19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/54 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2402
z dne 12. oktobra 2015
o pregledu harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 14(10) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je v skladu s členom 4(1) Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) v Izvedbenem sklepu 2011/877/EU (3) določila harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote kot matriko vrednosti, diferencirano po pomembnih dejavnikih, vključno z letom izdelave in vrstami goriva. Te vrednosti veljajo do 31. decembra 2015. |
(2) |
Komisija je pregledala harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ob upoštevanju podatkov o obratovanju v realnih razmerah, ki so jih predložili države članice in deležniki. Kot rezultat razvoja najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije, ugotovljenega v pregledanem obdobju 2011–2015, bi bilo treba za harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije razliko za leto izdelave naprave za soproizvodnjo iz Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU obdržati. |
(3) |
S pregledom harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov je bilo potrjeno, da bi se morali na podlagi nedavnih izkušenj in analize korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami iz Izvedbenega sklepa 2011/877/EU uporabljati le za naprave, ki uporabljajo plinasta goriva. |
(4) |
Z navedenim pregledom je bilo potrjeno, da bi se morali na podlagi nedavnih izkušenj in analize korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, iz Izvedbenega sklepa 2011/877/EU uporabljati tudi v prihodnje. Da bi se bolje odrazile izgube, do katerih ni prišlo, bi bilo treba posodobiti uporabljene napetostne meje in vrednost korekcijskih faktorjev. |
(5) |
Iz pregleda izhajajo dokazi, ki kažejo na to, da bi bilo treba harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote v nekaterih primerih spremeniti. Da bi se izognili retroaktivnim spremembam obstoječih sistemov, se nov sklop referenčnih vrednosti uporablja šele od leta 2016, sedanji sklop vrednosti pa se ohrani za naprave, izdelane pred navedenim datumom. Korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami niso bili potrebni, saj termodinamika proizvodnje toplote iz goriva ni zelo odvisna od temperature okolja. Poleg tega korekcijski faktorji za toplotne izgube omrežja niso potrebni, saj se toplota vedno uporablja v bližini mesta proizvodnje. |
(6) |
Iz navedenega pregleda pa izhajajo dokazi, ki kažejo na to, da bi bilo treba razlikovati med referenčnimi vrednostmi za energijsko učinkovitost ogrevalnih kotlov, ki proizvajajo paro ali vročo vodo. |
(7) |
Podatki o obratovanju v realnih razmerah dokazujejo statistično pomembno izboljšavo dejanske učinkovitosti najsodobnejših naprav, ki uporabljajo določene vrste goriva, v pregledanem obdobju. |
(8) |
Potrebni so stabilni pogoji za naložbe v soproizvodnjo in stalno zaupanje vlagateljev, zato je primerno določiti harmonizirane referenčne vrednosti za električno energijo in toploto. |
(9) |
Referenčne vrednosti za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije, določene v Izvedbenem sklepu 2011/877/EU, veljajo do 31. decembra 2015, zato je treba od 1. januarja 2016 uporabljati nove referenčne vrednosti. Da bi se nov sklop referenčnih vrednosti lahko uporabljal od navedenega datuma, ta uredba začne veljati prvi dan po objavi. |
(10) |
Komisija je v skladu s členi 14, 22 in 23 Direktive 2012/27/EU pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za posodobitev harmoniziranih referenčnih vrednosti za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote. Pooblastilo se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. decembra 2012. V primeru, da se prenos pooblastila ne podaljša na obdobje po 4. decembru 2017, referenčne vrednosti, določene v tej uredbi, veljajo dalje. Če se v vmesnem obdobju na Komisijo prenesejo nova pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov, je namera Komisije, da pregleda referenčne vrednosti, določene v tej uredbi, najpozneje štiri leta po začetku njihove veljavnosti. |
(11) |
Cilj Direktive 2012/27/EU je spodbujanje soproizvodnje z namenom prihranka energije, zato bi bilo treba dati spodbudo za posodobitev starejših naprav za soproizvodnjo, da bi izboljšali njihovo energijsko učinkovitost. Iz navedenih razlogov in v skladu z zahtevo po harmoniziranih referenčnih vrednostih izkoristkov, ki morajo temeljiti na načelih iz točke (f) Priloge II Direktive 2012/27/EU, bi se morale referenčne vrednosti izkoristkov za električno energijo, ki se uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, po enajstem letu od leta njene izdelave povečati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Določitev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov
Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote so navedene v Prilogi I oziroma Prilogi II.
Člen 2
Korekcijski faktorji za harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
1. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi III, za prilagoditev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov, navedenih v Prilogi I, povprečnim podnebnim razmeram v posamezni državi članici.
Če na ozemlju države članice uradni meteorološki podatki kažejo razliko v letni temperaturi okolja za 5 °C ali več, lahko navedena država članica na podlagi obvestila Komisiji za namene prvega pododstavka uporabi več podnebnih območij z uporabo metode, določene v Prilogi III.
2. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi IV, za prilagoditev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov, navedenih v Prilogi I, izgubam omrežja, do katerih ni prišlo.
3. Če država članica uporablja korekcijske faktorje, določene v Prilogi III, in korekcijske faktorje, določene v Prilogi IV, najprej uporabi Prilogo III, nato pa Prilogo IV.
Člen 3
Uporaba harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
1. Države članice uporabijo harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov, navedene v Prilogi I, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo. Navedene harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov se uporabljajo deset let od leta izdelave naprave za soproizvodnjo.
2. Od enajstega leta po letu izdelave naprave za soproizvodnjo države članice uporabljajo harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov, ki se na podlagi odstavka 1 uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, staro deset let. Te harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov veljajo eno leto.
3. V tem členu leto izdelave naprave za soproizvodnjo pomeni koledarsko leto, v katerem naprava prvič proizvede električno energijo.
Člen 4
Uporaba harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote
1. Države članice uporabijo harmonizirane referenčne vrednosti, navedene v Prilogi II, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo.
2. V tem členu leto izdelave naprave za soproizvodnjo pomeni leto izdelave za namene člena 3.
Člen 5
Posodobitev naprave za soproizvodnjo
Če strošek naložbe v posodobitev naprave za soproizvodnjo presega 50 % stroška naložbe v novo primerljivo napravo za soproizvodnjo, se za namene členov 3 in 4 koledarsko leto, v katerem posodobljena naprava za soproizvodnjo prvič proizvede električno energijo, šteje kot leto izdelave posodobljene naprave za soproizvodnjo.
Člen 6
Mešanica goriv
Če naprava za soproizvodnjo deluje z več kot eno vrsto goriva, se harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo uporabljajo sorazmerno glede na tehtano sredino dovedene energije različnih goriv.
Člen 7
Razveljavitev
Izvedbeni sklep 2011/877/EU se razveljavi.
Člen 8
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. oktobra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
(2) Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (UL L 52, 21.2.2004, str. 50).
(3) Izvedbeni sklep Komisije 2011/877/EU z dne 19. decembra 2011 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/74/ES (UL L 343, 23.12.2011, str. 91).
PRILOGA I
Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
(iz člena 1)
V spodnji tabeli harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije temeljijo na neto kalorični vrednosti in standardnih atmosferskih pogojih ISO (temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).
Kategorija |
Vrsta goriva |
Leto izdelave |
|||
pred letom 2012 |
2012–2015 |
od leta 2016 |
|||
Trdna goriva |
S1 |
Črni premog, vključno z antracitom, bituminoznim premogom, sub-bituminoznim premogom, koksom, polkoksom, naftnim koksom |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
S2 |
Lignit, lignitni briketi, nafta iz skrilavca |
41,8 |
41,8 |
41,8 |
|
S3 |
Šota / šotni briketi |
39,0 |
39,0 |
39,0 |
|
S4 |
Suha biomasa, vključno z lesom in drugo trdno biomaso, vključno z lesnimi peleti in briketi, sušenimi lesnimi sekanci, čistimi in suhimi lesnimi odpadki, orehovimi lupinami ter olivnimi in drugimi koščicami |
33,0 |
33,0 |
37,0 |
|
S5 |
Druga trdna biomasa, vključno z vsemi vrstami lesa, ki niso navedene pod S4, ter črno in sulfitno lužino |
25,0 |
25,0 |
30,0 |
|
S6 |
Komunalni in industrijski odpadki (neobnovljivi) ter obnovljivi/biorazgradljivi odpadki |
25,0 |
25,0 |
25,0 |
|
Tekoča goriva |
L7 |
Težko kurilno olje, plinsko olje/dizelsko gorivo, drugi naftni derivati |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
L8 |
Tekoča biogoriva, vključno z biometanolom, bioetanolom, biobutanolom, biodizlom in drugimi tekočimi biogorivi |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
|
L9 |
Tekoči odpadki, vključno z biorazgradljivimi in neobnovljivimi odpadki (vključno z lojem, maščobo in sladnimi tropinami) |
25,0 |
25,0 |
29,0 |
|
Plini |
G10 |
Zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, utekočinjeni zemeljski plin in biometan |
52,5 |
52,5 |
53,0 |
G11 |
Rafinerijski plini, vodik in sintezni plin |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
|
G12 |
Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav |
42,0 |
42,0 |
42,0 |
|
G13 |
Koksarniški plin, plavžni plin, rudniški plin in drugi pridobljeni plini (razen rafinerijskega plina) |
35,0 |
35,0 |
35,0 |
|
Drugo |
O14 |
Odpadna toplota (vključno z izpušnimi plini, nastalimi pri visokotemperaturnih procesih, proizvodi iz eksotermnih kemičnih reakcij) |
|
|
30,0 |
O15 |
Jedrska energija |
|
|
33,0 |
|
O16 |
Sončna termična energija |
|
|
30,0 |
|
O17 |
Geotermalna energija |
|
|
19,5 |
|
O18 |
Druga goriva, ki niso navedena zgoraj |
|
|
30,0 |
PRILOGA II
Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote
(iz člena 1)
V spodnji tabeli harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote temeljijo na neto kalorični vrednosti in standardnih atmosferskih pogojih ISO(temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).
Kategorija |
Vrsta goriva |
Leto izdelave |
||||||
pred letom 2016 |
od leta 2016 |
|||||||
Vroča voda |
Para (1) |
Neposredna uporaba izpušnih plinov (2) |
Vroča voda |
Para (1) |
Neposredna uporaba izpušnih plinov (2) |
|||
Trdna goriva |
S1 |
Črni premog, vključno z antracitom, bituminoznim premogom, sub-bituminoznim premogom, koksom, polkoksom, naftnim koksom |
88 |
83 |
80 |
88 |
83 |
80 |
S2 |
Lignit, lignitni briketi, nafta iz skrilavca |
86 |
81 |
78 |
86 |
81 |
78 |
|
S3 |
Šota / šotni briketi |
86 |
81 |
78 |
86 |
81 |
78 |
|
S4 |
Suha biomasa, vključno z lesom in drugo trdno biomaso, vključno z lesnimi peleti in briketi, sušenimi lesnimi sekanci, čistimi in suhimi lesnimi odpadki, orehovimi lupinami ter olivnimi in drugimi koščicami |
86 |
81 |
78 |
86 |
81 |
78 |
|
S5 |
Druga trdna biomasa, vključno z vsemi vrstami lesa, ki niso navedene pod S4, ter črno in sulfitno lužino |
80 |
75 |
72 |
80 |
75 |
72 |
|
S6 |
Komunalni in industrijski odpadki (neobnovljivi) ter obnovljivi/biorazgradljivi odpadki |
80 |
75 |
72 |
80 |
75 |
72 |
|
Tekoča goriva |
L7 |
Težko kurilno olje, plinsko olje/dizelsko gorivo, drugi naftni derivati |
89 |
84 |
81 |
85 |
80 |
77 |
L8 |
Tekoča biogoriva, vključno z biometanolom, bioetanolom, biobutanolom, biodizlom in drugimi tekočimi biogorivi |
89 |
84 |
81 |
85 |
80 |
77 |
|
L9 |
Tekoči odpadki, vključno z biorazgradljivimi in neobnovljivimi odpadki (vključno z lojem, maščobo in sladnimi tropinami) |
80 |
75 |
72 |
75 |
70 |
67 |
|
Plini |
G10 |
Zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, utekočinjeni zemeljski plin in biometan |
90 |
85 |
82 |
92 |
87 |
84 |
G11 |
Rafinerijski plini, vodik in sintezni plin |
89 |
84 |
81 |
90 |
85 |
82 |
|
G12 |
Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav |
70 |
65 |
62 |
80 |
75 |
72 |
|
G13 |
Koksarniški plin, plavžni plin, rudniški plin in drugi pridobljeni plini (razen rafinerijskega plina) |
80 |
75 |
72 |
80 |
75 |
72 |
|
Drugo |
O14 |
Odpadna toplota (vključno z izpušnimi plini, nastalimi pri visokotemperaturnih procesih, proizvodi iz eksotermnih kemičnih reakcij) |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
O15 |
Jedrska energija |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
|
O16 |
Sončna termična energija |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
|
O17 |
Geotermalna energija |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
|
O18 |
Druga goriva, ki niso navedena zgoraj |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
(1) Če naprave za uparjevanje pri izračunu vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote ne upoštevajo kondenzacijskega vračila, je treba vrednosti izkoristkov za paro iz zgornje tabele povečati za pet odstotnih točk.
(2) Vrednosti za neposredno uporabo izpušnih plinov je treba uporabiti, če je temperatura 250 °C ali več.
PRILOGA III
Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere, in metoda za določitev podnebnih območij za uporabo harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
(iz člena 2(1))
(a) Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere
Korekcija za temperaturo okolja temelji na razliki med povprečno letno temperaturo v državi članici in standardnimi atmosferskimi pogoji ISO (15 °C).
Korekcija je, kot sledi:
|
izguba izkoristka 0,1 odstotne točke za vsako stopinjo nad 15 °C; |
|
pridobitev izkoristka 0,1 odstotne točke za vsako stopinjo pod 15 °C. |
Primer:
Ko je povprečna letna temperatura v državi članici 10 °C, je treba referenčno vrednost naprave za soproizvodnjo v navedeni državi članici povečati za 0,5 odstotne točke.
(b) Korekcija za temperaturo okolja se uporablja samo za plinasta goriva (G10, G11, G12, G13).
(c) Metoda za določitev podnebnih območij:
Meje vsakega podnebnega območja predstavljajo izoterme (v polnih stopinjah Celzija) povprečne letne temperature okolja, ki se razlikujejo za najmanj 4 °C. Temperaturna razlika med povprečnimi letnimi temperaturami okolja, uporabljena v sosednjih podnebnih območjih, je najmanj 4 °C.
Primer:
Če je v določeni državi članici povprečna letna temperatura okolja 12 °C v enem kraju in 6 °C v drugem kraju, ima država članica možnost vpeljati dve podnebni območji, ki ju ločuje izoterma 9 °C:
prvo podnebno območje med izotermama 9 °C in 13 °C (razlika 4 °C) s povprečno letno temperaturo okolja 11 °C in
drugo podnebno območje med izotermama 5 °C in 9 °C s povprečno letno temperaturo okolja 7 °C.
PRILOGA IV
Korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, za uporabo harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
(iz člena 2(2))
Priključna napetost |
Korekcijski faktor (zunaj kraja samega) |
Korekcijski faktor (na kraju samem) |
≥ 345 kV |
1 |
0,976 |
≥ 200 – < 345 kV |
0,972 |
0,963 |
≥ 100 – < 200 kV |
0,963 |
0,951 |
≥ 50 – < 100 kV |
0,952 |
0,936 |
≥ 12 – < 50 kV |
0,935 |
0,914 |
≥ 0,45 – < 12 kV |
0,918 |
0,891 |
< 0,45 kV |
0,888 |
0,851 |
Primer:
100 kWel naprava za soproizvodnjo z batnim motorjem, ki ga poganja zemeljski plin, proizvaja električno energijo pri napetosti 380 V. Od tega se 85 % nameni za lastno porabo, 15 % pa se pošlje v omrežje. Naprava je bila zgrajena leta 2010. Letna temperatura okolja je 15 °C (zato korekcija, ki se nanaša na podnebne razmere, ni potrebna).
Po korekciji za izgube omrežja bi referenčna vrednost izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije v tej napravi za soproizvodnjo znašala (na podlagi tehtane sredine faktorjev v tej prilogi):
Ref Εη = 52,5 % × (0,851 × 85 % + 0,888 × 15 %) = 45,0 %.