28.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/51


DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2016/844

z dne 27. maja 2016

o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (1) ter zlasti člena 10(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nekatere mednarodne konvencije, kot so opredeljene v členu 2(a) Direktive2009/45/ES, so bile spremenjene.

(2)

V skladu s členom 10(2) Direktive 2009/45/ES se priloge k navedeni direktivi lahko spremenijo, da bi se uporabile spremembe mednarodnih konvencij.

(3)

Direktivo 2009/45/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (v nadaljnjem besedilu: Odbor COSS), ustanovljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (2)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2009/45/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 163, 25.6.2009, str. 1.

(2)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).


PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2009/45/ES se spremeni:

1.

v poglavju II-1:

(a)

doda se pravilo II-1/A-1/4:

„4   Zaščita pred hrupom

LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

.1

Ladje z bruto tonažo 1 600 ali več so izdelane tako, da se zmanjša hrup na krovu in pred njim zaščiti osebje v skladu s Kodeksom IMO o ravneh hrupa na ladjah, ki ga je sprejel Odbor za pomorsko varnost z Resolucijo MSC.337(91), kakor jo lahko spremeni IMO.“;

(b)

pravilo II-1/C/6.2.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.2

lahko pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej z največjo hitrostjo prestavita krmilo iz lege 35° na eni strani do lege 35° na drugi ter pod enakimi pogoji iz lege 35° na kateri koli strani do lege 30° na drugi strani v največ 28 sekundah. Kadar dokazovanje skladnosti s to zahtevo med preskusi na morju z ladjo pri največjem ugrezu in pri vožnji naprej s hitrostjo, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu, ni praktično, lahko ladje ne glede na njihov datum izdelave skladnost s to zahtevo dokazujejo na enega od naslednjih načinov:

.1

Med preskusi na morju se ladja nahaja v prevesu in je krmilo pri vožnji naprej s hitrostjo, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu, popolnoma potopljeno; ali

.2

kadar med preskusi na morju ni mogoče doseči potopitve celotnega krmila, se ustrezna hitrost pri vožnji naprej izračuna z uporabo potopljenega območja krmilnih lopatic za predlagano stanje naloženosti pri preskusu na morju. Hitrost pri vožnji naprej povzroči silo in uporabo navora na glavni krmilni napravi, ki je najmanj tako velika, kot če bi bila preskušana pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej s hitrostjo, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu; ali

.3

sila krmila in navor pri preskusu stanja naloženosti sta bila zanesljivo predvidena in ekstrapolirana na stanje polne naloženosti. Hitrost ladje ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu vijaka.“;

(c)

pravilo II-1/C/6.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„.2

lahko pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej s polovico največje hitrosti pri vožnji naprej ali s hitrostjo 7 vozlov, glede na večjo vrednost, prestavi krmilo iz lege 15° na eni strani do lege 15° na drugi strani v največ 60 sekundah; Kadar dokazovanje skladnosti s to zahtevo med preskusi na morju z ladjo pri največjem ugrezu in pri vožnji naprej s polovico hitrosti, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu ali 7 vozljem, glede na večjo vrednost, ni praktično, lahko ladje ne glede na njihov datum izdelave skladnost s to zahtevo dokazujejo na enega od naslednjih načinov:

.1

med preskusi na morju se ladja nahaja v prevesu in je krmilo pri vožnji naprej s polovico hitrosti, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu ali 7 vozljem, glede na večjo vrednost, popolnoma potopljeno; ali

.2

kadar med preskusi na morju ni mogoče doseči popolne potopitve celotnega krmila, se ustrezna hitrost pri vožnji naprej izračuna z uporabo potopljenega območja krmilnih lopatic za predlagano stanje naloženosti pri preskusu na morju. Izračunana hitrost pri vožnji naprej povzroči silo in uporabo navora na pomožni krmilni napravi, ki je najmanj tako velika, kot če bi bila preskušana pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej s polovico hitrosti, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu ali 7 vozljem, glede na večjo vrednost; ali

.3

sila krmila in navor pri preskusu stanja naloženosti sta bila zanesljivo predvidena in ekstrapolirana na stanje polne naloženosti;“;

(d)

v pravilu II-1/C/15 se podnaslov nadomesti z naslednjim:

„NOVE LADJE RAZREDA B, C IN D, KI JIH NE ZAJEMA PRAVILO II-1/A-1/4“;

2.

v poglavju II-2:

(a)

dodata se naslednji pravili II-2/A/2.28 in II-2/A/2.29:

„.28

dušilec ognja za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem vodu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok zraka v vod, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok v vod, s čimer omeji širjenje požara. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

.1

avtomatski dušilec ognja pomeni dušilec ognja, ki se zapre samostojno, če je izpostavljen produktom ognja;

.2

ročni dušilec ognja pomeni dušilec ognja, ki je namenjen ročnemu odpiranju ali zapiranju s strani posadke na samem dušilcu; in

.3

daljinsko upravljani dušilec ognja pomeni dušilec ognja, ki ga zapre posadka prek kontrolne postaje, ki je oddaljena od upravljanega dušilca.

.29

protidimno zapiralo za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem vodu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok vode v vod, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok v vod, s čimer se omeji širjenje dima in vročih plinov. Protidimno zapiralo ni namenjeno okrepitvi požarnih pregrad, skozi katere je speljan prezračevalni vod. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

.1

avtomatsko protidimno zapiralo pomeni protidimno zapiralo, ki se zapre samostojno, če je izpostavljeno dimu ali vročim plinom;

.2

ročno protidimno zapiralo pomeni protidimno zapiralo, ki je namenjeno ročnemu odpiranju ali zapiranju s strani posadke na samem zapiralu; in

.3

daljinsko upravljano protidimno zapiralo pomeni protidimno zapiralo, ki ga zapre posadka prek kontrolne postaje, oddaljene od upravljanega zapirala.“;

(b)

pravilo II-2/A/6.8.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„.1

deli strojev z notranjim zgorevanjem z veliko požarno ogroženostjo, ki se uporabljajo za glavni pogon ladje in proizvodnjo energije, ter za ladje, izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje, vsi deli strojev z notranjim zgorevanjem z veliko požarno ogroženostjo.“;

(c)

uvodno besedilo pravila II-2/A/11.1 se nadomesti z naslednjim:

„.1

Na ladjah, izdelanih pred 1. julijem 2019 gasilska oprema vsebuje:“;

(d)

dodata se naslednji pravili II-2/A/11.1.1.3 in II-2/A/11.1a:

„.1.3

Samostojna dihalna naprava na stisnjen zrak, ki je del gasilske opreme, do 1. julija 2019 doseže skladnost z odstavkom 2.1.2.2 poglavja 3 Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.1a

Na ladjah, izdelanih 1. julija 2019 ali pozneje, je gasilska oprema v skladu s Kodeksom sistemov požarne varnosti;“;

(e)

vstavi se naslednje pravilo II-2/A/11.4a:

„.4a

Komunikacija med gasilci:

Na ladjah, ki morajo imeti na krovu najmanj en komplet gasilske opreme in so izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje, morata biti na krovu za komunikacijo med gasilci najmanj dve dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi za vsako gasilsko enoto. Za ladje, ki za gorivo uporabljajo utekočinjen zemeljski plin, ali ro-ro potniške ladje z zaprtimi ro-ro prostori ali prostori posebne kategorije sta navedeni dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi odporni proti eksplozijam ali varni sami po sebi. Ladje, izdelane pred 1. januarjem 2018, izpolnjujejo zahteve iz tega pravila najpozneje na datum prvega rednega pregleda po 1. juliju 2019.“;

(f)

doda se naslednje pravilo II-2/A/15.2.6:

„6.

Na ladjah, za katere velja pravilo II-2/A/11, se jeklenke za dihalne aparate, ki se uporabljajo med vajami, pred odhodom ponovno napolnijo ali nadomestijo.“;

(g)

pravilo II-2/B/5.1 se nadomesti z naslednjim:

„.1

Poleg skladnosti s posebnimi določbami za protipožarno celovitost pregrad in krovov, navedenih v drugih pravilih tega dela, se v tabelah 5.1 ali 5.1(a) in 5.2 ali 5.2(a), če je ustrezno, predpiše minimalna protipožarna celovitost pregrad in krovov.

Pri odobritvi strukturnih varnostnih ukrepov za protipožarno zaščito novih ladij se upošteva tveganje toplotne prehodnosti med toplotnimi mostovi na stičiščih in tam, kjer se naprave za omejevanje toplote končajo.“;

(h)

naslednja tabela 5.1(a) se vstavi po tabeli 5.1 v pravilu II-2/B/5.4:

„Naslednja tabela se uporablja za VSE LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

Tabela 5.1(a)

Protipožarna celovitost pregrad, ki ločujejo sosednje prostore

Prostori

 

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

Kontrolne postaje

(1)

A-0e

A-0

60

A-0

A-15

A-60

A-15

A-60

A-60

*

A-60

Koridorji

(2)

 

Ce

B-0e

A-0e

B-0e

B-0e

A-60

A-15

A-60

A-15

A-0d

*

A-30

Bivalni prostori

(3)

 

 

Ce

A-0e

B-0e

B-0e

A-60

A-0

A-0

A-15

A-0d

*

A-30

A-0d

Stopnišča

(4)

 

 

 

A-0e

B-0e

A-0e

B-0e

A-60

A-0

A-0

A-15

A-0d

*

A-30

Delovni prostori (nizka ogroženost)

(5)

 

 

 

 

Ce

A-60

A-0

A-0

A-0

*

A-0

Strojnice kategorije A

(6)

 

 

 

 

 

*

A-0

A-0

A-60

*

A-60

Druge strojnice

(7)

 

 

 

 

 

 

A-0b

A-0

A-0

*

A-0

Prostori za tovor

(8)

 

 

 

 

 

 

 

*

A-0

*

A-0

Delovni prostori (visoka ogroženost)

(9)

 

 

 

 

 

 

 

 

A-0b

*

A-30

Odprti krovi

(10)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A-0

Prostori posebne kategorije in ro-ro prostori

(11)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A-30“

(i)

naslednja tabela 5.2(a) se vstavi po tabeli 5.2 v pravilu II-2/B/5.4:

„Naslednja tabela se uporablja za VSE LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

Tabela 5.2(a)

Protipožarna celovitost krovov, ki ločujejo sosednje prostore

Prostori spodaj↓

Prostori → zgoraj

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

Kontrolne postaje

(1)

A-0

A-0

A-0

A-0

A-0

A-60

A-0

A-0

A-0

*

A-60

Koridorji

(2)

A-0

*

*

A-0

*

A-60

A-0

A-0

A-0

*

A-30

Bivalni prostori

(3)

A-60

A-0

*

A-0

*

A-60

A-0

A-0

A-0

*

A-30

A-0d

Stopnišča

(4)

A-0

A-0

A-0

*

A-0

A-60

A-0

A-0

A-0

*

A-30

Delovni prostori (nizka ogroženost)

(5)

A-15

A-0

A-0

A-0

*

A-60

A-0

A-0

A-0

*

A-0

Strojnice kategorije A

(6)

A-60

A-60

A-60

A-60

A-60

*

A-60f

A-30

A-60

*

A-60

Druge strojnice

(7)

A-15

A-0

A-0

A-0

A-0

A-0

*

A-0

A-0

*

A-0

Prostori za tovor

(8)

A-60

A-0

A-0

A-0

A-0

A-0

A-0

*

A-0

*

A-0

Delovni prostori (visoka ogroženost)

(9)

A-60

A-30

A-0d

A-30

A-0d

A-30

A-0d

A-0

A-60

A-0

A-0

A-0

*

A-30

Odprti krovi

(10)

*

*

*

*

*

*

*

*

*

A-0

Prostori posebne kategorije in ro-ro prostori

(11)

A-60

A-30

A-30

A-0d

A-30

A-0

A-60

A-0

A-0

A-30

A-0

A-30

Opombe k tabelam 5.1, 5.1(a), 5.2 in 5.2(a), kot je ustrezno.

(a)

Za pojasnilo o tem, katera se uporablja, glej pravili II-2/B/3 in 8.

(b)

Če so prostori v isti številčni kategoriji in je poleg oznaka b, se v tabeli prikazana ocena pregrade ali krova zahteva samo, kadar se sosednji prostori uporabljajo za drugačne namene, npr. v kategoriji (9). Med dvema kuhinjama ni potrebna pregrada, vendar kuhinja poleg sobe za barve zahteva pregrado ‚A-0‘.

(c)

Pregrade, ki ločujejo krmarnico od navigacijske kabine, imajo lahko oceno ‚B-0‘.

(d)

Glej odstavka .2.3 in .2.4 tega pravila.

(e)

Pri uporabi pravila 2.1.2 ‚B-0‘ in ‚C‘ v tabeli 5.1 in 5.1a pomenita ‚A-0‘.

(f)

Protipožarne izolacije ni treba namestiti, če je požarna ogroženost v strojnici kategorije (7) majhna ali je ni.

(*)

Zvezdica v tabelah pomeni, da mora biti pregrada iz jekla ali drugega enakovrednega materiala, ne zahteva pa se, da ustreza standardu razreda ‚A‘. Na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, na katerih je krov prebit za električne kable, cevi in ventilacijske vode – razen prostora kategorije (10) – se taka odprtina zatesni, da se prepreči širjenje ognja in dima. Pregrade med kontrolnimi postajami (zasilni generatorji) in odprti krovi imajo lahko odprtine za dotok zraka brez sredstev za zapiranje, razen če je nameščen vgrajeni sistem za gašenje požara s plinom. Pri uporabi pravila II-2/B/2.1.2 zvezdica, kadar se pojavi v tabeli 5.2 in 5.2(a), razen kategorij (8) in (10), pomeni ‚A-0‘.“;

(j)

doda se naslednje pravilo II-2/B/6.3.4:

„LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

.3.4

Za vsako strojnico se iz glavne delavnice predvidi dvoje poti za izhod v sili. Vsaj ena od navedenih poti za izhod v sili zagotavlja neprekinjeno zaščito pred ognjem do varnega mesta zunaj strojnice.“;

(k)

naslov pravila II-2/B/9 se nadomesti z naslednjim:

„9   Prezračevalni sistemi na ladjah, zgrajenih pred 1. januarjem 2018 (R 32)“;

(l)

doda se naslednje pravilo II-2/B/9a:

9a   Prezračevalni sistemi na ladjah

LADJE RAZREDA B, C in D, izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje

.1   Splošno

.1

Prezračevalni vodi, vključno z vodi z enojno in dvojno steno, so iz jekla ali enakovrednega materiala, razen kratkih gibkih spojk, ki ne presegajo 600 mm dolžine in se uporabljajo za povezovanje ventilatorjev na ventilacijski sistem v prostorih za klimatizacijo. Razen če ni v odstavku .1.6 izrecno drugače določeno, se smejo za izdelavo vodov, vključno z izolacijo, uporabljati le negorljivi materiali. Vendar pod naslednjimi pogoji ni nujno, da so kratki vodi, katerih dolžina ne presega 2 m in s prostim premerom (površina prostega premera se izračuna na osnovi notranjih dimenzij samega voda, brez izolacije, tudi v primeru predizoliranih vodov), ki ne presega 0,02 m2, iz jekla ali enakovrednega materiala:

.1

Vodi so iz negorljivega materiala, ki ima lahko notranjo ali zunanjo oblogo z lastnostmi, ki zavirajo širjenje ognja in imajo v vsakem primeru kalorično vrednost, ki ne presega 45 MJ/m2 površine za uporabljeno debelino. Kalorična vrednost se izračuna v skladu s priporočili, ki jih je objavila Mednarodna organizacija za standardizacijo, zlasti standardom ISO 1716:2002, ‚Preskusi odziva gradbenih proizvodov na ogenj – Ugotavljanje specifične toplote zgorevanja‘;

.2

vodi se lahko uporabljajo samo na koncu naprave za prezračevanje in

.3

vodi od odprtine v pregradah razreda ‚A‘ ali ‚B‘, vključno z neprekinjenim stropom razreda ‚B‘, niso oddaljeni manj kakor 600 mm, merjeno vzdolž voda.

.2

Naslednje naprave se preskusijo v skladu s Kodeksom postopkov požarnega preskusa:

.1

dušilci ognja, vključno z ustreznimi napravami za njihovo upravljanje, čeprav se preskušanje ne zahteva za dušilce, nameščene na spodnjem delu voda v sesalnih vodih za kuhinjske štedilnike, ki morajo biti jekleni in sposobni zaustaviti ugrez v vodu; in

.2

preboji za vode skozi pregrade razreda ‚A‘, čeprav se preskušanje ne zahteva, kadar so jeklene obloge neposredno spojene z vodi za prezračevanje z zakovičenimi ali privitimi prirobnicami ali če so privarjene.

.3

Dušilci ognja so zlahka dostopni. Kadar so nameščeni za stropom ali oblogo, se na teh stropih ali oblogah namestijo vratca za njihovo pregledovanje, na njih pa je tablica z identifikacijsko številko dušilca ognja. Identifikacijska številka dušilca ognja se označi tudi na vsakem zahtevanem daljinsko upravljanem mestu.

.4

Prezračevalni vodi imajo vratca za nadziranje in čiščenje. Vratca se nahajajo blizu dušilcev ognja.

.5

Glavni dovodi in odvodi prezračevalnega sistema se lahko zaprejo z mesta zunaj prostora, ki se prezračuje. Sredstva za zapiranje so zlahka dostopna, vidno in trajno označena ter imajo naveden dejanski položaj zapiralne naprave.

.6

Gorljiva tesnila niso dovoljena na robnih spojih prezračevalnih vodov znotraj 600 mm od odprtine za pregrade razreda ‚A‘ ali ‚B‘ in v vodih, za katere se zahteva konstrukcija razreda ‚A‘.

.7

Odprtine za prezračevanje ali vodi za izravnavanje zraka med dvema ograjenima prostoroma se ne zagotovijo, razen kot to dovoljuje pravilo II-2/B/7.7.

.2   Razporeditev vodov

.1

Prezračevalni sistemi strojnic kategorije A, prostori za avtomobile, ro-ro prostori, kuhinje, prostori posebne kategorije in prostori za tovor so drug od drugega in od prezračevalnih sistemov drugih prostorov ločeni. Vendar prezračevalnih sistemov za kuhinje na potniških ladjah za prevoz največ 36 potnikov ni treba popolnoma ločiti od drugih prezračevalnih sistemov, ampak jih lahko oskrbujejo posebni vodi iz enote za prezračevanje drugih prostorov. V takem primeru se blizu enote za prezračevanje namesti avtomatski dušilec ognja v vod za prezračevanje kuhinje.

.2

Prezračevalni vodi strojnic kategorije A, kuhinj, prostorov za vozila, ro-ro prostorov ali prostorov posebne kategorije ne smejo biti speljani skozi bivalne prostore, delovne prostore ali kontrolne postaje, razen če so v skladu z odstavkom.2.4.

.3

Prezračevalni vodi za bivalne prostore, delovne prostore ali kontrolne postaje ne smejo biti speljani skozi strojnice kategorije A, kuhinje, prostore za vozila, ro-ro prostore ali prostore posebne kategorije, razen če so v skladu z odstavkom.2.4.

.4

Kot dovoljujeta odstavka. 2.2 in. 2.3, so vodi bodisi:

.1.1

izdelani iz jekla, debeline vsaj 3 mm za vode s prostim premerom, manjšim od 0,075 m2, vsaj 4 mm za vode s prostim premerom med 0,075 m2 in 0,45 m2 in vsaj 5 mm za vode s prostim premerom nad 0,45 m2;

.1.2

ustrezno podprti in ojačani;

.1.3

opremljeni z avtomatskimi dušilci ognja blizu prebitih mej in

.1.4

izolirani v skladu s standardom razreda ‚A-60‘ od mej prostora, za katerega se uporabljajo, do točke, ki je vsaj 5 m nad vsakim dušilcem ognja;

ali

.2.1

izdelani iz jekla v skladu z odstavkoma .2.4.1.1 in. 2.4.1.2 in

.2.2

izolirani v skladu s standardom razreda ‚A-60‘ po vseh prostorih, skozi katere so speljani, razen vodov, ki so speljani skozi prostore kategorije (9) ali (10), kakor je opredeljeno v pravilu II-2/B/4.2.2.

.5

Za namene odstavkov .2.4.1.4 in. 2.4.2.2 se vodi izolirajo po celotnem premeru njihovem zunanje površine. Za vode, ki se nahajajo zunaj določenega prostora, vendar nanj mejijo in si z njim delijo eno ali več površin, se šteje, da so speljani skozi določeni prostor in morajo biti izolirani po površini, ki si jo delijo s tem prostorom na razdalji 450 mm od voda (skice take razporeditve se nahajajo v Poenotenih razlagah SOLAS, poglavje II-2 (MSC.1/Circ.1276)).

.6

Kadar mora biti vod za prezračevanje speljan skozi pregrado glavnega navpičnega območja, se zraven pregrade namesti avtomatski dušilec ognja. Dušilec se lahko tudi zapre ročno z obeh strani pregrade. Nadzorna lokacija mora biti lahko dostopna ter jasno in vidno označena. Vod med pregrado in dušilcem je izdelan iz jekla v skladu z odstavkoma .2.4.1.1 in .2.4.1.2 ter izoliran do vsaj enake protipožarne celovitosti kakor pregrade, skozi katere je speljan. Dušilec se namesti vsaj na eno stran pregrade in se opremi z vidnim indikatorjem, ki kaže, če je dušilec odprt.

.3   Dušilci ognja in preboji za vode

.1

Vodi, ki potekajo skozi pregrade razreda ‚A‘ izpolnjujejo naslednje zahteve:

.1

kadar je skozi pregrade razreda ‚A‘ speljan vod s tanko plastjo kovine in s prostim premerom 0,02 m2 ali manj, se odprtina obloži s pločevinasto oblogo debeline vsaj 3 mm in dolžine vsaj 200 mm ter po možnosti razdeljeno na 100 mm na vsaki strani pregrade, ali pa je v primeru krova položena tako, da je v celoti na spodnji strani prebitega krova.

.2

Kadar so prezračevalni vodi s prostim premerom nad 0,02 m2, vendar ne več kot 0,075 m2, napeljani skozi pregrade razreda ‚A‘, se odprtine obložijo s pločevinasto oblogo. Vodi in obloge so debeli vsaj 3 mm in dolgi vsaj 900 mm. Pri napeljavi skozi pregrade se ta dolžina razdeli po možnosti tako, da je 450 mm na vsaki strani pregrade. Ti vodi ali obloge takih vodov imajo protipožarno izolacijo. Izolacija ima vsaj tako protipožarno celovitost kakor pregrada, skozi katero je speljan tak vod; in

.3

avtomatski dušilci ognja se namestijo v vseh vodih s prostim premerom nad 0,075 m2, ki so napeljani skozi pregrade razreda ‚A‘. Vsak dušilec se namesti blizu pregrade, skozi katero je speljan, vod med dušilcem in prebito pregrado je izdelan iz jekla v skladu z odstavkoma .2.4.2.1 in .2.4.2.2. Dušilci ognja delujejo avtomatsko, vendar jih je mogoče z obeh strani pregrade zapreti tudi ročno. Dušilec se opremi z vidnim indikatorjem, ki kaže položaj dušilca. Dušilci ognja pa niso obvezni, če so vodi speljani skozi prostore, obdane s pregradami razreda ‚A‘, ne da bi oskrbovali te prostore, pod pogojem, da imajo ti vodi enako protipožarno celovitost kakor pregrade, skozi katere so speljani. Vod s premerom nad 0,075 m2 se ne sme razdeliti na manjše vode na točki prebitja pregrade razreda ‚A‘ in nato združiti v izvirni vod po pregradi, da bi se s tem izognili namestitvi dušilca, ki jo zahteva ta določba.

.2

Prezračevalni vodi s prostim premerom nad 0,02 m2, speljani skozi pregrade razreda ‚B‘, so obloženi s pločevinasto oblogo dolžine 900 mm, po možnosti razdeljeno na 450 mm na vsaki strani pregrad, razen če je vod na tej dolžini izdelan iz jekla.

.3

Vsi dušilci ognja omogočajo ročno upravljanje. Dušilci omogočajo neposredno mehanično sprožitev ali se lahko zapirajo električno, hidravlično ali pnevmatično. Vsi dušilci omogočajo ročno upravljanje z obeh strani pregrade. Avtomatski dušilci ognja, vključno s tistimi, ki omogočajo daljinsko upravljanje, imajo varnostni mehanizem, ki ob požaru zapre dušilec celo ob izpadu električnega toka ali padcu hidravličnega ali pnevmatičnega tlaka. Daljinsko upravljani dušilec ognja omogoča ponovno ročno odprtje na dušilcu.

.4   Prezračevalni sistemi za potniške ladje, ki prevažajo več kot 36 potnikov

.1

Poleg zahtev v oddelkih .1, .2 in .3 prezračevalni sistem na potniški ladji, ki prevaža več kot 36 potnikov, izpolnjuje tudi naslednje zahteve:

1

Na splošno so prezračevalni ventilatorji tako razvrščeni, da vodi, ki segajo v različne prostore, ostanejo v glavnem navpičnem območju.

2

Zaprta stopnišča prezračuje in oskrbuje poseben sistem prezračevalnih vodov (sesalnih in dovajalnih), ki se ne uporablja za druge prostore v prezračevalnem sistemu.

3

Ne glede na njegov premer, mora biti vsak vod, ki oskrbuje več kot en bivalni prostor v medpalubju, delovni prostor ali kontrolno postajo, v bližini preboja vsakega krova takih prostorov opremljen z avtomatskim protidimnim zapiralom, ki se ga lahko ročno zapre z zaščitenega krova nad zapiralom. Kadar ventilator oskrbuje več kot eno medpalubje z ločenimi vodi znotraj glavnega navpičnega območja, pri čemer je vsak dodeljen enemu medpalubju, mora biti vsak vod opremljen z ročnim protidimnim zapiralom v bližini ventilatorja.

4

Navpični vodi se po potrebi izolirajo, kot se zahteva v tabelah 4.1 in 4.2. Vodi se izolirajo, kot se zahteva za krove med prostori, ki jih oskrbujejo in prostori, ki se upoštevajo.

.5   Sesalni vodi iz kuhinjskih štedilnikov

.1   Zahteve za potniške ladje, ki prevažajo več kot 36 potnikov

.1

Poleg izpolnjevanja zahtev iz oddelkov 1, .2 in .3 morajo biti sesalni vodi iz kuhinjskih štedilnikov izdelani v skladu z odstavkoma .2.4.2.1 in .2.4.2.2 ter izolirani v skladu s standardom razreda ‚A- 60‘ v bivalnih prostorih, delovnih prostorih ali kontrolnih postajah, skozi katere so speljani. Opremljeni so tudi z:

.1

lovilcem maščob, ki se z lahkoto odstrani za čiščenje, razen če je nameščen alternativni sistem za odstranjevanje maščob;

.2

dušilcem ognja v spodnjem delu voda na križišču med vodom in napo kuhinjskega štedilnika, ki se avtomatsko in daljinsko upravlja, poleg tega še daljinsko upravljanim dušilcem ognja v zgornjem delu voda blizu izhodne strani voda;

.3

vgrajenimi napravami za gašenje požara v vodu. Sistemi za gašenje požara izpolnjujejo priporočila, ki jih je objavila Mednarodna organizacija za standardizacijo, zlasti standard ISO 2009:15371 ‚Ladje in pomorska tehnologija – Sistemi za gašenje požara za zaščito opreme za kuhanje v ladijski kuhinji‘ (‚Ships and marine technology – Fire-extinguishing systems for protection of galley cooking equipment‘);

.4

napravami na daljinsko upravljanje za izklop sesalnih ventilatorjev in vpihovalnih ventilatorjev, za upravljanje dušilcev ognja iz odstavka .5.1.1.2 in za upravljanje sistema za gašenje požara, ki je blizu vhoda v kuhinjo, a zunaj nje. Če se namesti sistem z več vodi, se zagotovi daljinsko sredstvo, ki se nahaja pri zgornjih kontrolah, da se vsi vodi zaprejo in izpraznijo skozi isti glavni vod, preden se v sistem sprosti sredstvo za gašenje; in

.5

primerno lociranimi vratci za nadziranje in čiščenje, vključno z enimi, ki so blizu izpušnega ventilatorja in enimi, ki so nameščena na spodnjem delu, kjer se nabira maščoba;

.2

sesalni vodi iz območja za kuhinjsko opremo, nameščeni na odprtih krovih, so skladni z odstavkom .5.1.1, kot se uporablja, kadar so speljani skozi bivalne prostore ali prostore z gorljivim materialom.

.2   Zahteve za potniške ladje, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov

Kadar so sesalni vodi iz kuhinjskih štedilnikov napeljani skozi bivalne prostore ali prostore z gorljivim materialom, so izdelani v skladu z odstavkoma .2.4.1.1 in .2.4.1.2. Vsak sesalni vod ima:

.1

lovilec maščob, ki se zlahka odstrani za čiščenje;

.2

avtomatsko in daljinsko upravljani dušilec ognja v spodnjem delu voda na stičišču med vodom in kuhinjskim štedilnikom ter poleg tega še daljinsko vodeni dušilec ognja v zgornjem delu voda blizu izhodne strani voda;

.3

priprave za izklop sesalnih in vpihovalnih ventilatorjev, ki jo je mogoče upravljati iz kuhinje, in

.4

vgrajeno sredstvo za gašenje požara v vodu.

.6   Prostori za prezračevanje strojnic kategorije A z motorji z notranjim zgorevanjem

.1

Kadar prostor za prezračevanje oskrbuje le tako sosednjo strojnico in ni protipožarne pregrade med prostorom za prezračevanje in strojnico, se sredstva za zaprtje prezračevalnega voda ali vodov, ki oskrbujejo strojnico, nahajajo zunaj prostora za prezračevanje in strojnice.

.2

Kadar prostor za prezračevanje oskrbuje tako strojnico in druge prostore ter je od strojnice ločen s pregrado razreda ‚A-0‘, vključno s preboji, se sredstva za zaprtje prezračevalnega voda ali vodov za strojnico lahko nahajajo v prostoru za prezračevanje.

.7   Prezračevalni sistemi za pralnice na potniških ladjah, ki prevažajo več kot 36 potnikov

Sesalni vodi iz sušilnic in pralnic prostorov kategorije (13), kakor so opredeljeni v pravilu II-2/B/2.2 se opremijo s:

.1

filtri, ki se lahko zlahka odstranijo za čiščenje;

.2

dušilcem ognja, nameščenim na spodnjem delu voda, ki se upravlja avtomatsko in daljinsko;

.3

napravami na daljinsko upravljanje za izklop sesalnih ventilatorjev in vpihovalnih ventilatorjev znotraj prostora in za upravljanje dušilca ognja iz odstavka .7.2; in

.4

primerno nameščenimi vratci za nadziranje in čiščenje.“;

(m)

dodajo se naslednja pravila II-2/B/13.4, II-2/B/13.5 in II-2/B/13.6:

„LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE

.4

Vgrajeni sistem za odkrivanje požara in požarni alarm odobrenega tipa se v skladu z ustreznimi določbami pravila II-2/A/9 namesti v strojnice, kadar:

.4.1

je bila namestitev sistemov in opreme za avtomatsko in daljinsko upravljanje odobrena namesto stalne prisotnosti posadke v prostoru in

.4.2

so glavni pogonski in pripadajoči stroji, vključno z glavnim virom električne energije, opremljeni z določeno stopnjo avtomatskega in daljinskega upravljanja ter so pod stalnim nadzorom posadke v kontrolnem prostoru.

.5

Vgrajeni sistem za odkrivanje požara in požarni alarm odobrenega tipa se v skladu z ustreznimi določbami pravila II-2/A/9 namesti v ograjene prostore s sežigalnicami.

.6

V zvezi s sistemom za odkrivanje požara in požarni alarm, ki ga zahtevata pravili II-2/B/13.4 in 13.5, se uporablja naslednje:

 

Sistem odkrivanja požara je tako načrtovan, detektorji pa na takih mestih, da hitro zaznajo začetek požara v katerem koli delu teh prostorov v običajnih pogojih delovanja stroja in ob spremembah prezračevanja, kakor to zahteva možen temperaturni razpon v prostoru. Sistemi za odkrivanje, ki uporabljajo samo toplotne detektorje, niso dovoljeni, razen v prostorih omejene višine in če je njihova uporaba še posebno primerna. Sistem za odkrivanje sproži zvočni in vizualni alarm, ki se razlikujeta od alarma vsakega drugega sistema, ki ne javlja požara, na dovolj mestih, da se zagotovi, da so alarm slišali in opazili na poveljniškem mostu in da ga je opazil odgovorni strojniški častnik.

 

Če na poveljniškem mostu ni nikogar, se alarm sproži tam, kjer je dežurni odgovorni član posadke.

 

Po vgradnji sistema se sistem preskusi pod različnimi pogoji delovanja stroja in prezračevanja.“;

(n)

pravilo II-2/B/14.1.1.2 se nadomesti z naslednjim:

„.2

Zahteve pravil II-2/A/12, II-2/B/7, II-2/B/9 in II-2/B/9a za ohranitev celovitosti navpičnih con se uporabijo enakovredno za krove in pregrade, ki oblikujejo meje za ločevanje vodoravnih con med seboj in od ostalega dela ladje.“;

(o)

pravilo II-2/B/14.1.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„.2

Pri novih ladjah, izdelanih pred 1. januarjem 2018, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov, in obstoječih ladjah razreda B, ki prevažajo več kot 36 potnikov, se ločevalne pregrade prostorov posebne kategorije izolirajo, kakor se zahteva za prostore kategorije (11) v tabeli 5.1 pravila II-2/B/5, vodoravne pregrade pa se izolirajo, kakor se zahteva za kategorijo (11) v tabeli 5.2 pravila II-2/B/5. Pri ladjah, izdelanih 1. januarja 2018 ali po njem, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov, se ločevalne pregrade prostorov posebne kategorije izolirajo, kakor se zahteva za prostore kategorije (11) v tabeli 5.1a pravila II-2/B/5, vodoravne pregrade pa se izolirajo, kakor se zahteva za kategorijo (11) v tabeli 5.2a pravila II-2/B/5.“;

3.

v poglavju III:

(a)

tabela v pravilu III/2.6 se nadomesti z naslednjim:

„Prostori

B

C

D

Število oseb (N)

Število potnikov (P)

> 250

≤ 250

> 250

≤ 250

> 250

≤ 250

Zmogljivost reševalnih plovil (1)  (2)  (3)  (4):

 

 

 

 

 

 

obstoječe ladje

1,10 N

1,10 N

1,10 N

1,10 N

1,10 N

1,10 N

nove ladje

1,25 N

1,25 N

1,25 N

1,25 N

1,25 N

1,25 N

Reševalni čolni (4)  (5)

1

1

1

1

1

1

Rešilni pasovi (6)

8

8

8

4

8

4

Rešilni jopiči (8)  (9)  (12)  (13)

1,05 N

1,05 N

1,05 N

1,05 N

1,05 N

1,05 N

Otroški rešilni jopiči (9)  (13)

0,10 P

0,10 P

0,10 P

0,10 P

0,10 P

0,10 P

Rešilni jopiči za dojenčke (10)  (13)

0,025 P

0,025 P

0,025 P

0,025 P

0,025 P

0,025 P

Signalne bakle in rakete (7)

12

12

12

12

6

6

Priprave za metanje vrvi (14)

1

1

1

1

Radarski reflektorji

1

1

1

1

1

1

Dvosmerna UKV radiotelefonska naprava

3

3

3

3

3

2

(b)

vstavi se naslednje pravilo III/9/2a:

„.2a

Najpozneje ob prvem predvidenem suhem doku po 1. januarju 2018, vendar ne pozneje kot 1. julija 2019, se mehanizem za splavitev rešilnega čolna, ki ni skladen z odstavki 4.4.7.6.4 do 4.4.7.6.6 Kodeksa LSA nadomesti z opremo, ki je v skladu s Kodeksom (*).

(*)  Glej smernice glede ocene in nadomestitve sistemov za splavitev in dviganje rešilnega čolna (MSC.1/Circ.1392).“;"

(c)

doda se naslednje pravilo III/10a:

10a   Reševanje oseb iz vode

LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

.1

Vse ladje imajo ob upoštevanju smernic IMO (**) načrte za posamezne ladje in postopke za reševanje oseb iz vode. Z načrti in postopki se določijo oprema, ki je namenjena za uporabo pri reševanju, in ukrepi, ki se sprejmejo za čim večje zmanjšanje nevarnosti za ladijsko osebje, ki je vključeno v postopke reševanja. Ladje, izdelane pred 1. januarjem 2018, morajo to zahtevo izpolnjevati do prvega rednega pregleda varnostne opreme ali pregleda o obnovitvi spričevala.

.2

Ro-ro potniške ladje, ki so skladne s pravilom III/5-1.4, se štejejo kot skladne s tem pravilom.

(**)  Smernice za pripravo načrtov in postopkov za reševanje oseb iz vode (MSC.1/Circ.1447).“;"

(d)

vstavi se naslednje pravilo III/13.9:

„.9

Člani posadke z dovoljenjem za vstop v ograjene prostore in odgovornostjo za reševanje se udeležijo vaj za vstop v ograjene prostore in reševanje, ki se izvedejo na krovu ladje v razmiku, ki ga določi uprava, vendar najmanj enkrat letno:

.1   Vaje za vstopanje v ograjene prostore in reševanje

.1

Vaje za vstopanje v ograjene prostore in reševanje bi bilo treba načrtovati in izvajati na varen način ob upoštevanju, kakor je ustrezno, smernic iz priporočil IMO (***).

.2

Vsaka vaja za vstopanje v ograjene prostore in reševanje vključuje:

.1

preverjanje in uporabo osebne zaščitne opreme, ki se zahteva za vstop;

.2

preverjanje in uporabo komunikacijske opreme in postopkov;

.3

preverjanje in uporabo instrumentov za merjenje zraka v ograjenih prostorih;

.4

preverjanje in uporabo reševalne opreme in postopkov ter

.5

navodila za prvo pomoč in postopke oživljanja.

(***)  Glej revidirana priporočila za vstopanje v ograjene prostore na ladjah, ki jih je sprejela IMO z Resolucijo A.1050(27).“;"

(e)

vstavi se naslednje pravilo III/14:

14   Evidence (R 19.5)

NOVE IN OBSTOJEČE LADJE RAZREDA B, C IN D:

.1

Datumi izvajanja zborov, podrobnosti o vajah za zapuščanje ladje in protipožarnih vajah, vajah za vstopanje v ograjene prostore in reševanje, vajah v zvezi z reševalnimi sredstvi in usposabljanjih na krovu se zabeležijo v dnevnik, ki ga lahko določi uprava. Če se polni zbor, vaje ali usposabljanje ne izvaja ob predpisanem času, se v dnevniku navedejo okoliščine in obseg izvedenega zbora, vaj ali usposabljanja.“


(1)  Reševalna plovila so lahko rešilni čolni ali rešilni splavi ali oboji v kombinaciji v skladu z določbami iz pravila III/2.2. Kadar to upravičujejo zaščitena narava potovanj in/ali ugodne podnebne razmere območja plovbe lahko uprava države zastave upošteva priporočila IMO v MSC/Circ.1046 in, če tega ne zavrne država članica gostiteljica, odobri naslednje:

(a)

odprte obrnljive napihljive rešilne splave, ki niso v skladu z oddelkom 4.2 ali 4.3 Kodeksa LSA, če taki rešilni splavi v celoti izpolnjujejo zahteve iz Priloge 10 h Kodeksu za hitra plovila iz leta 1994 in zahteve za ladje, izdelane 1. januarja 2012 ali pozneje, iz Priloge 11 h Kodeksu za hitra plovila iz leta 2000;

(b)

rešilne splave, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 4.2.2.2.1 in 4.2.2.2.2 Kodeksa LSA o termoizolaciji tal rešilnega splava.

Reševalna plovila za obstoječe ladje razreda B, C in D izpolnjujejo ustrezna pravila SOLAS 74 glede obstoječih ladij, kakor so bila spremenjena 17. marca 1998. Ro-ro potniške ladje izpolnjujejo zahteve iz pravila III/5-1, kakor se uporablja.

Sistem ali sistemi za evakuacijo na morju, ki ustrezajo oddelku 6.2 Kodeksa LSA, se lahko zamenjajo s po zmogljivosti enakovredno zmogljivostjo rešilnih splavov, ki se zahtevajo v tabeli, vključno s pripravami za njihovo splavitev, kadar je to ustrezno.

(2)  Reševalna plovila so čim bolj enakomerno razporejena na obeh straneh ladje.

(3)  Celotna/skupna zmogljivost rešilnih plovil, vključno z dodatnimi rešilnimi splavi, je v skladu z zahtevami iz zgornje tabele, tj. 1,10 N = 110 % in 1,25 N = 125 % skupnega števila oseb (N), za prevoz katerih je ladja registrirana. Na krovu mora biti dovolj reševalnih plovil, da lahko v primeru izgube ali onesposobitve katerega koli reševalnega plovila preostala reševalna plovila zagotovijo vkrcanje celotnega števila oseb, za prevoz katerih je ladja registrirana. Če zahteve za hrambo rešilnih splavov iz pravila III/7.5 niso izpolnjene, se lahko zahtevajo dodatni rešilni splavi.

(4)  Število rešilnih in/ali reševalnih čolnov mora zagotavljati, da vsak rešilni ali reševalni čoln nadzoruje največ devet rešilnih splavov, če ladjo zapusti skupno število oseb, za katerih prevoz je ladja registrirana.

(5)  Sistemi za splavitev rešilnih čolnov izpolnjujejo zahteve iz pravila III/10.

Če reševalni čoln izpolnjuje zahteve iz oddelka 4.5 ali 4.6 Kodeksa LSA, se lahko vključi v zmogljivost reševalnih plovil iz zgornje tabele.

Rešilni čoln se lahko odobri kot reševalni čoln, pod pogojem, da so rešilni čoln in načini njegove splavitve ter dviganja skladni z zahtevami za reševalni čoln.

Vsaj en reševalni čoln na ro-ro potniških ladjah, če se zahteva, da je tak čoln na ladji, je hitri reševalni čoln, ki izpolnjuje zahteve pravila III/5-1.3.

Kadar uprava države zastave meni, da je namestitev reševalnega čolna ali hitrega reševalnega čolna na krov ladje fizično nemogoča, se lahko takšna ladja izvzame iz zahteve, da ima reševalni čoln, pod pogojem, da izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

ladja je opremljena s sredstvi, ki omogočajo reševanje nemočne osebe iz vode;

(b)

reševanje nemočne osebe iz vode se lahko nadzoruje s poveljniškega mostu in

(c)

ladja ima dovolj dobre manevrske sposobnosti, da se lahko osebam približa in jih reši v najslabših možnih razmerah.

(6)  Vsaj po en rešilni pas na vsaki strani je opremljen s plavajočo rešilno vrvjo, dolgo najmanj dvakrat toliko, kolikor znaša višina, na kateri je rešilni pas shranjen nad vodno črto v najugodnejših vremenskih razmerah, ali 30 metrov, glede na večjo vrednost.

Dva rešilna pasova sta opremljena s samosprožilnim dimnim signalom in samosprožilno lučjo; omogočen mora biti njun hiter spust s poveljniškega mostu. Ostali rešilni pasovi so opremljeni s samosprožilnimi lučmi v skladu z določbami odstavka 2.1.2 Kodeksa LSA.

(7)  Signalne rakete in bakle, ki izpolnjujejo zahteve oddelka 3.1 Kodeksa LSA, se hranijo na poveljniškem mostu ali mestu za krmarjenje.

(8)  Za vsako osebo, ki mora opravljati delo na izpostavljenih območjih palube, se zagotovi napihljiv rešilni jopič. Ti napihljivi rešilni jopiči se lahko prištejejo k skupnemu številu rešilnih jopičev, ki jih zahteva ta direktiva.

(9)  Poskrbi se, da je število rešilnih jopičev, primernih za otroke, enako vsaj 10 % števila potnikov na krovu ali večje, če je to potrebno, da se za vsakega otroka zagotovi rešilni jopič.

(10)  Poskrbi se, da je število rešilnih jopičev, primernih za dojenčke, enako vsaj 2,5 % števila potnikov na krovu ali večje, če je to potrebno, da se za vsakega dojenčka zagotovi rešilni jopič.

(11)

Vse ladje morajo imeti na krovu zadostno število rešilnih jopičev za osebe na straži in za uporabo na oddaljenih prostorih za reševalna plovila. Rešilni jopiči za osebe na straži bi se morali hraniti na mostu, v kontrolni sobi strojnice in na vseh drugih opazovalnih mestih z osebjem.

Najpozneje na datum prvega rednega pregleda po 1. januarju 2012 morajo vse potniške ladje izpolnjevati določbe iz opomb 12 in 13.

(12)  Če zagotovljeni rešilni jopiči za odrasle niso zasnovani tako, da se prilegajo osebam s težo nad 140 kg in prsnim obsegom nad 1 750 mm, je na krovu na voljo zadostno število primernih dodatkov, s katerimi je mogoče rešilne jopiče namestiti na take osebe.

(13)  Na vseh potniških ladjah se vsak rešilni jopič opremi z lučjo, ki ustreza zahtevam odstavka 2.2.3 Kodeksa LSA. Vse ro-ro potniške ladje izpolnjujejo določbe pravila III/5.5.2.

(14)  Ladjam z dolžino manj kot 24 m ni treba imeti na krovu priprav za metanje vrvi.“;