24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/1


PRIPOROČILO SVETA

z dne 19. decembra 2016

z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle

(2016/C 484/01)

SVET EVROPSKE UNIJE–

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165 in 166 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V današnji družbi vsakdo potrebuje širok nabor spretnosti, znanj in kompetenc, kar vključuje zadostno raven bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence, da lahko v celoti uresniči svoj potencial, je dejavno udeležen v družbi ter izpolnjuje svoje družbene in državljanske odgovornosti. Takšne spretnosti, znanja in kompetence so tudi ključnega pomena za dostop do trga dela in napredovanje na njem ter za udeležbo v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju.

(2)

Za prosta delovna mesta se vse pogosteje zahtevajo tako višje ravni kot širši spekter znanj in spretnosti. V prihodnosti bo manj delovnih mest, za katera bo zadoščala osnovna usposobljenost. Zahtevnejša postajajo celo delovna mesta, za katera je bila včasih potrebna nizka raven kvalifikacij ali pa se kvalifikacije sploh niso zahtevale. Za veliko večino delovnih mest bo potrebna določena raven digitalne kompetence, za vedno več osnovnih delovnih mest pa se zahtevajo nekatera temeljna ali generična znanja in spretnosti (kot so komunikacija, reševanje problemov, timsko delo in čustvena inteligenca).

(3)

Leta 2015 je bilo v Uniji 64 milijonov ljudi, kar je več kot četrtina prebivalstva v starosti od 25 do 64 let, ki so opustili formalno izobraževanje in usposabljanje s kvalifikacijo največ nižje sekundarne izobrazbe. Sicer ne obstajajo načini merjenja ravni osnovnih znanj in spretnosti teh oseb, vendar je raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o znanjih in spretnostih odraslih (PIAAC), v kateri so preučili ravni bralne in matematične pismenosti ter reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih, pokazala, da je bil v 20 državah članicah delež odraslih v starosti od 16 do 65 let z najnižjo ravnijo usposobljenosti podobno visok.

(4)

Poleg tega podatki iz raziskave OECD za Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) iz leta 2013 kažejo na velik delež 15-letnikov, ki dosegajo slabe rezultate pri branju (17,8 %), matematiki (22,1 %) in naravoslovju (16,6 %). Ti rezultati še vedno presegajo referenčno merilo 15 % iz programa izobraževanja in usposabljanja 2020 (ET 2020).

(5)

Raziskava PIAAC je pokazala, da imajo odrasli z višjo stopnjo bralne in matematične pismenosti ter večjo sposobnostjo reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih načeloma več uspeha na trgu dela. Obenem je za od 20 do 25 % odraslih Evropejcev v starosti od 16 do 65 let z nizko ravnijo teh znanj in spretnosti manj verjetno, da se bodo vključili v izobraževanje ali se polno udejstvovali v digitalnem gospodarstvu in družbi. Ti so izpostavljeni večjemu tveganju brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, večjim zdravstvenim tveganjem, imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, njihovim otrokom pa preti nevarnost, da bodo v izobraževanju dosegli slabši uspeh.

(6)

Med nizkokvalificiranimi osebami s temeljnimi pomanjkljivostmi v osnovnih znanjih in spretnostih bi bil lahko velik delež brezposelnih (zlasti dolgotrajno brezposelnih) in pripadnikov drugih ranljivih skupin, na primer starejših delavcev, ekonomsko neaktivnih oseb in državljanov tretjih držav. Zaradi teh pomanjkljivosti težje vstopijo in se težje vrnejo na trg dela.

(7)

Politike držav članic za zmanjšanje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, ki v skladu s Priporočilom Sveta z dne 28. junija 2011 (1) in sklepi Sveta z dne 23. novembra 2015 o politikah za zmanjševanje osipa temeljijo na preventivnih, intervencijskih in kompenzacijskih ukrepih, imajo pozitiven učinek. Leta 2015 je bila povprečna stopnja zgodnjega opuščanja šolanja v Uniji, v starostni skupini od 18 do 24 let, za samo približno eno odstotno točko višja od krovnega cilja 10 % iz strategije Evropa 2020, vendar z velikimi razlikami med državami članicami. Tudi če se krovni cilj doseže, se bo preostalih 10 % ljudi ob vstopu v odraslost spopadalo z resnimi težavami pri dostopu do trajnostne zaposlitve. Poleg tega obstaja še vedno velik delež oseb, starih 25 let in več, ki so zgodaj opustile šolanje, med njimi so zlasti državljani tretjih držav in druge osebe z migrantskim ozadjem ali iz prikrajšanih okolij.

(8)

Udeležba nizkokvalificiranih odraslih v vseživljenjskem učenju je še vedno štirikrat nižja kot pri osebah s terciarnimi kvalifikacijami. Različnim socialno-ekonomskim skupinam še vedno ni omogočen enak dostop do priložnosti vseživljenjskega učenja, nekatere skupine delovno sposobnega prebivalstva, zlasti državljani tretjih držav, pa imajo slabši dostop. Za uspeh ukrepov izpopolnjevanja je torej ključno spodbujanje široke in vključujoče udeležbe. Prizadevanja za pomoč posameznikom, ki potrebujejo posebno spodbudo, podporo in vseživljenjsko usmerjanje, zlasti tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali izobraževanja in usposabljanja, so ključnega pomena.

(9)

Poti izpopolnjevanja bi bile namenjene odraslim z nizko ravnijo spretnosti, znanj in kompetenc, ki niso upravičeni do podpore v okviru jamstva za mlade (2), ter bi jim zagotavljale prožne priložnosti za izboljšanje bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence in za doseganje višjih ravni evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK), pomembnih za trg dela in dejavno udeležbo v družbi. To bi lahko dosegli z izvajanjem izobraževanja in usposabljanja v ustreznih učnih okoljih, pri čemer ustrezno usposobljeni učitelji in izvajalci usposabljanj uporabljajo metode poučevanja odraslih in izkoriščajo možnosti digitalnega učenja.

(10)

Države članice lahko ob upoštevanju nacionalne zakonodaje, okoliščin ter razpoložljivih sredstev poti izpopolnjevanja posebej namenijo ciljnim skupinam, ki so jih opredelile kot prednostne. Uresničevale bi jih lahko v skladu z ureditvami izvajanja, ki jih vzpostavijo države članice same, ter na podlagi posameznikove zavezanosti in njegove zainteresiranosti za sodelovanje.

(11)

Povečanje spretnosti in kompetenc odraslih znatno prispeva k doseganju strateških ciljev strategije Evropa 2020, kar se odraža v političnem ciklu evropskega semestra.

(12)

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja ter dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja.

(13)

Združeni narodi v okviru ciljev trajnostnega razvoja iz leta 2015 poudarjajo, da je treba do leta 2030 zagotoviti bralno in matematično pismenost vseh mladih in velikega deleža odraslih, tako moških kot žensk.

(14)

Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (3) določa referenčni okvir, ki podpira države članice pri zagotavljanju, da mladi do konca formalnega izobraževanja in usposabljanja pridobijo ključne kompetence, da bodo sposobni za odraslo življenje, nadaljnje učenje in delovno življenje. Navedeni okvir tudi podpira države članice pri zagotavljanju, da so odrasli vse življenje sposobni razvijati in posodabljati svoje ključne kompetence.

(15)

Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane zagotavlja skupno evropsko referenco glede tega, kaj pomeni biti digitalno podkovan v današnji družbi, ter opredeljuje kompetence in njihove ravni na petih ključnih področjih.

(16)

S Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (4) je bilo vzpostavljeno skupno referenčno ogrodje kvalifikacij osmih ravni, ki so izražene v učnih rezultatih ter jih je mogoče doseči po različnih poteh formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja.

(17)

V skupnem poročilu Sveta in Komisije o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) sta kot prednostni nalogi opredeljena področje izobraževanja odraslih, med drugim zagotavljanje bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence, ter zadostnih drugih priložnosti za izobraževanje, ki bi omogočile priznanje kvalifikacij po EOK za tiste, ki še niso dosegli ravni 4 EOK. To skupno poročilo vključuje tudi srednjeročne cilje za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključno z izboljšanjem dostopa do kvalifikacij za vse s pomočjo prožnejših in prepustnejših sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti z zagotavljanjem učinkovitih in integriranih storitev orientacije ter vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja.

(18)

Svet v Priporočilu z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (5) države članice poziva, naj do leta 2018 vzpostavijo nacionalne ureditve potrjevanja (opredelitev, dokumentiranje, ocena in certifikacija) neformalnega in priložnostnega učenja. To vključuje možnosti, da se za brezposelne ali tiste, ki so izpostavljeni tveganju, da postanejo brezposelni, opravi „presoja znanj in spretnosti“, v okviru katere se opredelijo njihova znanja, spretnosti in kompetence.

(19)

Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade predlaga, da vsi mladi pod 25. letom starosti v štirih mesecih po tem, ko prenehajo z izobraževanjem ali postanejo brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Države članice poziva, naj osebam, ki so zgodaj opustile šolanje, in nizko usposobljenim mladim ponudijo programe za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja ali prekvalificiranje, ki jim bodo zagotovili učno okolje, ki bo ustrezalo njihovim potrebam in jim omogočilo pridobitev manjkajočih kvalifikacij.

(20)

V Priporočilu Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (6) je predlagano, da se dolgotrajno brezposelnim osebam najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti ponudijo temeljita individualna ocena, svetovanje in dogovor o vključitvi v zaposlovanje, ki mora vključevati individualno ponudbo in določitev enotne kontaktne točke.

(21)

V Priporočilu Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (7), so države članice pozvane, naj razširijo in izboljšajo naložbe v človeški kapital z vključujočimi politikami izobraževanja in usposabljanja, vključno z učinkovitimi vseživljenjskimi strategijami, ter prilagodijo sisteme izobraževanja in usposabljanja novim zahtevam po usposobljenosti ter potrebi po računalniškem znanju.

(22)

V sklepih Sveta z dne 5. in 6. junija 2014 o vključevanju državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, so vnovič potrjena skupna osnovna načela politike integracije priseljencev v EU, sprejeta leta 2004, med drugim tudi načelo, da so „prizadevanja na področju izobraževanja bistvenega pomena za pripravo priseljencev in zlasti njihovih potomcev na uspešnejšo in dejavnejšo udeležbo v družbi“.

(23)

V Resoluciji Sveta z dne 21. novembra 2008 o boljšem vključevanju vseživljenjske orientacije v strategije vseživljenjskega učenja (8) so bile države članice pozvane, da uporabijo štiri vodilna načela za podporo vseživljenjskih poklicnih prehodov državljanov: spodbujanje vseživljenjskega učenja spretnosti za usmerjanje poklicne poti; olajšanje dostopa do storitev orientacije za vse državljane; boljše zagotavljanje kakovosti storitev orientacije in spodbujanje usklajevanja in sodelovanja med različnimi deležniki na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(24)

Kljub temu je za nizkokvalificirane odrasle dostop do priložnosti izobraževanja in usposabljanja ter uresničevanje teh priložnostih izziv. Aktivne politike trga dela skušajo zagotoviti zaposlitev za brezposelne, kakor hitro je mogoče, vendar ne zagotavljajo vedno prožnih in prilagojenih priložnosti za izpopolnjevanje. Le malo javnih politik obravnava potrebo po izpopolnjevanju za tiste, ki so že zaposleni, zaradi česar so izpostavljeni tveganju zastaranja znanj in spretnosti ter izgube zaposlitve, medtem ko imajo ljudje, ki so najdlje od trga dela, največje potrebe po izpopolnjevanju, a je take ljudi najtežje doseči.

(25)

Svet in predstavniki vlad držav članic so pozvali Komisijo, naj pripravi predlog novega programa znanj in spretnosti za Evropo, v katerem bi bile med drugim preučene možnosti za spodbujanje razvoja spretnosti in pridobivanja znanja in navedeno, da je dokončanje višjega sekundarnega ali enakovrednega izobraževanja minimalni pogoj za zagotavljanje uspešnega prehoda iz izobraževanja na trg dela in dostop do nadaljnjega učenja.

(26)

Zbirka znanja, ki jo potrebujejo oblikovalci politike in strokovnjaki, se veča, a je nepopolna. Organi Unije, zlasti Eurostat, Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) ter Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), bi lahko razvili dodatne relevantne raziskave, strokovno znanje in analize. Rezultati dela, ki se opravlja v okviru evropskega sodelovanja na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja bi lahko dodatno prispevali k razvoju zbirke znanja in vzajemnega učenja.

(27)

Organizacije delodajalcev, delodajalci, sindikati, gospodarske, trgovinske in obrtne zbornice, nacionalni organi, ki sodelujejo pri načrtovanju, organizaciji in promociji izobraževanja in usposabljanja ter pri politikah integracije migrantov, službe za zaposlovanje, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, posredniške in sektorske organizacije, organizacije civilne družbe, lokalni in regionalni gospodarski subjekti, knjižnice, občinske službe ter odrasli učenci sami sodijo med ključne deležnike pri skupnih prizadevanjih, potrebnih za doseganje, vključevanje, usmerjanje in podpiranje posameznikov med njihovim napredkom na poti izpopolnjevanja.

(28)

Zaradi raznolikosti ciljne skupine ter razdrobljenosti in kompleksnosti ukrepov politike na tem področju pogosto pride do ne dovolj sistematičnih pristopov k izpopolnjevanju delovne sile in pomanjkljive ozaveščenosti o socialnoekonomskih prednostih takšnega izpopolnjevanja. Zato bi bila dobrodošla dosledna prizadevanja politike na podlagi učinkovitega usklajevanja in partnerstev na vseh področjih politike.

(29)

Ker se sistemi izobraževanja in usposabljanja ter razmere na trgu med državami članicami in regijami bistveno razlikujejo, ni enotnega pristopa k zaposljivosti. V tem okviru je napredek pri doseganju določene ravni kvalifikacij sredstvo za izboljšanje posameznikove zaposljivosti in dejavne udeležbe v družbi in ne cilj sam po sebi –

PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:

v skladu z nacionalno zakonodajo, okoliščinami ter razpoložljivimi sredstvi ob hkratnem tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji ter izvajalci izobraževanja in usposabljanja:

1.

odraslim z nizko ravnijo spretnosti, znanj in kompetenc, na primer tistim, ki so opustili formalno izobraževanje ali usposabljanje, ne da bi dosegli višjo sekundarno ali njej enakovredno izobrazbo, in ki niso upravičeni do podpore v okviru jamstva za mlade, ponudijo dostop do poti izpopolnjevanja, ki jim bodo glede na individualne potrebe omogočile, da:

(a)

pridobijo minimalno raven bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence in/ali

(b)

pridobijo širok nabor spretnosti, znanj in kompetenc, pomembnih za trg dela in dejavno udeležbo v družbi, v skladu s Priporočilom 2006/962/ES o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, z napredovanjem do kvalifikacije na ravni 3 ali 4 EOK, odvisno od nacionalnih okoliščin;

2.

ob upoštevanju nacionalnih okoliščin, razpoložljivih sredstev in obstoječih nacionalnih strategij opredelijo prioritetne ciljne skupine za zagotavljanje poti izpopolnjevanja na nacionalni ravni, pri tem pa upoštevajo tudi spol, raznolikost in različne podskupine ciljne populacije;

3.

po potrebi osnujejo oblikovanje načinov izpopolnjevanja na treh korakih: ocenjevanju znanj in spretnosti, zagotavljanju prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe učnih možnosti ter potrjevanju in priznavanju pridobljenih znanj in spretnosti. Te ukrepe bi lahko olajšali z izvajanjem ukrepov usmerjanja in podpore, kot je določeno v odstavkih od 12 do 14, in po potrebi ob čim boljšem izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij;

Ocenjevanje znanj in spretnosti

4.

odraslim znotraj prednostnih ciljnih skupin, opredeljenih v skladu s točko 2, ponudijo priložnost, da se zanje izvede ocenjevanje, npr. v obliki presoje znanj in spretnosti, da se ugotovijo obstoječa znanja in spretnosti ter potrebe po izpopolnjevanju;

5.

za nizkokvalificirane odrasle po potrebi uveljavijo ureditve potrjevanja, vzpostavljene v skladu s Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, da se ugotovijo, dokumentirajo, ocenijo in/ali potrdijo obstoječa znanja in spretnosti;

Prilagojena in prožna ponudba učnih možnosti

6.

v skladu s točko 1 zagotovijo ponudbo izobraževanja in usposabljanja, s katero zadovoljijo potrebe, ugotovljene med ocenjevanjem znanj in spretnosti. Za migrante iz tretjih držav v to ponudbo po potrebi vključijo priložnosti za učenje jezika in pripravo na usposabljanje;

7.

če je to v skladu z nacionalnimi sistemi in okoliščinami, za beleženje napredka učencev na različnih stopnjah omogočijo večjo uporabo enot učnih rezultatov, ki jih je mogoče dokumentirati, oceniti in potrditi;

8.

kolikor je to mogoče, pri oblikovanju ponudbe v skladu s točko 1 razmislijo o potrebah lokalnega, regionalnega in nacionalnega trga dela ter ponudbo zagotovijo ob tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki, zlasti socialnimi partnerji ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi gospodarskimi subjekti;

Potrjevanje in priznavanje

9.

na podlagi obstoječih ureditev potrjevanja, vzpostavljenih v skladu s Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, ocenijo in potrdijo pridobljena znanja, spretnosti in kompetence, vključno z učenjem na delovnem mestu, ter spodbujajo njihovo potrjevanje zaradi pridobitve kvalifikacije v skladu z nacionalnim ogrodjem in sistemom kvalifikacij;

10.

zagotavljanje poti izpopolnjevanja v skladu z nacionalno zakonodajo in okoliščinami ter razpoložljivimi sredstvi utemeljijo v odstavkih od 11 do 18;

Usklajevanje in partnerstvo

11.

zagotovijo učinkovito usklajevanje za izvedbo tega priporočila, hkrati pa po potrebi podpirajo vključitev ustreznih javnih in zasebnih akterjev s področja izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja, s socialnega, kulturnega in drugih zadevnih področij politike, pa tudi spodbujanje partnerstev med njimi, vključno s čezmejnim in regionalnim sodelovanjem;

Pomoč, usmerjanje in podporni ukrepi

12.

izvajajo ukrepe za motivacijo in pomoč, ki vključujejo ozaveščanje o prednostih izpopolnjevanja, zagotavljanje informacij o obstoječem usmerjanju, podpornih ukrepih, priložnostih za izpopolnjevanje in pristojnih organih ter zagotavljanje spodbud za tiste, ki so najmanj motivirani za koriščenje teh priložnosti;

13.

vzpostavijo storitve usmerjanja in/ali mentorstva v podporo napredovanju učencev na vseh stopnjah procesa izpopolnjevanja;

14.

razmislijo o zasnovi in izvajanju podpornih ukrepov, s katerimi bi pravično obravnavali ovire za udeležbo na poteh izpopolnjevanja. Ti bi lahko med drugim zajemali neposredno podporo za učence ali posredno podporo za delodajalce, namenjeno izpopolnjevanju njihovih zaposlenih;

15.

podprejo začetno usposabljanje in stalni poklicni razvoj osebja, vključenega v zagotavljanje poti izpopolnjevanja, zlasti učiteljev;

Nadaljnje ukrepanje in ocenjevanje

16.

po možnosti v enem letu po sprejetju tega priporočila ter najpozneje do sredine leta 2018 na podlagi ustreznih obstoječih nacionalnih ureditev in obstoječih finančnih okvirov navedejo ustrezne ukrepe za izvajanje tega priporočila na nacionalni ravni;

17.

v obstoječih nacionalnih okvirih ovrednotijo vse ukrepe iz točke 16 in njihov vpliv na napredek ciljne skupine pri pridobivanju bralne in matematične pismenosti ter digitalnih kompetenc, pa tudi do kvalifikacije na ravni 3 ali 4 EOK, odvisno od nacionalnih okoliščin;

18.

rezultate vrednotenja uporabijo za ustrezno oblikovanje zasnove in izvajanja poti izpopolnjevanja na nacionalni ravni in oblikujejo nadaljnje z dokazi podprte politike in reforme;

PRIPOROČA, DA KOMISIJA:

19.

ob podpori Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje spremlja izvajanje tega priporočila, predvsem prek izmenjav, kot je vzajemno učenje, v povezavi z zadevnimi evropskimi usklajevalnimi organi in procesi, povezanimi s politikami zaposlovanja ter izobraževanja in usposabljanja;

20.

spodbuja uporabo ustreznih obstoječih okvirov kompetenc, kakršen je okvir evropskih digitalnih kompetenc za državljane, in orodij za ocenjevanje;

21.

olajša vzajemno učenje med državami članicami ter da na voljo ključne vire in informacije na elektronski platformi za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE);

22.

v sodelovanju z organi Unije in mednarodnimi organizacijami, kakršni sta OECD ali UNESCO, podpre in izvede ustrezne raziskave in analize izobraževanja odraslih ter ocenjevanja njihovih znanj in spretnosti (npr. PIAAC);

23.

po potrebi in brez poseganja v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru in v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi za obdobje 2014–2020, pri izvajanju tega priporočila podpre koriščenje sedanjih in prihodnjih evropskih programov financiranja na področju razvoja znanj in spretnosti, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programa Erasmus+, v skladu z njihovo pravno podlago;

24.

do 31. decembra 2018 v okviru obstoječih postopkov poročanja preuči izvedbene ukrepe, ki jih določijo države članice;

25.

v sodelovanju z državami članicami po posvetovanju z zadevnimi deležniki oceni in ovrednoti ukrepe, sprejete kot odziv na to priporočilo, nato pa v petih letih od njegovega sprejetja poroča Svetu o napredku pri zviševanju ravni bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence med nizkokvalificiranimi odraslimi, pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost.

V Bruslju, 19. decembra 2016

Za Svet

Predsednik

L. SÓLYMOS


(1)  UL C 191, 1.7.2011, str. 1.

(2)  Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 120, 26.4.2013, str. 1).

(3)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(4)  UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(5)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(6)  UL C 67, 20.2.2016, str. 1.

(7)  UL L 307, 18.11.2008, str. 11.

(8)  UL C 319, 13.12.2008, str. 4.