2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/46


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/1318

z dne 29. julija 2016

o smernicah za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije in najboljših praks, da se zagotovi, da bodo do leta 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Stavbe so v središču politike energijske učinkovitosti EU, saj pomenijo skoraj 40 % (1) porabe končne energije.

(2)

Pomembnost gradbenega sektorja za izboljšanje energijske učinkovitosti je bila izpostavljena v sporočilu Evropske komisije o energijski učinkovitosti in njenem prispevku k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 (2) ter njenem sporočilu o okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (3).

(3)

Celovito izvajanje in izvrševanje obstoječe energetske zakonodaje je sprejeto kot prva prednostna naloga pri vzpostavljanju energetske unije.

(4)

Direktiva o energijski učinkovitosti stavb je glavni pravni instrument, ki obravnava energijsko učinkovitost stavb v okviru ciljev energijske učinkovitosti za leto 2020.

(5)

Člen 9 Direktive določa posebni cilj, da morajo do konca leta 2020 vse nove stavbe biti stavbe s skoraj nično porabo energije ali morajo imeti zelo nizke potrebe po energiji. Potrebna količina energije, ki je skoraj enaka nič ali je zelo majhna, bi se morala v znatnem obsegu pridobiti iz obnovljivih virov energije.

(6)

Nacionalna zakonodaja za prenos zahtev iz člena 9(1) mora zagotoviti, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije. Enak cilj skoraj nične porabe energije, vendar s krajšim rokom, tj. 31. december 2018, velja za nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki. S tem bi se moral ustvariti pregleden nacionalni pravni okvir za ekonomske subjekte, kar zadeva zahteve za energijsko učinkovitost novih stavb od konca leta 2020.

(7)

Vzporedno z zahtevami za nove stavbe Direktiva od držav članic zahteva, da sprejmejo podporne politike za spodbujanje obnove obstoječih stavb, da postanejo stavbe s skoraj nično porabo energije.

(8)

Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o napredku držav članic pri doseganju cilja stavb s skoraj nično porabo energije (4). Od držav članic so bile zbrane še dodatne informacije kot del njihove obveznosti poročanja o zadevi.

(9)

Napredek držav članic se počasi izboljšuje, vendar bi ga bilo treba pospešiti. Čeprav so se na nacionalni ravni okrepili ukrepi za povečanje števila stavb s skoraj nično porabo energije, bi države članice morale povečati prizadevanja za zagotovitev, da bodo do ciljnih datumov v Direktivi vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije.

(10)

Trenutno je v teku pregled direktive o energijski učinkovitosti stavb. Načela za stavbe s skoraj nično porabo energije so eden izmed stebrov sedanje Direktive in bodo od leta 2020 postala pravilo za nove stavbe. Med pregledom bo ocenjeno, ali bodo za leto 2030 potrebni dodatni ukrepi. Razvoj novih politik in pristopov bi moral imeti trdne temelje. Ključnega pomena je, da se zahteve za stavbe s skoraj nično porabo energije za leto 2020 v celoti izvajajo.

(11)

To dodatno podpira člen 9(4) Direktive, ki določa, da lahko Komisija državam članicam izda priporočilo o stavbah s skoraj nično porabo energije –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

Države članice bi morale upoštevati smernice iz Priloge k temu priporočilu. Upoštevanje teh smernic bo pomagalo zagotoviti, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije, državam članicam pa bo pomagalo razviti nacionalne načrte za povečanje števila stavb s skoraj nično porabo energije.

2.

To priporočilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. julija 2016

Za Komisijo

Miguel ARIAS CAÑETE

Član Komisije


(1)  Glej „Energy, transport and environment indicators“, izdaja 2012, Evropska komisija. Za namene te ocene je bila poraba končne energije v gospodinjskem in storitvenem sektorju združena. To npr. vključuje porabo električne energije naprav, vendar izključuje porabo energije industrijskih stavb.

(2)  SWD(2014) 255 final.

(3)  Sveženj o energetski uniji COM(2015) 80 final.

(4)  COM(2013) 483 final/2.


PRILOGA

1.   UVOD

Zaradi uvedbe zahtev glede učinkovitosti v nacionalne gradbene predpise nove stavbe danes porabijo samo polovico energije v primerjavi s tipičnimi stavbami v 80-ih letih.

Direktiva o energijski učinkovitosti stavb (v nadaljnjem besedilu: DEUS ali Direktiva) od držav članic zahteva, da vzpostavijo minimalne zahteve za energijsko učinkovitost nanovo zgrajenih stavb in obstoječih stavb, na katerih poteka večja prenova. Ob teh minimalnih zahtevah DEUS določa jasno obveznost, da morajo vse nove stavbe do konca desetletja imeti skoraj nične ali zelo nizke potrebe po energiji in se uvrščati med stavbe s skoraj nično porabo energije (v nadaljnjem besedilu: SNPE). Vendar je obstoječi stavbni fond star in neučinkovit, obnavlja pa se počasi. V skladu z DEUS bi bilo treba fond obstoječih stavb postopoma prilagoditi podobnim standardom.

Celovito izvajanje in izvrševanje obstoječe energetske zakonodaje je sprejeto kot prva prednostna naloga pri vzpostavljanju energetske unije (1). Bistveni zahtevi v sedanjem pravnem okviru sta zagotovitev, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije (javne stavbe dve leti prej), in podpora prilagoditvi obstoječih stavbnih fondov standardom SNPE.

2.   OZADJE: DOLOČBE DEUS GLEDE SNPE

2.1   Opredelitev SNPE

V skladu s členom 2(2) DEUS stavba s skoraj nično porabo energije „pomeni stavbo z zelo visoko energijsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I. Za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini.“

Prvi del opredelitve določa energijsko učinkovitost kot element, ki določa, da je stavba „SNPE“. Ta energijska učinkovitost mora biti zelo visoka in določena v skladu s Prilogo I DEUS. Drugi del opredelitve določa smernice za dosego te zelo visoke učinkovitosti, kjer bi za posledično majhno količino energije v veliki meri zadostovala energija iz obnovljivih virov.

Opredelitev SNPE odraža dejstvo, da so ukrepi za energijo iz obnovljivih virov in učinkovitost povezani. Kadar so nameščeni na stavbo, bodo obnovljivi viri energije zmanjšali neto količino dobavljene energije. V številnih primerih energija iz obnovljivih virov, pridobljena na kraju samem, brez dodatnih ukrepov za energijsko učinkovitost ali znatnega zmanjšanja količnikov primarne energije za obnovljive vire energije zunaj objekta ne bo zadostovala, da se potrebe po energiji približajo nič. Zato bodo višje in strožje zahteve za visokoučinkovite SNPE tudi spodbujale večjo uporabo obnovljivih virov energije na stavbi in bi morale voditi k prilagoditvi količnikov primarne energije za nosilce energije zunaj objekta, pri čemer se upošteva njihova vsebnost energije iz obnovljivih virov.

Medtem ko DEUS vsebuje okvirno opredelitev SNPE, je njena podrobna uporaba v praksi (npr. kaj je „zelo visoka energijska učinkovitost“ in kaj bi bil priporočeni znatni prispevek „energije iz obnovljivih virov“) odgovornost držav članic, ko prenašajo člen 9 Direktive v svoje nacionalne pravne sisteme.

2.1.1   Kaj je energijska učinkovitost stavbe „s skoraj nično porabo energije“

Energijska učinkovitost je opredeljena (2) kot „količina energije, potrebna za zadovoljevanje potreb po energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, ki med drugim vključuje energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in razsvetljavo“. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 (3) in spremne smernice (4) vsebujejo uporabna navodila, kako se izračuna energijska učinkovitost stavbe (5).

V Prilogi I(3) k Uredbi se izračun energijske učinkovitosti začne z izračunom potreb po končni energiji  (6) za ogrevanje in hlajenje ter konča z izračunom neto primarne energije. Izračun je usmerjen od potreb po energiji v stavbi do vira (tj. primarne energije).

V skladu z DEUS lahko države članice uporabijo nacionalne količnike primarne energije za pretvorbo dobavljene končne energije v primarno energijo in izračunajo energijsko učinkovitost stavbe.

Poraba primarne energije se mora izračunati z uporabo količnikov primarne energije za vsak nosilec energije (npr. električna energija, kurilno olje, biomasa, daljinsko ogrevanje in hlajenje). Spremne smernice k Delegirani uredbi priporočajo uporabo enakega količnika primarne energije za dobavljeno in izvoženo električno energijo, in sicer 2,5.

Energija, proizvedena na kraju samem (porabljena na kraju samem ali izvožena), zmanjša potrebe po primarni energiji, povezane z dobavljeno energijo.

Končni cilj izračuna energijske učinkovitosti je določiti celotno letno porabo energije v obliki neto primarne energije, kar ustreza energiji, porabljeni za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in razsvetljavo. Ta letna bilanca je skladna z okvirom DEUS. Vendar študije kažejo, da bi lahko imeli koristi od izračuna energijskih bilanc v krajših časovnih presledkih (npr. za opazovanje dnevnih in sezonskih učinkov) (7).

V skladu s členom 4(1) morajo minimalne zahteve upoštevati splošne notranje klimatske pogoje, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot je neustrezno prezračevanje. Da se prepreči poslabšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih, udobja in zdravstvenih pogojev v evropskem stavbnem fondu (8), bi bilo treba postopno dvigovanje minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost zaradi SNPE v celotni Evropi izvesti skupaj z ustreznimi strategijami za notranje okolje.

Podobno študije (9) kažejo, da nove in obnovljene stavbe pogosto ne dosegajo načrtovane energijske učinkovitosti. Treba bi bilo oblikovati mehanizme, da se izračun energijske učinkovitosti prilagodi dejanski porabi energije.

2.1.2   Razmerje med stroškovno optimalno ravnjo in ravnjo SNPE

DEUS je vzpostavila sistem primerjalnih vrednosti (načelo „stroškovne optimalnosti“), da usmerja države članice pri določanju zahtev glede energijske učinkovitosti v nacionalnih ali regionalnih gradbenih predpisih in njihovem rednem pregledu. V okviru DEUS stroškovna optimalnost (10) določa minimalno raven ambicij za obnovo stavb in nove stavbe.

V skladu z zahtevami glede optimalnih stroškov iz člena 5 Direktive se nacionalne minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti pregledajo vsakih pet let in se povišajo, če so občutno manj ambiciozne od nacionalnih stroškovno optimalnih ravni.

Metodologija za izračun optimalnih stroškov dopušča državam članicam, da opredelijo razpon zahtev za SNPE v letu 2020. Za to je treba kot del svežnjev ukrepov, ki se uporabijo za referenčne stavbe, oceniti in primerjati različne ukrepe za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, in sicer posebej in v kombinaciji.

Temu ustrezno lahko države članice, da opredelijo in dosežejo raven SNPE, uporabijo različne kombinacije ukrepov v zvezi z izolacijo ali drugimi ukrepi za energijsko učinkovitost, vključitvijo visokoučinkovitih tehničnih stavbnih sistemov in uporabo obnovljivih virov energije na kraju samem (11). Kot del izračunov optimalnih stroškov morajo države članice preučiti prispevek vsakega izmed teh treh ukrepov.

Države članice morajo opredeliti količnike primarne energije na nosilec energije. Ti količniki primarne energije lahko temeljijo na nacionalnih ali regionalnih povprečnih vrednostih ali na specifičnih vrednostih. Ti količniki bi morali upoštevati vsebnost energije iz obnovljivih virov v energiji, dobavljeni v stavbo, vključno iz bližnjih virov, zato da se obnovljivi viri energije na kraju samem in zunaj objekta obravnavajo na isti osnovi.

Pomembno je upoštevati, da se bo za glavnino novih stavb koncept stavbe s skoraj nično porabo energije začel uporabljati januarja 2021 (za nove javne stavbe januarja 2019). Do takrat se bodo stroški tehnologije po vsej verjetnosti znižali zaradi bolj zrelih trgov in večjih količin. Zato je verjetno, da bodo ravni SNPE ustrezale optimalnim stroškom za leto 2020.

Ugotovitve kažejo, da so obstoječe tehnologije za varčevanje z energijo, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije v kombinaciji zadostne za doseganje ustreznih ciljev za stavbe s skoraj nično porabo energije (12). Tehnološka vrzel, ki bi jo bilo treba premostiti do leta 2021, ni bila opredeljena. Analiza poročil o optimalnih stroških iz člena 5 DEUS kaže, da je možna neovirana povezava med optimalnimi stroški in SNPE (13).

Vsak petletni cikel za optimizacijo stroškov pomeni priložnost, da se v nacionalne gradbene predpise zaradi novih tehnologij vključijo izboljšave na področju energijske učinkovitosti in spremenijo predpisi v zvezi z učinkovitostjo stavb, da se premosti vrzel do stroškovno optimalnih ravni. Kot del rednega pregleda nacionalnih gradbenih predpisov za nove in obstoječe stavbe bo po letu 2020 načelo stroškovne optimalnosti omogočalo neprestano povečevanje ravni ambicij iz zahtev SNPE za nove stavbe.

2.1.3   Kako prispevajo obnovljivi viri energije

Še posebej pomemben cilj je vključitev obnovljivih virov energije v nacionalno izvajanje SNPE. Direktiva 2009/28/ES (14) Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: direktiva EOV) zahteva od držav članic, da v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih uvedejo ustrezne ukrepe za povečanje deleža vseh vrst energije iz obnovljivih virov v gradbenem sektorju (15).

Takšni ukrepi se dopolnjujejo z zahtevami za SNPE iz DEUS. Določbe DEUS spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, zlasti na kraju samem, saj energija, ki se proizvede tam, zmanjša obseg primarne energije v dobavljeni energiji. Na ta način so obnovljivi viri energije na kraju samem vedno del izračunov energijske učinkovitosti stavbe.

Medtem ko nekatere države članice zahtevajo delež energije iz obnovljivih virov v porabljeni primarni energiji ali minimalni prispevek energije iz obnovljivih virov v kWh/(m2.l), so druge uvedle posredne zahteve, kot je nizka poraba primarne energije iz neobnovljivih virov, ki jih je možno izpolniti le, če je energija iz obnovljivih virov del stavbnega koncepta (16). Ta prožnost omogoča prilagajanje nacionalnim okoliščinam in lokalnim pogojem (vrsta stavbe, podnebje, stroški primerjalnih tehnologij obnovljivih virov energije in dostopnost, optimalna kombinacija z ukrepi na strani povpraševanja, gostota stavb itd.). Najpogosteje uporabljeni sistemi obnovljivih virov energije v SNPE so solarni termični in fotovoltaični sistemi na stavbi. Drugi obnovljivi viri energije, ki so v rabi v teh stavbah, so geotermalni viri (iz toplotnih črpalk s talnim virom) in biomasa.

Na primer, tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, kot so solarni termični in fotovoltaični sistemi, so stroškovno bolj učinkovite v sredozemskem podnebju (za katero je značilno močnejše sončno sevanje) kot v drugih podnebjih. Zato lahko te tehnologije relativno več prispevajo k strožjim zahtevam glede energijske učinkovitosti.

Kar zadeva obnovljive vire energije zunaj objekta, vključno s tistimi v bližini, kot je daljinsko ogrevanje in hlajenje (17), bo delež energije iz obnovljivih virov v mešanici nosilcev energije (npr. v mešanici energije v elektroenergetskem omrežju, ko je električna energija nosilec energije) vplival na energijsko učinkovitost stavbe prek količnikov primarne energije. Države članice koristijo to prožnost, saj so za različne nosilce energije na splošno bili ugotovljeni različni količniki primarne energije, še zlasti za večino obnovljivih virov energije in tehnologij za energijo iz obnovljivih virov (18).

2.2   Kaj morajo obsegati nacionalne opredelitve SNPE

Večina držav članic (19) že uporablja indikatorje porabe primarne energije v kWh/(m2.l) v skladu s Prilogo I. Dodatno države članice pogosto vključijo druge parametre, kot so U-vrednosti sestavnih delov ovoja stavbe, neto in končna energija za ogrevanje in hlajenje ter emisije CO2.

Približno 60 % držav članic je določilo podrobno uporabo opredelitve SNPE v pravnem dokumentu (npr. gradbeni predpisi in odloki v zvezi z energijo).

Podrobna uporaba opredelitve stavb s skoraj nično porabo energije v praksi mora vključevati numerični indikator porabe primarne energije v kWh/(m2.l) (20). Ta podrobna uporaba se vključi v nacionalne ukrepe za prenos ali v nacionalni načrt za povečanje števila SNPE.

2.3   Nove stavbe: časovni načrt za cilje glede SNPE

Člen 9(1) DEUS nalaga državam članicam, da

„… zagotovijo, da:

(a)

so do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske stavbe ter

(b)

so po 31. decembru 2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, skoraj nič-energijske stavbe.“

Nacionalna zakonodaja za prenos zahtev iz člena 9(1) mora vsebovati določbe, ukrepe ali politike, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije. Isto velja, da morajo nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, biti stavbe s skoraj nično porabo energije do 31. decembra 2018.

Z vidika priprave izvajanja člena 9(1) morajo nacionalni načrti za povečanje števila stavb s skoraj nično porabo energije med drugim obsegati vmesne cilje za izboljšanje energijske učinkovitosti novih stavb do leta 2015. Ti cilji bi se lahko nanašali na minimalni odstotek novih stavb, ki bi morale do navedenega datuma biti stavbe s skoraj nično porabo energije.

Države članice morajo zagotoviti, da so zahteve iz člena 9(1)(a) izpolnjene do 31. decembra 2020, iz člena 9(1)(b) pa do 31. decembra 2018. Čeprav sta ta datuma v prihodnosti, je bil rok za prenos člena 9 9. januar 2013 (21). Do tega datuma so morale biti vse določbe v zvezi s SNPE iz člena 9 vključene v nacionalne ukrepe za prenos. Dejansko je tako dolg rok potreben glede na to, koliko časa je potrebnega za načrtovanje, pridobivanje dovoljenj in izgradnjo stavbe.

Določitev teh ciljev v nacionalni zakonodaji ustvarja preglednost v zvezi s političnimi cilji ter ekonomskim subjektom in drugim deležnikom zagotavlja preglednost nad prihodnjimi zahtevami glede energijske učinkovitosti novih stavb.

Dodatno člen 9(1) od držav članic zahteva, da so do zadevnih datumov „vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije“. Posledično bi fizične osebe, ki bi kupile nanovo zgrajene stavbe ali stanovanja v letu 2021, pričakovale, da se bo trg razvil v skladu s temi cilji in da bodo stavbe SNPE.

Izkušnje gradbenega sektorja kažejo, da je rok za konec gradnje ali dokončanje stavbe lahko negotov in lahko pride do zamud. Države članice bi morale upoštevati obdobje veljavnosti gradbenih dovoljenj, trajanje gradenj in dokončanje gradbenih del ter cilje iz člena 9(1) DEUS, da se izognejo neizpolnjevanju obveznosti, in sicer, da so do januarja 2021 vse nove stavbe SNPE.

2.4   Politike in ukrepi za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije

V skladu s členom 9(1) morajo države članice pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila SNPE. Nacionalni načrti v skladu s členom 9(3) vključujejo najmanj naslednje elemente:

„Nacionalni načrti med drugim vključujejo naslednje elemente:

(a)

podrobna obrazložitev prenosa opredelitev skoraj nič-energijskih stavb v prakso, ki ga pripravijo države članice in v katerem so upoštevani nacionalni, regionalni ali lokalni pogoji, skupaj z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije v kWh/m2 na leto […];

(b)

vmesne cilje za izboljšanje energijske učinkovitosti novih stavb do leta 2015[…];

(c)

informacije o politikah ter finančnih ali drugih ukrepih […], vključno s podrobnostmi o nacionalnih zahtevah in ukrepih v zvezi z uporabo energije iz obnovljivih virov v novih stavbah in obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, določenih v skladu s členom 13(4) Direktive 2009/28/ES ter členov 6 in 7 te direktive.“

2.5   Podpiranje preoblikovanja obstoječih stavb v SNPE

DEUS tudi vključuje obveznosti v zvezi s SNPE, ki se nanašajo na obstoječe stavbe, brez ciljnih datumov ali obveznosti, da se določijo zahteve glede minimalne energijske učinkovitosti. Člen 9(2) DEUS državam članicam nalaga, da „oblikujejo politike in sprejmejo ukrepe, kot je določanje ciljev, da bi spodbudile preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v skoraj nič-energijske stavbe, ter o tem obvestijo Komisijo v nacionalnih načrtih […]“.

Podpora preoblikovanju obstoječega stavbnega fonda v SNPE v skladu s členom 9(2) DEUS bi kot element morala vključevati povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov (člen 9(3)(c)). Dodatno člen 13(6) direktive EOV zahteva, da države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje.

Cilj člena 9(2) je zato povečanje temeljitosti obnove z določitvijo nacionalnih politik podpore za obnovo obstoječih stavb, in sicer na višje ravni SNPE. Obveznost v členu 9(2) DEUS je dopolnjena z dolgoročno nacionalno gradbeno strategijo iz člena 4 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (22) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o energijski učinkovitosti), ki bi s spodbujanjem financiranja in naložb v obnovo stavb morala voditi k višjim stopnjam obnove. Te dolgoročne strategije obnove združujejo zgornje elemente direktive o energijski učinkovitosti (stopnja obnove) in DEUS (temeljitost obnove).

Okvirna opredelitev SNPE v DEUS ne razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami. Takšno razlikovanje bi lahko zavajalo potrošnike, na primer če bi obstajale različne energijske izkaznice za nove in obstoječe stavbe.

„Preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v SNPE“ zato pomeni obnovo v obsegu, ki omogoča, da so izpolnjene zahteve v zvezi z energijsko učinkovitostjo na ravni SNPE. To ne preprečuje različnih rokov in finančne podpore za obstoječe stavbe, pri čemer se priznavajo daljši roki, ki so potrebni, da so ravni SNPE v primeru obstoječih stavb stroškovno optimalne.

3.   NAPREDEK DRŽAV ČLANIC PRI DOSEGANJU CILJA SNPE

3.1   Uporabljene nacionalne opredelitve SNPE

Številčni kazalniki med državami članicami niso primerljivi, saj so v uporabi različne metodologije za izračun energijske učinkovitosti (23). Nekatere države so razširile področje uporabe številčnih kazalnikov z vključitvijo neobvezne porabe energije, npr. porabe energije v napravah. Ugotovitve kažejo, kako vključitev razsvetljave in naprav lahko vodi k bolj optimalnim rešitvam, zlasti kar zadeva porabo električne energije (24).

Ob tem dejstvu razpoložljivi podatki (25) kažejo, da so zahteve zastavljene širše tam, kjer je bil določen številčen kazalnik, in sicer od 0 kWh/(m2.l) do 270 kWh/(m2.l) (kar vključuje porabo energije v napravah), in so podane predvsem kot poraba primarne energije v kWh/m2/l. Višje vrednosti se nanašajo predvsem na bolnišnice ali druge specializirane nestanovanjske stavbe.

Kar zadeva stanovanjske stavbe, je cilj večine držav članic imeti porabo primarne energije, ki ne presega 50 kWh/(m2.l). Največja poraba primarne energije sega od 20 kWh/(m2.l) na Danskem ali 33 kWh/(m2.l) na Hrvaškem (obala) do 95 kWh/(m2.l) v Latviji. Veliko držav članic (Belgija (Bruselj), Estonija, Francija, Irska, Slovaška, Združeno kraljestvo, Bolgarija, Danska, Hrvaška (celinska), Malta, Slovenija) ima cilj 45 ali 50 kWh/(m2.l) (26).

Kar zadeva delež energije iz obnovljivih virov, se poročila precej razlikujejo, pri čemer je samo nekaj držav opredelilo določen minimalni odstotek, večina pa uporablja kvalitativne izjave.

Nobena država članica še ni poročala o zakonodajni ureditvi za primere, ko v utemeljenih posameznih primerih, v katerih je analiza stroškov in koristi med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom negativna, ne bo upoštevala zahtev za SNPE, kot dopušča člen 9(6) DEUS.

3.2   Politike in ukrepi za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije

Ocena stanja iz oktobra 2014 (27) je pokazala, da so države članice v svojih nacionalnih načrtih in nacionalnih akcijskih načrtih za energijsko učinkovitost poročale o širokem razponu politik in ukrepov za podporo ciljem SNPE, čeprav pogosto ni jasno, v kakšnem obsegu so ti ukrepi usmerjeni posebej v SNPE. V primerjavi s stanjem v poročilu Komisije o napredku iz leta 2013 (28) se je število politik in ukrepov, o katerih so poročale države članice, povečalo.

V več kot dveh tretjinah držav članic so v veljavi politike in ukrepi na področju ozaveščanja in izobraževanja, krepitve gradbene zakonodaje in energijskih izkaznic. Drugi načini za spodbujanje SNPE so finančni instrumenti in podporni ukrepi, vključno z npr. politikami spodbud, posojili po znižani obrestni meri, davčnimi izjemami, energijskimi bonusi za fizične osebe, podpornimi shemami za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, svetovanjem in financiranjem za ogrožene sloje ter subvencioniranimi hipotekarnimi obrestnimi merami za energijsko učinkovite domove.

Večina politik in ukrepov, o katerih so poročale države članice, se uporablja tudi za javne stavbe. Obseg ukrepov za javne stavbe se znatno razlikuje med državami članicami in sega od ukrepov samo za vladne stavbe do ukrepov za vse stavbe v javni lasti ali vse stavbe v javni uporabi. Nekatere države članice imajo tudi ukrepe posebej za javne stavbe. To so večinoma kampanje za spremljanje (npr. „NRClick“ je energijski obračunski sistem za primerjavo med različnimi občinami v Belgiji) in demonstracijski projekti (npr. v Nemčiji stavba z nično porabo energije za zvezno agencijo za okolje (Umweltbundesamt)).

Leta 2015 je bil pripravljen pregled statusov nacionalnih načrtov za SNPE za celotno EU (29). Ta nedavna analiza potrjuje trajen napredek, tako v številu kot v kakovosti nacionalnih ukrepov za spodbujanje SNPE, vključno s podrobno uporabo opredelitve, vmesnimi cilji do leta 2015 ter finančnimi in drugimi politikami. To poročilo predstavlja več zglednih ali vodilnih političnih okvirov.

Nekatere države članice so ocenile koristi izvajanja SNPE. Ustvarjena bodo nova polna delovna mesta: v Bolgariji med 649 in 1 180, na Poljskem med 4 100 in 6 200, v Romuniji med 1 390 in 2 203. Bolgarija pričakuje dodatne investicije med 38 in 69 milijoni EUR, Poljska med 240 in 365 milijoni EUR ter Romunija med 82 in 130 milijoni EUR. Predvidene so zahteve glede minimalne porabe primarne energije, in sicer med 70 kWh/m2/l (Bolgarija in Poljska) in 100 kWh/m2/l (Romunija) v letu 2015, vendar bodo v letu 2020 med 30 kWh/m2/l in 50 kWh/m2/l. Delež energije iz obnovljivih virov bo z 20 % v letu 2015 narasel na 40 % v letu 2020. Emisije CO2 bodo z 8–10 kgCO2/m2/l padle na 3–7 kgCO2/m2/l v letu 2020.

Nedavne študije kažejo, da je zmanjšanje porabe energije za 80 % in več ekonomsko izvedljivo pri gradnji SNPE v Evropi, čeprav se mešanica izbranih ukrepov močno spreminja s podnebjem. Rezultati kažejo, kako je širok pristop k učinkovitosti v kombinaciji z ukrepi za energijo iz obnovljivih virov ob različnih stroških izvedljiv v celotni EU (30).

4.   PRIPOROČILA

4.1   Uporaba pojma stavbe s skoraj nično porabo energije v praksi: kdaj so ambicije za raven porabe energije v SNPE prenizke

Ta oddelek vsebuje splošna načela in dejavnike, za katere se državam članicam priporoča, da jih upoštevajo pri oblikovanju opredelitve SNPE, ki se uporablja na nacionalni ravni v skladu z DEUS.

Ne more obstajati enotna raven ambicij za SNPE v celotni EU. Potrebna je prožnost, da se upoštevajo učinki podnebnih pogojev na potrebe po ogrevanju in hlajenju ter stroškovno učinkovitost svežnjev ukrepov za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov.

Vendar pojma „skoraj nič“ ali „zelo majhna količina“ energije, ki ju je uvedla DEUS, kažeta na obseg in omejitve diskrecije držav članic. Opredelitev SNPE bi morala biti usmerjena v doseganje skoraj uravnotežene energijske bilance.

Raven SNPE za nove stavbe ne more biti pod (manj strogo) stroškovno optimalno ravnjo za leto 2021, ki bo izračunana v skladu s členom 5 Direktive. Stroškovno optimalna raven je minimalna raven ambicij za učinkovitost SNPE. Raven energijske učinkovitosti SNPE za nove stavbe bo določena z najboljšo tehnologijo, ki bo razpoložljiva in v tistem času razširjena na trgu, finančnimi vidiki ter pravnimi in političnimi premisleki na nacionalni ravni.

Oblikovanje številčnih primerjalnih vrednosti za kazalnike porabe primarne energije v SNPE na ravni EU je najbolj koristno, ko vrednosti, ki se primerjajo s temi primerjalnimi vrednostmi, izvirajo iz preglednih metodologij izračuna. Trenutno so v pripravi standardi (31), ki omogočajo pregledno primerjavo nacionalnih in regionalnih metodologij izračuna.

Ob upoštevanju teh vidikov se primerjalne vrednosti običajno posredujejo v obliki potreb po energiji. Razlog za to je dejstvo, da so potrebe po energiji izhodišče za izračun primarne energije, zato je zelo nizka raven potreb po energiji za ogrevanje in hlajenje prvi pogoj za stavbe s skoraj nično porabo primarne energije. Zelo majhne potrebe po energiji so tudi osnovni pogoj za dosego znatnega deleža energije iz obnovljivih virov in skoraj nično primarno energijo.

V projekcijah cen in tehnologij za leto 2020 so primerjalne vrednosti za energijsko učinkovitost SNPE za različne podnebne cone EU v naslednjih razponih (32):

 

Sredozemlje:

pisarne: 20–30 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 80–90 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 60 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 0–15 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 50–65 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 50 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

 

oceansko območje:

pisarne: 40–55 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 85–100 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 45 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 15–30 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 50–65 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 35 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem; in

 

celinsko območje:

pisarne: 40–55 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 85–100 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 45 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 20–40 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 50–70 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 30 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

 

nordijsko območje:

pisarne: 55–70 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 85–100 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 30 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 40–65 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 65–90 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 25 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem.

Državam članicam se priporoča, da za pokritje nizkih potreb po energiji v stavbah uporabijo obnovljive vire energije v integriranem konceptu zasnove (33).

Nekatere države članice so se odločile povezati raven SNPE z enim izmed najboljših razredov energijske učinkovitosti (npr. stavbni razred A++), kot je navedeno v energijski izkaznici. Ta pristop, ko je združen z jasnim kazalnikom energijske učinkovitosti, je priporočljiv za posredovanje jasnih informacij investitorjem in usmerjanje trga proti SNPE.

4.2   Izpolnjevanje obveznosti za zagotovitev, da bodo od konca leta 2020 nove stavbe SNPE

Priprava novih stavb za doseganje ciljev SNPE lahko zahteva prilagoditev obstoječih praks. Zahteve glede minimalne energijske učinkovitosti in skoraj nične porabe energije bi bilo treba oceniti ob upoštevanju rokov iz člena 9(1).

Dodatno morajo države članice zagotoviti, da so predpisane sankcije za primer, če novogradnje ne izpolnjujejo zahtev glede energijske učinkovitosti. Za to bodo morda potrebne različne sankcije za novogradnje po preteku rokov za SNPE.

Državam članicam se priporoča, da te elemente čim prej ocenijo, da zagotovijo doseganje ciljev SNPE. Prav tako se državam članicam priporoča, da opredelijo mehanizem, ki se bo uporabljal za spremljanje izpolnjevanja ciljev SNPE. Ta mehanizem bi tudi spremljal doseganje vmesnih ciljev za leto 2015 v skladu s členom 9(1) ter morebitnih dodatnih mejnikov na nacionalni ravni do leta 2020. To bo okrepilo sedanje časovne načrte za SNPE in prispevalo k vzpostavitvi spremljevalnih mehanizmov v prihodnjih letih.

4.3   Politike in ukrepi za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije

V večini držav članic je bil za povečanje števila SNPE izbran širok nabor politik (npr. ozaveščanje in informiranje, izobraževanje in usposabljanje, krepitev gradbenih predpisov in energijske izkaznice, za katere so se odločili: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Švedska, Slovenija, Združeno kraljestvo). Vendar se zdi, da so politike včasih precej splošne in se nanašajo na „vse stavbe“. Njihova podpora SNPE ni vedno dovolj jasna, prav tako ni jasno, v kakšnem obsegu prispevajo v praksi k doseganju ciljev SNPE v državi. Zato se priporoča močnejša povezava med politikami, ukrepi in SNPE.

Za spodbujanje posredovanja teh informacij je Komisija državam članicam dala na razpolago neobvezno predlogo, njena uporaba pa se priporoča za olajšanje primerljivosti in analize načrtov za SNPE (34).

4.4   Podpiranje preoblikovanja obstoječih stavb v SNPE

Najboljše prakse, ki so usmerjene v preoblikovanje obstoječega stavbnega fonda, segajo od tehnološke ozaveščenosti (35) in shem spodbud do finančnih instrumentov, davčnih mehanizmov, ekonomskih instrumentov, kot so sheme obveznosti varčevanja z energijo, tržnih instrumentov, kot so javno-zasebna partnerstva za spodbujanje obnavljanja stavb, ali središč za vse potrebno svetovanje in rešitve v zvezi z energijsko obnovo na enem mestu (36).

Pristop nekaterih držav članic, ki povezujejo finančno podporo za obnovo stavb z doseganjem visokih energijskih razredov, enakih ravni SNPE, se lahko obravnava kot dobra praksa za spodbujanje preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v smeri SNPE.

V zadnjem desetletju je večina držav članic uvedla ukrepe, usmerjene v obstoječi stavbni fond, pred kratkim pa so bili v okviru nacionalnih strategij obnove, razvitih v skladu s členom 4 direktive o energijski učinkovitosti, opredeljeni novi, v prihodnost usmerjeni pristopi. Države članice bi morale oblikovati čvrste mešanice instrumentov politike (pakete politike), odvisne samo delno od javnih proračunov.

Zanesljivi podatki za spremljanje učinkov politike, vključno z dejansko energijsko učinkovitostjo in notranjim okoljem, so potrebni predvsem za obnovo stavbnega fonda. V nekaterih državah z omejenim potencialom za sončno energijo (npr. severna Evropa) so potrebne politike, ki podpirajo alternativne ukrepe (npr. biomasa). Sprejetje časovnih načrtov in kazalnikov je prav tako dobro orodje za obravnavanje posebnih potreb in spremljanje izvajanja. Državam članicam se priporoča, da nadalje okrepijo in ocenijo sprejete ukrepe, da se uspešno spodbujajo stroškovno učinkovite obnove v smeri SNPE.

5.   POVZETEK PRIPOROČIL

(1)

Načela za SNPE so eden izmed stebrov sedanje direktive in bodo od leta 2020 postala pravilo za nove stavbe. Državam članicam se priporoča, da okrepijo prizadevanja za polno izvajanje in izvrševanje določb DEUS, da se zagotovi, da vse nove stavbe do ciljnih datumov iz Direktive postanejo SNPE.

(2)

Državam članicam se prav tako svetuje, da nacionalne opredelitve SNPE določijo na dovolj visoki ravni ambicij (ne pod projekcijami stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev) in v integriranem konceptu zasnove za pokritje nizkih potreb po energiji v SNPE uporabijo obnovljive vire energije. Priporočene primerjalne vrednosti so v oddelku 4.1. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno notranje okolje, da se prepreči poslabšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih, udobja in zdravstvenih pogojev v evropskem stavbnem fondu.

(3)

Zaradi zagotovitve, da nove stavbe do konca leta 2020 postanejo SNPE, bi morale države članice čim prej oceniti, ali je potrebna prilagoditev obstoječih praks. Prav tako se priporoča, da države članice opredelijo mehanizme, ki se bodo uporabljali za spremljanje doseganja ciljev SNPE in preučitev možnosti oblikovanja različnih sankcij za novogradnje po preteku rokov za SNPE.

(4)

Politike in ukrepi za spodbujanje SNPE bi morali biti bolj določni pri razjasnitvi, v kakšni meri prispevajo k doseganju ciljev SNPE. Priporoča se močnejša povezava med politikami, ukrepi in SNPE. Za spodbujanje posredovanja teh informacij je Komisija državam članicam dala na razpolago neobvezno predlogo, njena uporaba pa se priporoča za olajšanje primerljivosti in analize načrtov.

(5)

Komisija priporoča, da države članice pospešijo napredek v razvoju podpornih politik, ki posebej obravnavajo obnovo obstoječih stavbnih fondov v smeri SNPE. Države članice bi morale oblikovati čvrste mešanice instrumentov politike (pakete politike), da za investitorje v učinkovite stavbe zagotovijo potrebno dolgoročno stabilnost, vključno z obnovami v smeri SNPE. Za obravnavo posebnih potreb in spremljanje obnov stavbnih fondov je priporočljivo zanesljivo zbiranje podatkov za spremljanje učinkov politike.


(1)  COM(2015) 80 final.

(2)  Člen 2(4).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 z dne 16. januarja 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb (UL L 81, 21.3.2012, str. 18).

(4)  Smernice določajo metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve v zvezi z energijsko učinkovitostjo (UL C 115, 19.4.2012, str. 1).

(5)  Glej stran 10 smernic.

(6)  Pojmi „potreba po energiji“, „dobavljena energija“ in „neto primarna energija“ bi se morali razumeti v skladu z opredelitvami v Delegirani uredbi (EU) št. 244/2012 in spremnih smernicah.

(7)  Glej npr. „Analysis of load match and grid interaction indicators in net zero energy buildings with simulated and monitored data“, Applied Energy, 31. december 2014, strani 119–131.

(8)  Poročilo JRC „Promoting healthy and energy efficient buildings in the European Union“, 2016.

(9)  Glej npr. „Predicted vs. actual energy performance of non-domestic buildings: Using post-occupancy evaluation data to reduce the performance gap“, Anna Carolina Menezes, Andrew Cripps, Dino Bouchlaghem & Richard Buswell (2012), Applied Energy, zvezek 97, strani 355–364, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0306261911007811/.

(10)  To pomeni raven energijske učinkovitosti, ki vodi k najnižjim stroškom med ocenjenim življenjskim ciklom stavbe.

(11)  „Energija iz obnovljivih virov“ obsega energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrno, sončno, aerotermalno in geotermalno energijo ter energijo iz oceanov, hidroenergijo, biomaso, deponijski plin, plin iz kanalizacijskih obratov in biopline.

(12)  „Towards nearly zero-energy buildings- Definition on common principles under the EPBD“ (http://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/nzeb_full_report.pdf), pripravil Ecofys za Evropsko komisijo, GD za energetiko.

(13)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti.

(14)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(15)  Glej člen 13(4) Direktive EOV.

(16)  EPBD Concerted Action, knjiga III, 2016.

(17)  Sistemi za daljinsko ogrevanje in hlajenje so v EU dosegli stopnjo tržnega razvoja od 10 do 13 % energije za ogrevanje/hlajenje.

(18)  Glej opombo 12.

(19)  23 držav članic in ena belgijska regija.

(20)  V skladu s členom 9(3)(a).

(21)  Člen 28(1), drugi pododstavek.

(22)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(23)  Tekoče delo na standardizaciji in projekti, kot je projekt GE2O (http://www.geoclusters.eu/), skušajo premostiti to omejitev ob hkratnem upoštevanju razlik v okolju, npr. klime.

(24)  Modeliranje optimalnih načinov za dosego SNPE pri novogradnjah v Evropi, predstavitev Delie D'Agostino na konferenci WSED februarja 2016 (http://www.wsed.at/en/programme/young-researchers-conference-energy-efficiency-biomass/).

(25)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0483R%2801%29&from=SL. To poročilo vsebuje informacije od vseh držav članic, razen Grčije in Španije, ki nista poslali nacionalnega načrta ali konsolidirane predloge z 18. septembra 2014. Bolj posodobljena tabela s pregledom nacionalnih opredelitev SNPE je na voljo tukaj: http://ec.europa.eu/energy/en/topics/energy-efficiency/buildings/nearly-zero-energy-buildings.

(26)  Glej informacije v zbirnem poročilu JRC o nacionalnih načrtih za SNPE, 2016, in informativni pregled BPIE iz januarja 2015 (http://bpie.eu/uploads/lib/document/attachment/128/BPIE_factsheet_nZEB_definitions_across_Europe.pdf) ter posodobljene informacije, ki jih je Komisija objavila oktobra 2014 (https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Updated%20progress%20report%20NZEB.pdf).

(27)  https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Updated%20progress%20report%20NZEB.pdf.

(28)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0483R%2801%29&from=SL.

(29)  Zbirno poročilo JRC o nacionalnih načrtih za SNPE, 2016, na voljo na naslednji spletni strani: http://iet.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/publications/all.

(30)  Glej opombo 24.

(31)  Mandat Komisije M/480 za CEN za pripravo standardov SNPE.

(32)  V študiji „Towards nearly zero-energy buildings- Definition on common principles under the EPBD“ (http://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/nzeb_full_report.pdf), ki jo je za GD za energetiko pri Evropski komisiji izdelal Ecofys:

Sredozemlje je cona 1: Katanija (drugi: Atene, Larnaka, Luga, Sevilja, Palermo),

oceansko območje je cona 4: Pariz (drugi: Amsterdam, Berlin, Bruselj, København, Dublin, London, Macon, Nancy, Praga, Varšava),

celinsko območje je cona 3: Budimpešta (drugi: Bratislava, Ljubljana, Milano, Dunaj),

nordijsko območje je cona 5: Stockholm (Helsinki, Riga, Stockholm, Gdansk, Tovarene).

(33)  Integrirana energijska učinkovitost stavbe ustreza obsegu neto primarne energije, potrebne za zadovoljitev različnih potreb v zvezi z njeno tipično uporabo, in mora odražati potrebe po ogrevanju in hlajenju, sanitarni topli vodi in vgrajeni razsvetljavi. Posledično integrirana učinkovitost poleg kakovosti izolacije stavbe upošteva sisteme za ogrevanje, sisteme za hlajenje, energijo za prezračevanje, razsvetljavo, položaj in usmerjenost stavbe, ponovno pridobivanje toplote, aktivno pridobivanje sončne energije in druge obnovljive vire energije.

(34)  Predloge, ki so jih izpolnile države članice, so na voljo na tej spletni strani: http://ec.europa.eu/energy/en/topics/energy-efficiency/buildings/nearly-zero-energy-buildings.

(35)  EU podpira razvoj tehnologije v okviru programa Obzorje 2020, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi na področju energijske učinkovitosti stavb – https://ec.europa.eu/research/industrial_technologies/energy-efficient-buildings_en.html.

(36)  Glej opombo 22.