15.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 99/6

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/578

z dne 11. aprila 2016

o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 281 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 280 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik) določa, da mora Komisija pripraviti delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: delovni program). Prvi delovni program je bi sprejet z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/255/EU (2). Navedeni program je treba posodobiti. Glede na število sprememb, ki so potrebne v Izvedbenem sklepu 2014/255/EU, in zaradi jasnosti je navedeni sklep primerno nadomestiti in razveljaviti.

(2)

Delovni program je zlasti pomemben za določitev prehodnih ukrepov v zvezi z elektronskimi sistemi ter rokom za uvedbo sistemov, ki še ne bodo delovali do datuma začetka uporabe Zakonika, tj. 1. maja 2016. Zato je delovni program potreben za določitev prehodnih obdobij v zvezi z elektronskimi sistemi iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (3), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (4) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (5).

(3)

Zakonik določa, da vse izmenjave informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij potekajo z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter da informacijski in komunikacijski sistemi v vsaki državi članici gospodarskim subjektom omogočajo enake storitve. Delovni program bi zato moral določiti obsežen načrt za uvedbo elektronskih sistemov, da se zagotovi pravilna uporaba Zakonika.

(4)

Zato bi delovni program moral vsebovati seznam elektronskih sistemov, ki bi jih morale pripraviti in razviti države članice (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistemi) ali države članice v sodelovanju s Komisijo (v nadaljnjem besedilu: vseevropski sistemi), da se bo Zakonik lahko začel uporabljati v praksi. Navedeni seznam bi moral temeljiti na obstoječem dokumentu načrtovanja, povezanem z vsemi carinskimi projekti v zvezi z informacijsko tehnologijo, ki se imenuje „večletni strateški načrt“ in je pripravljen v skladu z Odločbo št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti členom 4 in členom 8(2) Odločbe. Za elektronske sisteme iz delovnega programa bi moral veljati isti pristop k vodenju projektov, kot je določen v večletnem strateškem načrtu, prav tako bi morali biti pripravljeni in razviti v skladu s tem načrtom.

(5)

V delovnem programu bi morali biti opredeljeni elektronski sistemi ter z njimi povezana pravna podlaga, ključni mejniki ter predvideni datumi za začetek delovanja. Datumi, navedeni kot „datumi začetka uporabe“, bi morali biti najzgodnejši datumi, ko bi države članice lahko začele uporabljati novi elektronski sistem. Poleg tega bi v delovnem programu morali biti opredeljeni „skrajni roki za začetek uporabe“ kot najpoznejši datumi, do katerih vse države članice in vsi gospodarski subjekti začnejo uporabljati novi ali nadgrajeni elektronski sistem v skladu z Zakonikom. Ti časovni okviri so potrebni za uvajanje sistema na ravni Unije. Trajanje časovnih okvirov bi moralo upoštevati potrebe pri uvajanju vsakega sistema.

(6)

Roki za začetek uporabe vseevropskih sistemov bi morali biti določeni datumsko ali, kadar je to potrebno, s časovnimi okviri. Ti časovni okviri bi morali biti omejeni na to, kar je potrebno za prehod s sedanjega sistema, ki ga uporabljajo države članice in gospodarski subjekti, na novi sistem. Države članice bi v navedenih časovnih okvirih morale imeti možnost odločanja o tem, kdaj bodo začele in končale prehod svojih sistemov, ter o začetku uporabe novih sistemov ter dostopa do njih za gospodarske subjekte. Končni datum, ki ga določi vsaka država članica, bi moral biti datum izteka obdobja veljavnosti prehodnih določb za zadevne elektronske sisteme iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

(7)

Roke za vzpostavitev in prehod nacionalnih sistemov bi bilo treba določiti v skladu z nacionalnimi projektnimi načrti in načrti prehoda držav članic, glede na to, da so ti sistemi umeščeni v posebno nacionalno informacijsko okolje in okoliščine. Končni datum, ki ga določi vsaka država članica, bi moral biti datum konca prehodnega obdobja za zadevne elektronske sisteme iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Zaradi preglednosti in v skladu s členom 56(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/341 bi morale države članice svoje nacionalne načrte predložiti Komisiji, Komisija pa bi jih morala objaviti na spletišču Europa. Poleg tega bi morale države članice pravočasno zagotoviti, da bodo gospodarski subjekti prejeli tehnične informacije, ki jih potrebujejo za morebitno posodobitev svojih sistemov in dostop do novih ali posodobljenih sistemov ter uporabo novih pravil in zahtev za podatke, pri čemer se upoštevajo priporočila, ki jih države članice zagotavljajo v svojih nacionalnih smernicah dobrih informacijskih praks.

(8)

Elektronski sistemi iz delovnega programa bi se morali izbrati glede na njihov pričakovani učinek v smislu prednostnih nalog, opredeljenih v Zakoniku. Ena glavnih prednostnih nalog v zvezi s tem je ponuditi gospodarskim subjektom širok razpon storitev elektronskega carinjenja na celotnem carinskem območju Unije. Poleg tega bi moral biti cilj elektronskih sistemov izboljšati učinkovitost, uspešnost in uskladitev carinskih postopkov po vsej Uniji. Vrstni red in časovni razpored uvajanja sistemov, vključenih v delovni program, bi moral temeljiti na praktičnih razlogih in razlogih vodenja projektov, kot so razporeditev prizadevanj in virov, medsebojna povezanost med projekti, posebni pogoji za vsak sistem ter pripravljenost projekta. Delovni program bi moral organizirati razvoj elektronskih sistemov v različnih fazah. Glede na precejšnje število sistemov in vmesnikov, ki jih je treba razviti, uporabljati in vzdrževati, ter visoke stroške, povezane s polno izvedbo delovnega programa do leta 2020, bi bilo treba zagotoviti natančno spremljanje in nadzor.

(9)

Ker morajo elektronske sisteme iz člena 16(1) Zakonika razviti, uporabljati in vzdrževati države članice v sodelovanju s Komisijo, bi Komisija in države članice morale skupaj zagotoviti, da se priprava in izvajanje elektronskih sistemov vodita v skladu z delovnim programom ter da se sprejmejo ustrezni ukrepi za načrtovanje, oblikovanje, razvoj in uporabo sistemov, ki so opredeljeni pravočasno in na usklajen način.

(10)

Za zagotovitev usklajenosti med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom bi bilo delovni program treba posodobiti takrat, ko se posodablja večletni strateški načrt, ter ga uskladiti z večletnim strateškim načrtom. Pri določanju prihodnjih posodobitev delovnega programa bo treba posebno pozornost nameniti vsakoletnemu napredku pri uresničevanju dogovorjenih ciljev glede na ambiciozno in zahtevno naravo elektronskih sistemov, ki naj bi bili dokončani v letih 2019 in 2020, ter trenutno načrtovano koncentracijo dela v letih 2019 in 2020.

(11)

Ukrepi, določeni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Delovni program

Delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: delovni program), kot je določen v Prilogi, se sprejme.

Člen 2

Izvajanje

1.   Komisija in države članice sodelujejo pri izvajanju delovnega programa.

2.   Države članice razvijejo in uvedejo ustrezne elektronske sisteme do skrajnih rokov zadevnih časovnih okvirov za začetek uporabe, določenih v delovnem programu.

3.   Projekti, določeni v delovnem programu, ter priprava in izvajanje povezanih elektronskih sistemov se vodijo skladno z delovnim programom in večletnim strateškim načrtom.

4.   Komisija si prizadeva doseči skupni dogovor in sporazum z državami članicami glede področja uporabe projekta, zasnove, zahtev in arhitekture elektronskih sistemov, da bi začela projekte iz delovnega programa. Kadar je to primerno, se Komisija posvetuje tudi z gospodarskimi subjekti in upošteva njihova stališča.

Člen 3

Posodobitve

1.   Delovni program se redno posodablja, da se zagotovi njegova uskladitev in prilagoditev z zadnjimi spremembami pri izvajanju Uredbe (EU) št. 952/2013 ter upošteva dejanski napredek pri pripravi in razvoju elektronskih sistemov, zlasti glede razpoložljivosti skupno dogovorjenih specifikacij in izvedbe začetka delovanja elektronskih sistemov.

2.   Za zagotovitev usklajenosti med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom se delovni program posodobi vsaj enkrat letno.

Člen 4

Obveščanje in upravljanje

1.   Komisija in države članice izmenjujejo informacije o načrtovanju in napredku pri izvajanju vseh sistemov.

2.   Najkasneje šest mesecev pred načrtovanim datumom začetka uporabe določenega informacijskega sistema države članice Komisiji predložijo nacionalne projektne načrte in načrte prehoda. Navedeni načrti vsebujejo naslednje informacije:

—

datum objave tehničnih specifikacij za zunanje obveščanje elektronskega sistema,

—

obdobje preskušanja skladnosti z gospodarskimi subjekti,

—

datume začetka uporabe elektronskega sistema, vključno z začetkom delovanja, in, kjer je primerno, obdobje, v katerem gospodarski subjekti lahko izvedejo prehod.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh posodobitvah nacionalnih projektnih načrtov in načrtov prehoda.

4.   Komisija objavi nacionalne projektne načrte in načrte prehoda na svojem spletišču.

5.   Države članice dajo gospodarskim subjektom pravočasno na voljo tehnične specifikacije, povezane z zunanjim obveščanjem nacionalnega elektronskega sistema.

Člen 5

Razveljavitev

1.   Izvedbeni sklep 2014/255/EU se razveljavi.

2.   Sklicevanja na razveljavljeni sklep se razumejo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 11. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)  UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/255/EU z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju delovnega programa za carinski zakonik Unije (UL L 134, 7.5.2014, str. 46).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(6)  Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

PRILOGA

Delovni program v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije

I.   UVOD V DELOVNI PROGRAM

1.

Delovni program je instrument za podporo pri uporabi Zakonika v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, ki so predvideni v njem.

2.

Namen delovnega programa je tudi določiti obdobja uporabe prehodnih ukrepov do uvedbe novih ali nadgrajenih elektronskih sistemov iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.

Ključni mejnik v smislu ciljnega datuma za tehnične specifikacije se razume kot datum, do katerega se zagotovi stabilna različica tehničnih specifikacij. Za nacionalne sisteme ali komponente bo ta datum sporočen v okviru objavljenega nacionalnega projektnega načrtovanja.

4.

Delovni program določa naslednje datume začetka uporabe vseevropskih in nacionalnih sistemov:

(a)

datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov, ki se razume kot najzgodnejši datum za začetek delovanja elektronskega sistema;

(b)

datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov, ki se razume kot

—

skrajni rok, do katerega morajo sisteme začeti uporabljati vse države članice in vsi gospodarski subjekti, ter

—

datum izteka veljavnosti prehodnega obdobja.

Za namene točke (b) bo datum enak datumu začetka, kadar ni predviden dejanski časovni okvir (za začetek uporabe ali prehod).

5.

Pri izključno nacionalnih sistemih ali posebnih nacionalnih komponentah širšega projekta Unije se države članice lahko odločijo o „datumih začetka uporabe“ ter datumu začetka in konca časovnega okvira za začetek uporabe v skladu z nacionalnim projektnim načrtovanjem.

Prvi odstavek velja za naslednje nacionalne sisteme ali posebne nacionalne komponente:

(a)

avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 2 (nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza) (točka 10 dela II);

(b)

posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije (SP IMP / SP EXP) (točka 12 dela II);

(c)

obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi, začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije (točka 13 dela II);

(d)

nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije (točka 14 dela II);

(e)

upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije – komponenta 2 (točka 16 dela II).

6.

Pri vseevropskih sistemih z dejanskim časovnim okvirom za začetek uporabe brez enotnega datuma začetka izvajanja lahko države članice začnejo z uporabo na ustrezen datum v tem časovnem okviru in lahko določijo časovno obdobje za prehod gospodarskih subjektov znotraj tega časovnega okvira za začetek uporabe, če se tako časovno obdobje šteje za primerno. Datumi začetka in konca se sporočijo Komisiji. Razmisliti bo treba o temeljiti preučitvi vidikov skupne domene.

Prvi odstavek velja za naslednje vseevropske sisteme:

(a)

dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije (točka 8 dela II);

(b)

nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije (točka 9 dela II);

(c)

avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije (komponenta 1) (točka 10 dela II).

7.

V zvezi z izvajanjem delovnega programa bodo morale Komisija in države članice skrbno obvladovati kompleksnost v smislu odvisnosti, spremenljivk in predpostavk. Upravljanje načrtovanja bo potekalo ob uporabi načel iz večletnega strateškega načrta.

Projekti bodo potekali v različnih fazah od priprave, izgradnje, testiranja in migracij do končne uporabe. Vloga Komisije in držav članic v teh različnih fazah bo odvisna od narave sistemov, njihove arhitekture in sestavin ali storitev, kot je opisano v podrobnih projektnih predlogah večletnega strateškega načrta. Kadar bo to ustrezno, bo Komisija določila skupne tehnične specifikacije v tesnem sodelovanju z državami članicami in po njihovem pregledu s strani držav članic, da bi jih imele na voljo 24 mesecev pred ciljnim datumom začetka uporabe elektronskega sistema. Tehnične specifikacije, pripravljene na nacionalni ravni za nacionalne sisteme ali komponente, morajo biti pravočasno na voljo vsaj v zvezi z deli, povezanimi z zunanjim komuniciranjem z gospodarskimi subjekti, da se gospodarskim subjektom omogoči načrtovanje in ustrezna prilagoditev njihovih sistemov in vmesnikov.

Države članice in, kadar bo to ustrezno, Komisija bodo sodelovale pri razvoju in uporabi sistemov v skladu z opredeljeno arhitekturo in specifikacijami sistemov. Dejavnosti bodo potekale ob upoštevanju mejnikov in datumov iz delovnega programa. Komisija in države članice bodo sodelovale tudi z gospodarskimi subjekti in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Gospodarski subjekti bodo morali sprejeti potrebne ukrepe, da bodo lahko uporabljali sisteme, ko bodo ti na voljo, najpozneje pa do skrajnih rokov, ki so opredeljeni v tem delovnem programu ali ki jih, kjer je to primerno, določijo države članice kot del svojih nacionalnih načrtov.

II.   SEZNAM PROJEKTOV V ZVEZI Z RAZVOJEM IN UPORABO ELEKTRONSKIH SISTEMOV

A.   Celotni seznam

„Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije“

Seznam projektov v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo Zakonika

Pravna podlaga

Ključni mejnik

Datumi začetka uporabe elektronskih sistemov

 

 

 

Datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (1)

Datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (2)

=

Datum konca prehodnega obdobja

1.   Sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je zagotoviti najnovejše informacije o registriranih izvoznikih iz držav v okviru splošnega sistema preferencialov, ki izvažajo blago v Unijo. Sistem bo vseevropski sistem in bo vključeval tudi podatke o gospodarskih subjektih EU, da se olajša izvoz v države v okviru splošnega sistema preferencialov. Zahtevani podatki bodo vključeni v sistem postopoma do 31. decembra 2017.

člen 6(1), člena 16 in 64 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2015

1.1.2017

1.1.2017

2.   Zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EBTI-3 in sistema nadzor 2, da se zagotovi naslednje:

(a)

uskladitev evropskega sistema zavezujočih tarifnih informacij (EBTI-3) z zahtevami iz carinskega zakonika Unije;

(b)

povečanje obsega podatkov iz deklaracije, zahtevanih v okviru nadzora;

(c)

spremljanje obvezne uporabe ZTI;

(d)

spremljanje in upravljanje razširjene uporabe ZTI.

Projekt bo izveden v dveh fazah.

V prvi fazi bodo zagotovljene funkcije za pridobivanje nabora podatkov iz deklaracije, zahtevanega v okviru carinskega zakonika Unije (tj. prvi korak) od 1. marca 2017 postopoma, dokler ne bodo izvedeni projekti, navedeni v točkah 10 in 14 (in najpozneje do 31. decembra 2020), ter izpolnjena obveznost nadzora uporabe ZTI na podlagi na novo zahtevanega nabora podatkov iz deklaracije in uskladitve s postopkom o odločbah carinskih organov (tj. drugi korak).

V drugi fazi se bo izvedel elektronski obrazec za zahtevek in odločbo ZTI, gospodarskim subjektom pa se bo zagotovil na ravni EU usklajeni vmesnik za trgovce, ki bo omogočil predložitev zahtevka ZTI in prejetje odločbe ZTI v elektronski obliki.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2016

(faza 1)

1.3.2017

(faza 1 – korak 1)

1.3.2017

(faza 1 – korak 1)

1.10.2017

(faza 1 – korak 2)

1.10.2017

(faza 1 – korak 2)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2016

(faza 2)

1.10.2018

(faza 2)

1.10.2018

(faza 2)

3.   Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je uskladiti postopke v zvezi z zahtevkom za odločbo carinskih organov, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb, in sicer s standardizacijo ter elektronskim upravljanjem zahtevkov in podatkov iz odločb/dovoljenj po vsej Uniji. Projekt se nanaša na nacionalne odločbe in odločbe več držav članic, opredeljene v Zakoniku, in bo vključeval sistemske komponente, oblikovane centralno na ravni Unije, ter povezovanje z nacionalnimi komponentami, kadar se bodo države članice tako odločile. Vseevropski sistem bo olajšal posvetovanja v času sprejemanja odločb in upravljanje postopka izdaje dovoljenj.

Vseevropski sistem sestavljajo portal za trgovce v EU, sistem za upravljanje odločb carinskih organov in referenčni sistem za stranke.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27 in 28 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= četrto četrtletje 2015

2.10.2017

2.10.2017

4.   Neposreden dostop trgovcev do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis)

Cilj projekta je zagotoviti praktične rešitve za neposreden in na ravni EU usklajen dostop za trgovce kot storitev za vmesnike med uporabnikom in sistemom, ki bo vključena v elektronske carinske sisteme, kot so opredeljeni v posebnih projektih v okviru carinskega zakonika Unije. Enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis bosta vključena v portale zadevnih sistemov in vključujeta podporo za upravljanje identitet, dostopa in uporabnikov v skladu s potrebnimi varnostnimi politikami.

Začetek uporabe je predviden skupaj s sistemom odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije.

Pozneje bo to tehnično orodje za avtentikacijo in upravljanje uporabnikov na voljo za uporabo v drugih projektih v okviru carinskega zakonika Unije, kot so zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije, nadgradnja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije, sistem dokazila o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije in morebiti tudi sistem informativnih listov (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije. Glej različne projekte za datume začetka uporabe.

člen 6(1) in člen 16 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= četrto četrtletje 2015

2.10.2017

2.10.2017

5.   Nadgradnja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je izboljšati poslovne procese v zvezi z zahtevki in pooblastili AEO ob upoštevanju sprememb pravnih določb v okviru carinskega zakonika Unije.

Projekt je v prvi fazi namenjen izvajanju večjih izboljšav sistema AEO ob upoštevanju uskladitve postopka za sprejemanje odločb s strani carinskih organov.

V drugi fazi projekta se bo izvedel elektronski obrazec za zahtevek in odločbo AEO, gospodarskim subjektom pa se bo zagotovil na ravni EU usklajeni vmesnik, ki bo omogočil predložitev zahtevka AEO in prejetje odločbe AEO v elektronski obliki.

člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 38 in 39 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2016

1.3.2018

(faza 1)

1.3.2018

(faza 1)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2017

1.10.2019

(faza 2)

1.10.2019

(faza 2)

6.   Nadgradnja sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je manjša nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov Unije, gospodarskih subjektov tretjih držav in oseb, ki niso gospodarski subjekti, pri čemer so vsi dejavni v carinskih zadevah v Uniji.

člen 6(1) in člen 9 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2016

1.3.2018

1.3.2018

7.   Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije

Projekt je namenjen nadgradnji sistema Nadzor 2+, da se zagotovi uskladitev z zahtevami iz carinskega zakonika Unije, kot sta standardna izmenjava informacij z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter vzpostavitev ustreznih funkcij, potrebnih za obdelavo in analizo celotnega nabora podatkov o nadzoru, pridobljenih od držav članic.

Zato bo vključeval nadaljnje zmogljivosti za podatkovno rudarjenje in funkcije poročanja, ki bodo na voljo Komisiji in državam članicam.

člen 6(1), člen 16 in člen 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2016

1.10.2018

1.10.2018

8.   Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je vzpostaviti nov vseevropski sistem za shranjevanje, upravljanje in pridobivanje naslednjih elektronskih dokazil o statusu Unije: T2L/F in manifest za carinsko blago (ki ga izda nepooblaščeni izdajatelj).

člen 6(1), člena 16 in 153 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2017

1.3.2019

1.10.2019

9.   Nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je uskladiti obstoječi vseevropski sistem NCTS z novimi zahtevami iz carinskega zakonika Unije, kot so registracija dogodkov na poti in uskladitev izmenjave informacij z zahtevami iz carinskega zakonika Unije glede podatkov ter nadgradnja in razvoj vmesnikov z drugimi sistemi.

člen 6(1), člen 16 in členi 226 do 236) Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2017

1.10.2019

2.3.2020

10.   Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije

Projekt je namenjen izvajanju zahtev za izvoz in izstop v okviru carinskega zakonika Unije.

 

Komponenta 1 – „Vseevropski AES“: Namen projekta je nadaljnji razvoj obstoječega vseevropskega sistema nadzora izvoza, da se v celoti izvede AES, s čimer bi se zajele poslovne zahteve glede postopkov in podatkov, ki jih je uvedel carinski zakonik Unije, med drugim v zvezi s poenostavljenimi postopki, razdelitvijo pošiljk za izstop in centraliziranim carinjenjem za izvoz. Predvidoma naj bi zajel tudi razvoj usklajenih vmesnikov s sistemom za nadzor gibanja trošarin (EMCS) in sistemom NCTS. Tako bo AES omogočil popolno avtomatizacijo izvoznih postopkov in formalnosti ob izstopu. AES zajema dele, ki bodo razviti na centralni in nacionalni ravni.

 

Komponenta 2 – „Nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza“: Dodatno bo zunaj okvira AES, a v tesni povezavi, potekala nadgradnja ločenih nacionalnih sistemov s posebnimi nacionalnimi elementi, povezanimi z izvoznimi in/ali izstopnimi formalnostmi. Kolikor ti elementi ne vplivajo na skupno področje za AES, so lahko zajeti v okviru te komponente.

člen 6(1), členi 16, 179 in 263 do 276 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= tretje četrtletje 2017

(komponenta 1)

1.10.2019

(komponenta 1)

2.3.2020

(komponenta 1)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

(komponenta 2)

1.3.2017

(komponenta 2)

2.3.2020

(komponenta 2)

11.   Informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je razviti nov vseevropski sistem za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov.

člen 6(1), členi 16, 215, 237 do 242 in 250 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= prvo četrtletje 2018

2.3.2020

2.3.2020

12.   Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je pospešiti, poenostaviti in uskladiti posebne postopke po vsej Uniji z zagotavljanjem skupnih modelov poslovnih procesov. Nacionalni sistemi bodo izvedli vse spremembe v okviru carinskega zakonika Unije, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim skladiščenjem, posebno rabo, začasnim uvozom, aktivnim in pasivnim oplemenitenjem.

Projekt bo izveden v dveh delih.

 

Komponenta 1 – „Nacionalni SP EXP“: zagotavljanje zahtevanih nacionalnih elektronskih rešitev za posebne postopke za dejavnosti, povezane z izvozom.

 

Komponenta 2 – „Nacionalni SP IMP“: zagotavljanje zahtevanih nacionalnih elektronskih rešitev za posebne postopke za dejavnosti, povezane z uvozom.

Izvajanje teh projektov bo potekalo prek projektov, navedenih v točkah 10 in 14.

člen 6(1), členi 16, 215, 237 do 242 in 250 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ (za komponenti 1 in 2)

1.3.2017

(komponenta 1)

2.3.2020

(komponenta 1)

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta

(komponenta 2).

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta

(komponenta 2).

13.   Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj projekta je opredeliti postopke za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva, predložitev blaga (obvestilo o predložitvi) in deklaracijo za začasno hrambo, kot so opisani v carinskem zakoniku Unije, ter v zvezi s tem podpreti usklajevanje med državami članicami glede izmenjave podatkov med trgovci in carinskimi organi.

Projekt vključuje avtomatizacijo postopkov na nacionalni ravni.

člen 6(1), člen 16 in členi 133 do 152 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

14.   Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je izvajanje vseh zahtev po postopkih in podatkih, ki izhajajo iz carinskega zakonika Unije in se nanašajo na področje uvoza (in ki niso zajete v katerem drugem projektu, opredeljenem v delovnem programu). Nanaša se predvsem na spremembe za postopek „sprostitve v prosti promet“ (standardni postopek in poenostavitve), vendar vključuje tudi posledice, ki izhajajo iz prehodov drugih sistemov. Ta projekt je povezan s področjem nacionalnega uvoza in zajema nacionalne sisteme za obdelavo carinskih deklaracij in druge sisteme, kot so nacionalni računovodski in plačilni sistemi.

člen 6(1), člen 16(1) in členi 53, 56, 77 do 80, 83 do 87, 101 do 105, 108 do 109, 158 do 187, 194 do 195 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

15.   Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je omogočiti, da je blago dano v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, kar gospodarskim subjektom omogoča, da centralizirajo svojo poslovno dejavnost z vidika carine. Obdelava carinskih deklaracij in fizična sprostitev blaga bi morala biti usklajena med povezanimi carinskimi uradi. Gre za vseevropski sistem, ki vsebuje komponente, razvite na centralni in nacionalni ravni.

člen 6(1), člena 16 in 179 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2018

1.10.2020

Načrt uvedbe bo opredeljen v okviru projektne dokumentacije centraliziranega carinjenja za uvoz.

16.   Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije

Namen projekta je zagotoviti učinkovito in uspešno upravljanje različnih vrst zavarovanj.

 

Komponenta 1 – „upravljanje zavarovanj“: Ta vseevropski sistem bo omogočil upravljanje splošnih zavarovanj, ki se lahko uporabljajo v več kot eni državi članici, ter spremljanje referenčnih zneskov za vsako carinsko deklaracijo, dopolnilno deklaracijo ali ustrezno navedbo informacij, potrebnih za vknjižbo na račune obstoječih carinskih dolgov za vse carinske postopke, kakor je določeno v carinskem zakoniku Unije, razen za tranzit, ki se obravnava kot del projekta NCTS.

 

Komponenta 2 – „upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni“. Izvedena bo tudi nadgradnja elektronskih sistemov, ki obstajajo na nacionalni ravni za upravljanje zavarovanj, veljavnih v eni državi članici.

člen 6(1), členi 16 in 89 do 100 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2018

(komponenta 1)

1.10.2020

(komponenta 1)

1.10.2020

(komponenta 1)

ciljni datum za tehnične specifikacije

= opredeli DČ

(komponenta 2)

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

(komponenta 2)

Opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta.

(komponenta 2)

17.   Nadgradnja sistema nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije

Cilj projekta je okrepiti varstvo in varnost dobavne verige pri vseh vrstah prevoza, zlasti pri letalskem tovoru, in sicer z izboljšanjem kakovosti, zbiranja, razpoložljivosti in izmenjave podatkov glede vstopne skupne deklaracije in s tem povezanih informacij o tveganjih in nadzoru (življenjski cikel ENS+).

Projekt bo tudi olajšal sodelovanje med državami članicami pri analizi tveganja. To bo privedlo do popolne nove arhitekture obstoječega vseevropskega sistema ICS.

člen 6(1), členi 16, 46 in 127 do 132 Uredbe (EU) št. 952/2013

ciljni datum za tehnične specifikacije

= drugo četrtletje 2018

1.10.2020

Načrt uvedbe bo opredeljen v okviru projektne dokumentacije ICS 2.

B.   Pregled seznama

Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije

Datumi začetka uporabe/časovni okviri za začetek uporabe

Prvo polletje 2016

Drugo polletje 2016

Prvo polletje 2017

Drugo polletje 2017

Prvo polletje 2018

Drugo polletje 2018

Prvo polletje 2019

Drugo polletje 2019

Prvo polletje 2020

Drugo polletje 2020

1.

Sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije

1.1.2017

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2.

Sistem zavezujočih tarifnih informacij (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2017 (faza 1 – korak 1)

1.10.2017 (faza 1 – korak 2)

1.10.2018 (faza 2)

 

 

faza 1 (korak 1)

faza 1 (korak 2)

 

faza 2

 

 

 

 

3.

Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije

2.10.2017

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.

Neposreden dostop trgovcev do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis)

2.10.2017

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5.

Nadgradnja sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2018 (faza 1)

1.10.2019 (faza 2)

 

 

 

 

faza 1

 

 

faza 2

 

 

6.

Nadgradnja sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2018

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.

Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2018

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8.

Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije

1.3.2019–1.10.2019

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

Nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2019–2.3.2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10.

Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije –

komponenta 1: Vseevropski AES

1.10.2019–2.3.2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10.

Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije –

komponenta 2: Nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza

1.3.2017–2.3.2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.

Informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije

2.3.2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12.

Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije –

komponenta 1: Nacionalni SP EXP

nacionalno načrtovanje

1.3.2017–2.3.2020 – glej tudi projekt 10

 

 

SP EXP

SP EXP

SP EXP

SP EXP

SP EXP

SP EXP

SP EXP

 

12.

Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije –

komponenta 2: Nacionalni SP IMP

nacionalno načrtovanje za SP IMP – glej tudi projekt 14

SP IMP

SP IMP

SP IMP

SP IMP

SP IMP

SP IMP

SP IMP

SP IMP

SP IMP

SP IMP

13.

Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije

nacionalno načrtovanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14.

Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije

nacionalno načrtovanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15.

Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2020 – načrt uvedbe

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16.

Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije –

komponenta 1: Vseevropsko upravljanje zavarovanj

1.10.2020–1.10.2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16.

Sistem upravljanja zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije –

komponenta 2: Upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni

nacionalno načrtovanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17.

Nadgradnja sistema nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije

1.10.2020 – načrt uvedbe

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(1)  Ta datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je najzgodnejši datum za začetek delovanja za države članice.

(2)  Ta datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je skrajni rok, do katerega bi se moral sistem v celoti uporabljati, in skrajni rok, do katerega bi moral biti končan prehod vseh gospodarskih subjektov; kadar bo to primerno, bo datum določen s strani držav članic in enak datumu izteka veljavnosti prehodnega obdobja. Sporočeni datum ne sme biti poznejši od 31. decembra 2020.