° 09′ 00″ S

Združeno kraljestvo

ŠKOTSKA
Leith (Edinburgh)	znotraj valolomov
Glasgow	Strathclyde Loch
Crinan Canal	od Crinana do Ardrishaiga
Caledonian Canal	deli kanala
SEVERNA IRSKA
Reka Lagan	od Lagan Weira do Stranmillisa
VZHODNA ANGLIJA
reka Wear (kjer ni plimovanja)	od starega železniškega mostu, Durham, do mostu Prebends, Durham
Reka Tees	po reki navzgor od jeza Tees
Grimsby Dock	znotraj zapornic
Immingham Dock	znotraj zapornic
Hull Docks	znotraj zapornic
Dok Boston	znotraj vrat zapornice
Aire and Calder Navigation	od Goole Docksa do Leedsa; stičišče s kanalom Leeds- Liverpool; stičišče Bank Dole do Selbyja (zapornica na reki Ouse); stičišče Castleford do Wakefielda (spodnja zapornica)
Reka Ancholme	odtočni kanal Ferriby do Brigga
Calder and Hebble Canal	Wakefield (zapornica Falling) do zapornice Broadcut Top
Reka Foss	od stičišča (Blue Bridge) z reko Ouse do Monk Bridgea
Fossdyke Canal	stičišče z reko Trent do Brayford Poola
Goole Dock	znotraj vrat zapornice
Hornsea Mere	cel kanal
Reka Hull	od zapornice Struncheon Hill do Beverley Becka
Market Weighton Canal	zapornica na reki Humber do zapornice Sod Houses
New Junction Canal	cel kanal
Reka Ouse	od zapornice Naburn do Nun Monktona
Sheffield and South Yorkshire Canal	zapornica Keadby do zapornice Tinsley
Reka Trent	zapornica Cromwell do Shardlowa
Reka Witham	zapornica Boston do Brayford Poola (Lincoln)
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA
Reka Severn	nad Llanthonyjem in jezom Maisemore
Reka Wye	nad Monmouthom
Cardiff	Jezero Roath Park
Port Talbot	znotraj zaprtih dokov
Swansea	znotraj zaprtih dokov
Reka Dee	nad vodnim črpališčem Barrelwell Hill
Reka Mersey	doki (razen Seaforth Docka)
Reka Lune	nad dokom Glasson
Reka Avon (Midland)	zapornica Tewkesbury do Eveshama
Gloucester	mestni doki v Gloucestru, kanal Gloucester/Sharpness
Hollingworth Lake	celo jezero
Manchester Ship Canal	cel kanal in doki Salford, vključno z reko Irwell
Pickmere Lake	celo jezero
Reka Tawe	med morskim jezom/marino in športnim stadionom Morfa
Rudyard Lake	celo jezero
Reka Weaver	pod Northwichem
JUŽNA ANGLIJA
Reka Nene	Wisbech Cut in reka Nene do zapornice Dog-in-a-Doublet Lock
Reka Great Ouse	Kings Lynn Cut in reka Great Ouse pod cestnim mostom West Lynn
Yarmouth	izliv reke Yare od črte, ki poteka med konci pomolov severnega in južnega vhoda, vključno z Breydon Water
Lowestoft	pristanišče Lowestoft pod zapornico Mutford Lock do črte, ki poteka med zunanjimi pomoli vhoda v prisanišče
Reki Alde in Ore	nad vhodom v reko Ore do Westrow Pointa
Reka Deben	nad vhodom v reko Deben do Felixstowe Ferryja
Reka Orwell in reka Stour	od črte, ki poteka od Fagbury Pointa do Shotley Pointa na reki Orwell do doka Ipswich; in od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Erwarton Ness na reki Stour do Manningtreeja
Chelmer and Blackwater Canal	vzhodno od zapornice Beeleigh
Reka Temza in njeni pritoki	reka Temza nad zapornico Teddington do Oxforda
Reka Adur in kanal Southwick	reka Adur nad zahodnim koncem Tarmac Wharfa in znotraj kanala Southwick
Reka Arun	reka Arun nad marino Littlehampton
Reka Ouse (Sussex), Newhaven	reka Ouse nad severnim koncem severnega North Quayja
Bewl Water	celo jezero
Grafham Water	celo jezero
Rutland Water	celo jezero
Thorpe Park Lake	celo jezero
Chichester	vzhodno od črte, ki povezuje Cobnor Point in Chalkdock Point
Christchurch	znotraj pristanišča Christchurch, razen Run
Exeter Canal	cel kanal
Reka Avon (Avon)	mestni doki v Bristolu jez Netham do Pulteney Weira

(1) V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče drugje, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960(BGBl. 1963 II, str. 602).

Priloga I:	Seznam celinskih plovnih poti Unije, razvrščenih v geografske cone 1, 2 in 3
Priloga II:	Minimalne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 1, 2, 3 in 4
Priloga III:	Področja možnih dodatnih tehničnih zahtev za plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 1 in 2 ter celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, v coni 3
Priloga IV:	Področja možnih nižjih tehničnih zahtev za plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 3 in 4
Priloga V:	Podrobne postopkovne določbe
Priloga VI:	Klasifikacijski zavodi
Priloga VII:	Korelacijska tabela

Direktiva 2006/87/ES	Ta direktiva
—	Člen 1
Člen 2	Člen 2
—	Člen 3
Člen 1	Člen 4
—	Člen 5
Člen 9	Člen 6(1) in (3)
Člen 8(1)	Člen 6(2) in (4)
Člen 8(4)	Člen 6(5)
Člen 3	Člen 7
Člen 4	Člen 8
Člen 11(2)	Člen 9
Člen 11(1)	Člen 10
Člen 14	Člen 11
Člen 13	Člen 12
Člen 12	Člen 13
Člen 15	Člen 14
Člen 16	Člen 15
Člen 18	Člen 16
—	Člen 17
—	Člen 18
—	Člen 19
Člen 10	Člen 20
—	Člen 21
Člen 17	Člen 22
Člen 5	Člen 23
Člen 6 je bil črtan z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1)	—
Člen 7(1) do (3)	Člen 24
—	Člen 25
—	Člen 26
—	Člen 27
—	Člen 28
Člen 8(2) in (3)	Člen 29
—	Člen 30
Člen 20(1)	Člen 31
Člen 20(2)	—
Člen 22	—
—	Člen 32
Člen 19	Člen 33
—	Člen 34
Člen 24	Člen 35
Člen 21	Člen 36
Člen 23	Člen 37(1) in (2)
Člen 7(4)	Člen 37(3)
—	Člen 38
—	Člen 39
Člen 25	—
Člen 26	—
Člen 27	Člen 40