16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/45

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa zahteve za kliring in dvostransko obvladovanje tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ter zahteve za poročanje o takih pogodbah. Točka 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 izvedene finančne instrumente OTC opredeljuje kot pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se ne izvršijo na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali na trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršijo na trgu tretje države, ki se ne šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, za namene Uredbe (EU) št. 648/2012 razvrstijo med izvedene finančne instrumente OTC.

(2)

V skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 se trg tretje države šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

(3)

Da bi se trg tretje države štel za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu Direktive 2004/39/ES, bi morale biti veljavne pravno zavezujoče zahteve ter nadzorne in izvršitvene ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem, enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES ter ali so navedeni trgi predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. Trge, ki imajo na datum sprejetja tega sklepa dovoljenje kot borze finančnih instrumentov ali blagovne borze, je treba zato opredeliti kot trge, ki se štejejo za enakovredne reguliranemu trgu v skladu z Direktivo 2004/39/ES.

(4)

Pravni okvir Japonske za borze finančnih instrumentov in blagovne borze sestavljata zakon o finančnih instrumentih in borzah iz leta 2006 (Financial Instruments and Exchange Act – FIEA), ki določa regulativni okvir za borze finančnih instrumentov, in zakon o izvedenih finančnih instrumentih na blago iz leta 2009 (Commodity Derivatives Act – CDA), ki določa regulativni in nadzorni okvir za blagovne borze. Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki temeljijo na blagu, kotirajo na blagovni borzi, izvedeni finančni instrumenti, pri katerih je osnova finančni instrument, pa kotirajo na borzah finančnih instrumentov. Pravila za borze finančnih instrumentov so podrobneje razdelana v odredbi o izvrševanju zakona o finančnih instrumentih in borzah ter odloku kabineta vlade o borzah finančnih instrumentov, pravila za blagovne borze pa so podrobneje določena v odredbi o izvrševanju zakona o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter odloku o izvrševanju zakona o izvedenih finančnih instrumentih na blago. Poleg tega imajo blagovne borze in borze finančnih instrumentov relativno široka pooblastila za samoregulacijo v zvezi z nekaterimi zahtevami. Samoregulativna pooblastila borz finančnih instrumentov vključujejo zlasti pravila poslovanja v zvezi s kotiranjem in prenehanjem kotiranja finančnih instrumentov, ureditvami trgovanja in zahtevami v zvezi s članstvom. Operativna pravila se morajo predložiti v odobritev japonskemu predsedniku vlade (člen 81 FIEA). Samoregulativna pooblastila blagovnih borz se izvajajo prek odbora ali oddelka za samoregulacijo. Tržna pravila blagovnih borz določajo pravila trgovanja in zahteve glede članstva, vse skupaj pa se morajo predložiti v odobritev ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (MKGR) ter ministrstvu za gospodarstvo, trgovino in industrijo (MGTI). Samoregulativna pravila so za borze pravno zavezujoča.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve za borze z dovoljenjem na Japonskem zagotavljajo rezultate, enakovredne rezultatom na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES, na naslednjih področjih: postopek odobritve, zahteve glede opredelitev, dostop do borz, organizacijske zahteve, zahteve za višje vodstvo, sprejem finančnih instrumentov v trgovanje, začasna ustavitev trgovanja s finančnimi instrumenti in njihov umik iz trgovanja, nadzor skladnosti in dostop do ureditev kliringa in poravnav.

(6)

V skladu z Direktivo 2004/39/ES se zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem uporabljajo samo za delnice, sprejete v trgovanje na reguliranih trgih. Kljub temu, da se lahko delnice sprejmejo v trgovanje na borzah finančnih instrumentov, Komisija meni, da ocena navedenih zahtev ni relevantna za namene tega sklepa, saj je njen cilj preveriti enakovrednost pravno zavezujočih zahtev, ki se uporabljajo za trge tretjih držav v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, ki se izvršujejo na teh trgih.

(7)

Zato je ustrezno zaključiti, da pravno zavezujoče zahteve za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem zagotavljajo rezultate, enakovredne tistim na podlagi zahtev iz naslova III Direktive 2004/39/ES.

(8)

Blagovne borze poslujejo pod nadzorom MKGR in MGTI. CDA določa okvir za nadzorna pooblastila MKGR in MGTI. MKGR in MGTI zlasti odobrita tržna pravila, pravila za pogodbe o borznem posredništvu, pravila o reševanju sporov ali pravila o odboru za nadzor tržnih transakcij borze ter njihove spremembe. Poleg tega lahko za zagotovitev poštenega trgovanja in zaščite vlagateljev MKGR in MGTI od blagovne borze zahtevata, da spremeni statut, druga pravila ali poslovne metode ali da sprejme katere koli druge ukrepe za izboljšanje svojega poslovanja. Če blagovna borza ne izvaja pravilno svojih samoregulativnih pooblastil in ne sprejme potrebnih ukrepov za zagotovitev poštenega trgovanja in zaščite vlagateljev, ji lahko MKGR in MGTI odvzameta licenco ali začasno ustavita celotno ali del njenega poslovanja. Za nadzor borz finančnih instrumentov je pristojen japonski predsednik vlade, katerega pooblastilo je preneseno na komisarja japonske agencije za finančne storitve (Japan Financial Services Agency – JFSA). V oddelku 5 poglavja V FIEA so določeni nadzorni ukrepi, ki so na voljo JFSA. Zlasti lahko JFSA, kadar borza finančnih instrumentov krši pravila in predpise, odvzame licenco ali izda odredbo o začasni ustavitvi celotnega ali dela poslovanja te borze. Poleg tega lahko JFSA od borze finančnih instrumentov zahteva, da spremeni svoj statut, operativna pravila, pravila za pogodbe o borznem posredništvu oziroma vsa druga pravila ali trgovske prakse ali pa sprejme druge potrebne ukrepe za nadzor. Statut borze finančnih instrumentov mora vključevati sankcije za člane, ki kršijo njena pravila poslovanja. Če borza finančnih instrumentov trga ne nadzira učinkovito, lahko JSFA sprejme izvršilne ukrepe, vključno z odvzemom licence ali začasno ustavitvijo njenega poslovanja.

(9)

Zato je ustrezno zaključiti, da za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(10)

Tako bi bilo treba pogoje iz člena 2a Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi z borzami finančnih instrumentov in blagovnimi borzami z dovoljenjem na Japonskem šteti za izpolnjene.

(11)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za borze finančnih instrumentov in blagovne borze, ki veljajo na Japonskem v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za te trge ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet. Komisija bi morala ta sklep pregledati zlasti zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(12)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za borze finančnih instrumentov in blagovne borze na Japonskem, ne posega v možnost Komisije, da kadar koli izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –