18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/63

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 925/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“).

(2)

Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 13,4 % na uvoz iz Armenije, 17,6 % na uvoz iz Brazilije in 30 % na uvoz iz LRK, razen za družbe Alcoa (Shanghai) Aluminium Products Co., Ltd (6,4 %), Alcoa (Bohai) Aluminium Industries Co., Ltd (6,4 %), Shandong Loften Aluminium Foil Co., Ltd (20,3 %) in Zhenjiang Dingsheng Aluminium Co., Ltd (24,2 %).

(3)

Zavezo, ki jo je ponudil brazilski proizvajalec izvoznik, je Komisija sprejela s Sklepom Komisije 2009/736/ES (3).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov proti Braziliji in LRK v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek so vložile družbe AFM Aluminiumfolie Merseburg GmbH, Alcomet AD, Eurofoil Luxembourg SA, Hydro Aluminium Rolled Products GmbH, Impol d.o.o. in Symetal S.A. („vložniki“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v Uniji.

(6)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(7)

Vložniki niso zahtevali začetka preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz Armenije. Ti ukrepi so zato prenehali veljati 7. oktobra 2014 (5).

(8)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato 4. oktobra 2014 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Vzporedno je Komisija 8. oktobra 2014 napovedala začetek protidampinške preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije v Unijo (7) („vzporedna preiskava“).

(10)

V tej preiskavi je Komisija julija 2015 z Uredbo (EU) 2015/1081 (8) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije. Začasni ukrepi so se uvedli za obdobje šestih mesecev.

(11)

Komisija je 17. decembra 2015 z Uredbo (EU) 2015/2385 (9) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije.

(12)

Vzporedni preiskavi sta zajemali obdobje preiskave (v zvezi s pregledom) in obravnavano obdobje, ki sta navedeni v uvodni izjavi 13.

(13)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je potekala v obdobju od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(14)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz Brazilije in LRK, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike držav izvoznic.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov iz LRK, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Vzorčenje ni bilo predvideno za proizvajalce izvoznike iz Brazilije.

(17)

Dva od 12 znanih kitajskih proizvajalcev sta predložila odgovore na vprašalnik za izbor vzorca. Ob upoštevanju omejenega števila sodelujočih družb vzorčenje ni bilo potrebno.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje. Vzorec je vključeval šest proizvajalcev Unije in njihove povezane družbe, saj je bila na začetku preiskave nejasna notranja struktura skupin glede funkcij proizvodnje in nadaljnje prodaje zadevnega izdelka. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(19)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je marca 2015 svojo celotno dejavnost, vključno z opremo, dovoljenji za uporabo pravic, obveznostmi v zvezi z zaposlenimi in svojimi obstoječimi pogodbami, prodal novi družbi. Ta sprememba ni pomembna za preiskavo iz člena 6(1) osnovne uredbe, ker je do nje prišlo po obdobju preiskave.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(21)

V začetni fazi je bil vzpostavljen stik s štirinajstimi znanimi uvozniki/uporabniki, ki so bili pozvani, da pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku, če se uporablja.

(22)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo pet družb. Štiri od njih so bile previjalci, tj. industrijski uporabniki, ki so zadevni izdelek uvažali za nadaljnjo predelavo pred njegovo nadaljnjo prodajo, ena pa je bila trgovec, ki pa v zadevnem obdobju ni uvažal zadevnega izdelka. Zaradi omejenega števila družb, ki so izpolnile obrazec za vzorčenje, vzorčenje ni bilo upravičeno.

(23)

Javila sta se dva druga uporabnika. Poslan jima je bil vprašalnik za uporabnike.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(25)

Vprašalnike je poslala šestim vzorčenim proizvajalcem Unije in njihovim povezanim družbam, dvema brazilskima proizvajalcema izvoznikoma in dvema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, enemu trgovcu in navedenim šestim znanim uporabnikom v Uniji.

(26)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od vseh vzorčenih proizvajalcev Unije in treh uporabnikov.

(27)

Vprašalnik so izpolnili dva kitajska proizvajalca izvoznika in en brazilski proizvajalec. Drug brazilski proizvajalec je v začetku pokazal interes za sodelovanje pri preiskavi, vendar ni izpolnil vprašalnika. Zato je bil tej družbi poslan dopis, s katerim je bila seznanjena z namero Komisije o uporabi člena 18 osnovne uredbe. Družba je odgovorila, da ne bo izpolnila vprašalnika, vendar da bo njena stališča zastopalo brazilsko združenje za aluminij (Associação Brasileira do Aluminió, „ABAL“). Poleg tega so bila prejeta pisna stališča ABAL.

(28)

Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(29)

Zadevni izdelek je aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm, vendar največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg („veliki zvitki“), s poreklom iz Brazilije in LRK, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910) („zadevni izdelek“). Zadevni izdelek je splošno poznan kot gospodinjska aluminijasta folija („AHF“).

(30)

AHF je proizvedena iz čistega aluminija, ki se najprej pretopi v debele trakove (debeline nekaj mm, tj. do 1 000-krat debelejše od zadevnega izdelka), nato pa v več fazah valja do želene debeline. Ko je folija zvaljana, se s toplotnim postopkom žari in nazadnje navije na kolute (zvitke).

(31)

Te kolute AHF nato navijejo na manjše zvitke predelovalci na koncu prodajne verige, t. i. previjalci. Dobljeni izdelek (tj. zvitki za široko potrošnjo, ki niso zadevni izdelek) se uporablja za večnamensko kratkotrajno pakiranje, predvsem v gospodinjstvu, dostavi ter prodaji hrane in cvetja na drobno.

(32)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Brazilije in Kitajske, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Turčije, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo.

(33)

Komisija je zato sklenila, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(34)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Brazilije in LRK zaradi izteka obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(35)

V preiskavi je sodeloval en proizvajalec iz Brazilije. Pred uvedbo prvotnih ukrepov je proizvajalec predstavljal 100 % izvoza AHF iz Brazilije v Unijo.

(36)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se AHF ni izvažala iz Brazilije v Unijo. Zato se damping iz Brazilije verjetno ne bo nadaljeval. Ocena je bila tako omejena na verjetnost ponovitve dampinga ob uporabi izvoznih cen za druge tretje države.

(37)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping ponovil. Pri tem so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Braziliji, odsotnost dampinga iz Brazilije na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

(38)

Ugotovljeno je bilo, da je izkoriščenost zmogljivosti sodelujočega brazilskega proizvajalca večja od 90 %, njegova neizkoriščena prosta zmogljivost pa je 3 000 ton na leto. To je enako 6 % proizvodnje industrije Unije in 3 % potrošnje Unije. Zato je bilo sklenjeno, da ni znatne proste zmogljivosti, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli.

(39)

Druga dva znana brazilska proizvajalca nista sodelovala pri preiskavi, zato njune proste zmogljivosti ni bilo mogoče preveriti. V študiji, ki so jo predložili vložniki, je bilo ocenjeno, da je skupna zmogljivost za aluminijaste folije dveh drugih proizvajalcev 58 000 ton za vse vrste aluminijaste folije skupaj, kar je enako celotni zmogljivosti sodelujočega brazilskega proizvajalca. Šteje se za malo verjetno, da bi imela ta proizvajalca znatno prosto zmogljivost, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli: proizvajalca nista izvažala v Unijo niti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niti pred uvedbo prvotnih ukrepov.

(40)

Sodelujoči brazilski proizvajalec je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažal samo eni stranki v ZDA. Ta izvoz je predstavljal 68 % celotnega brazilskega izvoza AHF v ZDA leta 2013, zaradi česar je bil sodelujoči proizvajalec največji brazilski izvoznik aluminijaste folije. Poleg tega je ta izvoz predstavljal 33 % celotnega brazilskega izvoza AHF leta 2013. Pri primerjavi izvozne cene z normalno vrednostjo v Braziliji ni bilo ugotovljenega dampinga pri tem izvozu. Odsotnost dampinga je bila ugotovljena z uporabo metodologije, kot je navedena v nadaljevanju.

(41)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočega proizvajalca iz Brazilije neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka iz Brazilije. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v Braziliji reprezentativna.

(42)

Komisija je nato proučila, ali se domača prodaja podobnega izdelka lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za domačo prodajo je bilo ugotovljeno, da se izvaja v običajnem poteku trgovanja.

(43)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(44)

Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki.

(45)

Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(46)

Na podlagi tega so se opravile prilagoditve za razlike v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, stroški kopenskega in čezmorskega prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

(47)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da pri izvozu v ZDA ni bil prisoten damping.

(48)

Komisija zato meni, da ni verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz Brazilije v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov prodajali zadevni izdelek na trg Unije po dampinških cenah.

(49)

Cene na brazilskem domačem trgu so privlačne, na kar kaže dejstvo, da se velika večina proizvodnje proda na domačem trgu. Ta domača prodaja je dobičkonosna. Ravni cen v Braziliji so podobne cenam na trgu Unije.

(50)

Zato se ne pričakuje, da bi se v primeru izteka ukrepov brazilski izvoz na trg Unije znatno povečal z nelojalnim znižanjem cen Unije.

(51)

Zainteresirani strani ABAL in CBA sta trdili, da ni verjetno, da bi se damping iz Brazilije ponovil, in sicer iz naslednjih razlogov:

(52)

Kar zadeva prvo trditev, je bila s preiskavo potrjena odsotnost brazilskega izvoza v Unijo. Vendar Komisija meni, da je lahko odsotnost izvoza tudi posledica veljavnih protidampinških ukrepov. Odsotnost izvoza zato sama po sebi ni zadosten dokaz za sklep, da ni tveganja za ponovitev dampinga.

(53)

Kar zadeva drugo trditev, je bil s preiskavo potrjen status Brazilije kot neto uvoznice primarnega aluminija od leta 2014. Potrjeno je bilo tudi povečanje domačega povpraševanja v Braziliji: od leta 2009 do leta 2013 se je domača potrošnja vseh aluminijastih izdelkov povečala za 48 %, potrošnja aluminijastih folij pa za 24 %. Vendar zainteresirane strani niso zagotovile dokazov, da bi to dejstvo nedvomno odpravilo tveganje za ponovitev dampinga. Kljub temu se je večje domače povpraševanje v Braziliji med analiziranjem privlačnosti trga Unije štelo za dejavnik, ki povečuje privlačnost domačega trga, kot je že bilo pojasnjeno.

(54)

Kar zadeva tretjo trditev, so bile s preiskavo potrjene višje cene na domačem trgu, vendar to ni zadoščalo za sklep, da se damping ne bi mogel ponoviti ob prisotnosti visokih domačih cen.

(55)

Kar zadeva četrto trditev, zainteresirane strani niso zagotovile dokazov, da bi se ravnanje v zvezi z enim izdelkom lahko uporabilo za napovedovanje ravnanja v zvezi z drugim izdelkom. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Kar zadeva peto trditev, je bilo s preiskavo potrjeno, da so bile v Uniji ustanovljene povezane družbe nesodelujočih brazilskih proizvajalcev. Ker pa nobena od teh družb ni sodelovala pri preiskavi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali so dejansko proizvajale podobni izdelek za oskrbovanje trga Unije. Zato te trditve ni bilo mogoče preveriti.

(57)

Kar zadeva šesto trditev, je bilo s preiskavo potrjeno, da znatna prosta zmogljivost ne obstaja. To je bilo upoštevano pri ocenjevanju proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti v Braziliji, kot je bilo že pojasnjeno.

(58)

Kar zadeva sedmo trditev, so bile pri primerjavi normalne vrednosti in izvoznih cen ustrezno upoštevane razlike v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, kot je tudi že bilo pojasnjeno.

(59)

Preiskava je pokazala, da v Braziliji obstaja le omejena prosta zmogljivost, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli. Damping na drugih trgih ni bil ugotovljen. Privlačnost trga Unije za brazilske proizvajalce se šteje za omejeno glede na veliko privlačnost njihovega domačega trga in podobnost ravni cen.

(60)

Glede na navedeno se šteje za malo verjetno, da bi se damping iz Brazilije ponovil, če bi se ukrepi iztekli.

(61)

Zato bi bilo treba ustaviti postopek zoper uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Brazilije.

(62)

V preiskavi sta sodelovala dva proizvajalca iz LRK. Prvotno sta poročala o 4 264 tonah izvoza v Unijo, kar bi po podatkih Eurostata ustrezalo 250–350 % celotnega kitajskega uvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil obseg izvoza v razponu med 900 in 1 100 ton za prvega proizvajalca, kar ustreza 53–90 % celotnega izvoza iz LRK v Unijo. Večina tega izvoza je bila opravljena v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato zanj ni veljala niti protidampinška dajatev niti carina. Za drugega proizvajalca je bilo ugotovljeno, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo.

(63)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe o njenem predlogu, da bi se Turčija uporabila kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Turčija je bila že v prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država.

(64)

Ena zainteresirana stran je izrazila pomisleke glede predloga za uporabo Turčije in predlagala Južno Afriko kot drugo primerljivo državo, pri čemer je trdila, da bi bila Južna Afrika bolj primerna, ker bi bila stroškovna struktura turških proizvajalcev drugačna od kitajske stroškovne strukture, in da je Turčija julija 2014 uvedla protidampinške dajatve v višini 22 % na kitajski uvoz vseh vrst aluminijastih folij.

(65)

Poleg predlogov zainteresiranih strani je Komisija tudi sama poskušala določiti ustrezno primerljivo državo. Indijo, Japonsko, Južno Korejo, Združene arabske emirate, ZDA in Tajvan je navedla kot dodatne možne primerljive države zaradi njihove obsežne proizvodnje aluminijastih folij. Vendar je bilo ugotovljeno, da Japonska, ZDA in Tajvan proizvajajo tanjše aluminijaste folije in ne zadevnega izdelka.

(66)

Zahteve za sodelovanje so bile poslane znanim proizvajalcem v Indiji, Južni Afriki, Južni Koreji, Združenih arabskih emiratih in Turčiji. Sodelovanje sta potrdila samo dva proizvajalca izvoznika iz Turčije. Proizvajalci iz drugih možnih primerljivih držav niso odgovorili.

(67)

Ugotovljeno je bilo, da je Turčija velika proizvajalka aluminijaste folije z odprtim trgom brez izkrivljanj, kar zadeva cene surovin ali energije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so proizvodni procesi v Turčiji in LRK podobni. Turčija je bila izbrana kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, v prostorih obeh sodelujočih družb pa so bili opravljeni preveritveni obiski.

(68)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev v Turčiji neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(69)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja enega od proizvajalcev opravljena v običajnem poteku trgovanja, medtem ko dobičkonosnosti prodaje drugega proizvajalca ni bilo mogoče ugotoviti zaradi pomanjkanja podrobnih računovodskih podatkov.

(70)

Normalne vrednosti drugega proizvajalca ni bilo mogoče določiti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe zaradi pomanjkanja podrobnih računovodskih podatkov.

(71)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni prvega proizvajalca, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(72)

En kitajski proizvajalec je trdil, da normalne vrednosti ni mogoče pravilno izračunati na podlagi domače prodaje samo enega turškega proizvajalca. Poleg tega je kitajski proizvajalec poudaril, da zaupna narava poslovnih podatkov turškega proizvajalca ni omogočala ocene ali utemeljitve ugotovljene stopnje dampinga.

(73)

Uporaba podatkov samo enega proizvajalca v primerljivi državi je v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero se lahko takšne cene uporabijo, če so rezultat resnične konkurence na domačem trgu. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 68 in 69, obstaja več turških domačih proizvajalcev, Turčija pa je tudi uvoznica aluminijastih folij. Zato Komisija meni, da so cene na turškem trgu rezultat resnične konkurence in da noben element ne kaže na to, da cen enega proizvajalca ni mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Kar zadeva poslovne podatke, mora Komisija varovati zaupnost podatkov, ki so jih predložile strani, in zato kitajskemu proizvajalcu ne sme razkriti komercialno občutljivih informacij v zvezi s turškim proizvajalcem. Trditve zadevnega kitajskega izvoznika je zato treba zavrniti.

(74)

Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevali ali se plačujejo prvim neodvisnim strankam.

(75)

En kitajski proizvajalec je poudaril, da je bila njegova stopnja vračila DDV napačno izračunana. Izračun je bil ustrezno spremenjen in Komisija je zadevnemu proizvajalcu ponovno razkrila revidirane ugotovitve.

(76)

Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(77)

Na tej podlagi so se opravile prilagoditve v zvezi s stroški kopenskega in čezmorskega prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

(78)

En kitajski proizvajalec je trdil, da običajna uvozna dajatev v višini 7,5 % v Turčiji zvišuje domače cene za enak znesek in da je treba to prilagoditi za pravično primerjavo. Kitajski proizvajalec je tudi trdil, da prilagoditev za stroške pakiranja ni bila upravičena, ker stroški pakiranja veljajo za vse proizvajalce, kjer koli se že nahajajo.

(79)

Komisija ugotavlja, da Kitajska uporablja tudi uvozno dajatev za aluminijaste folije. Zato se zdi, da ni izkrivljanja pri primerjavi zaradi obstoja podobne uvozne dajatve v Turčiji. Poleg tega tudi odobritev prilagoditve uvozne dajatve ne bi spremenila dejstva, da obstaja znatna stopnja dampinga kitajskih izvoznikov na trgu Unije. Kar zadeva stroške pakiranja, je bila prilagoditev izvedena za kitajske izvozne cene in turške domače cene, da bi se izničile morebitne razlike v pakiranju. Zato prilagoditev stroškov pakiranja ne more povzročati izkrivljanja pri primerjavi. Te trditve je treba zato zavrniti.

(80)

Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka v primerljivi državi primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(81)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF (stroškov, zavarovanja in prevoznine) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(82)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Pri tem so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK, damping iz LRK na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

(83)

Ugotovljeno je bilo, da je izkoriščenost zmogljivosti obeh sodelujočih kitajskih proizvajalcev 85- oziroma 90-odstotna. Ugotovljena prosta zmogljivost je za ta proizvajalca znašala 50 000 ton. To je enako celotni proizvodnji industrije Unije in več kot 50 % potrošnje Unije. Poleg tega je bila ena od sodelujočih družb v postopku ustvarjanja dodatne zmogljivosti za navijanje folij, ki naj bi znašala 40 000 ton. Zato je bilo sklenjeno, da ni pomembne proste zmogljivosti, ki bi se lahko vsaj delno usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti LRK iztekli.

(84)

Drugi znani kitajski proizvajalci niso sodelovali pri preiskavi, zato ni bilo mogoče preveriti njihove proste zmogljivosti. V študiji, ki so jo predložili vložniki, je bilo ocenjeno, da je skupna zmogljivost za aluminijaste folije drugih nesodelujočih kitajskih proizvajalcev približno desetkrat večja od skupne zmogljivosti obeh sodelujočih proizvajalcev. V študiji je ocenjeno, da je celotna kitajska proizvodna zmogljivost za vse vrste aluminijaste folije za 450 000 ton večja od celotne kitajske domače potrošnje. Študija vključuje tudi napoved, da se bo kitajska proizvodna zmogljivost še naprej povečevala, in sicer z 2,5 milijona ton leta 2014 na 2,8 milijona ton leta 2018, ter da povečanje kitajske domače potrošnje z 2,1 milijona ton na 2,4 milijona ton v istem obdobju verjetno ne bo zadostovalo za popolno izkoriščenje povečevanja zmogljivosti. Zato se šteje za verjetno, da bo pri nesodelujočih proizvajalcih obstajala dodatna prosta zmogljivost, ki bi se vsaj delno lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti LRK iztekli.

(85)

En kitajski proizvajalec, ki sicer ni oporekal ugotovitvam v zvezi z obsegom proste zmogljivosti, je trdil, da ni realno predvidevati, da bi se celotna prosta zmogljivost usmerila na trg Unije.

(86)

Komisija v skladu s svojo oceno iz uvodnih izjav 84 in 97 meni, da bi se prosta zmogljivost vsaj delno lahko usmerila na trg Unije. Uvodna izjava 83 je bila ustrezno spremenjena.

(87)

Ugotovljeno je bilo, da so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvozne cene enega od sodelujočih kitajskih proizvajalcev za druge trge (pri čemer so bili glavni namembni kraji za izvoz Združeni arabski emirati, Saudova Arabija, ZDA, Egipt in Indija) nižje od normalne vrednosti, navedene v uvodnih izjavah 63 do 71, in zato dampinške. Izvoznih cen drugega kitajskega proizvajalca za druge trge ni bilo mogoče pridobiti.

(88)

Glede na obstoj dampinga na drugih trgih Komisija sklepa, da proizvajalec izvoznik iz LRK prodaja zadevni izdelek tretjim državam po dampinških cenah. Komisija zato meni, da je verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz LRK v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov prodajali zadevni izdelek po dampinških cenah tudi na trg Unije.

(89)

En kitajski proizvajalec je trdil, da ugotovitev dampinga pri izvozu na druge trge ni pomembna, saj je obseg pregleda omejen na trg Unije in ne na svetovni trg. Po navedbah kitajskega proizvajalca so primerjave cen med trgi neustrezne, saj so strukture cen v drugih delih sveta lahko drugačne. Poleg tega bi bilo treba primerjati tudi prisotnost izvoza Unije na te iste trge, kar bi lahko pokazalo, da so domače cene Unije previsoke.

(90)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 82, je Komisija upoštevala več kazalnikov za oceno verjetnosti dampinga na trgu Unije. Komisija meni, da pri izvoznikih, za katere je ugotovljeno, da izvajajo damping na drugih trgih, obstaja večja verjetnost, da bodo damping izvajali tudi v Uniji, v primerjavi z izvozniki, za katere je ugotovljeno, da ne izvajajo dampinga na drugih trgih. Zato je to pomemben kazalnik za določitev verjetnosti nadaljevanja dampinga. Trditev je zato treba zavrniti.

(91)

Trditev v zvezi z izvozno politiko proizvajalcev Unije je obravnavana v uvodni izjavi 171.

(92)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 114, je preiskava pokazala, da bi kitajski uvoz v okviru običajnega uvoznega režima v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ob odsotnosti protidampinških dajatev nelojalno znižal cene industrije Unije v povprečju za 12,2 %. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je kitajski uvoz, ki je bil izveden v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in zato zanj ni veljala protidampinška dajatev ali carina ter je predstavljal približno 75 % kitajskega uvoza, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 18 %. Kitajske cene so tudi nižje od izvoznih cen iz katere koli druge države v Unijo. Te razlike v ceni nedvomno kažejo na privlačnost trga Unije in sposobnost kitajskih izvoznikov, da konkurirajo s ceno, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(93)

Tako se lahko upravičeno pričakuje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov velik del sedanjega kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije.

(94)

Opozoriti je treba, da je bilo s prvotno preiskavo pred uvedbo prvotnih ukrepov ugotovljeno, da kitajski tržni delež na trgu Unije znaša 30,72 %. Zato se pričakuje, da se bo v primeru izteka veljavnosti ukrepov kitajski izvoz, ki trenutno predstavlja 2 % trga Unije, znatno povečal, da bi ponovno pridobil izgubljeni tržni delež v Uniji.

(95)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je majhno nelojalno nižanje cen del običajnega mehanizma določanja cen, kadar nedomači proizvajalci konkurirajo domačim proizvajalcem. Nelojalno 12,2-odstotno znižanje cen ne bi bilo nerazumno in proizvajalcem Unije ne bi povzročalo težav.

(96)

Ugotovitev nelojalnega nižanja cen sama po sebi ne vodi do sklepa o nepoštenem ravnanju izvoznika. Vendar je v tem primeru ugotovljena stopnja nelojalno znižanih cen izražala verjetne ravni cen kitajskega uvoza, če bi se ukrepi iztekli, in njegovo zmogljivost za prevzem tržnega deleža v Uniji na račun industrije Unije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je tak izvoz verjetno dampinški. Zato trditev, da 12,2-odstotna stopnja nelojalnega znižanja cen ne bi bila razumna, v tem okviru ni bila pomembna in je bila zato zavrnjena.

(97)

Preiskava je pokazala, da je kitajski uvoz na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah z visokimi stopnjami dampinga. Pokazala je tudi, da je prosta zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka v LRK znatna v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta prosta zmogljivost bo v primeru izteka veljavnosti ukrepov proti LRK verjetno vsaj delno usmerjena na trg Unije.

(98)

Poleg tega je izvoz iz LRK v tretje države potekal po dampinških cenah. To določanje cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga na trgu Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(99)

Poleg tega privlačnost trga Unije v smislu cen kaže na tveganje, da bi se kitajski izvoz v primeru izteka ukrepov preusmeril na trg Unije.

(100)

Glede na navedeno obstaja verjetnost, da se bo v primeru izteka veljavnih ukrepov kitajski dampinški uvoz zadevnega izdelka znatno povečal.

(101)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo dvanajst znanih proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(102)

Celotna proizvodnja v Uniji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala 47 349 ton. Komisija je ta podatek dobila na podlagi statističnih podatkov Eurostata, preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in ocenjenih podatkov, ki so povezani z nevzorčenimi proizvajalci in ki so jih predložili vložniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, so proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(103)

Vložniki so predložili podatke o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti, obsegu prodaje, zaposlovanju in obsegu izvoza, povezane s celotno industrijo Unije v obravnavanem obdobju. Podatki so bili ocenjeni in navedeni v največjih in najmanjših vrednostih ter razdeljeni na dve kategoriji: vzorčeni proizvajalci Unije in nevzorčeni proizvajalci Unije. Za vzorčene proizvajalce Unije je Komisija uporabila dejansko preverjene podatke, ki so jih te družbe predložile v izpolnjenih vprašalnikih. Za nevzorčene proizvajalce Unije so bili uporabljeni podatki, ki so jih predložili vložniki. Te ocene so bile zainteresiranim stranem dane na voljo za pritožbe. Vendar niso bile prejete nobene pritožbe.

(104)

V sedanji preiskavi so bili uporabljeni podatki o potrošnji Unije, ki so bili pridobljeni in objavljeni v vzporedni preiskavi. Določeni so bili na podlagi ocenjenega celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata ter po potrebi popravljeni glede na preverjene podatke, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik v vzporedni preiskavi v zvezi z uvozom iz Rusije, in izpolnjene vprašalnike, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(105)

Ker je v Rusiji samo en proizvajalec izvoznik, je bilo treba zaradi zaupnosti vse podatke, povezane s tem izvoznikom, navesti v okvirnih vrednostih. Da bi se izognili izračunu obsega ruskega uvoza z odštevanjem, je bilo treba okvirne vrednosti poleg tega uporabiti tudi za obseg potrošnje in uvoza iz drugih tretjih držav.

(106)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja AHF v Uniji (v tonah)

(107)

Potrošnja Unije se je med letoma 2011 in 2013 povečala, vendar se je med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala med 17 % in 28 %. Povečanje potrošnje med letom 2011 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom izraža predvsem povečanje uvoza iz Rusije in drugih tretjih držav, medtem ko se je prodaja industrije Unije na trgu Unije le rahlo povečala (glej uvodno izjavo 134).

(108)

Ker je bilo s preiskavo ugotovljeno, da ne obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga iz Brazilije (glej uvodno izjavo 60), je analiza obsega, cen in tržnega deleža uvoza omejena na uvoz iz LRK. Komisija je določila obseg in cene uvoza iz LRK na podlagi podatkov Eurostata.

(109)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK

(110)

Obseg uvoza iz LRK se je zmanjšal v razponu od 47 % do 57 % z ustreznim zmanjšanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju s 4 % na 2 %, tj. za 2 odstotni točki. Obseg in tržni delež tega uvoza iz LRK sta v celotnem obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni.

(111)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno dampinškega uvoza.

Preglednica 3

Povprečna cena dampinškega uvoza

(112)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale z 2 251 EUR/tono na 2 131 EUR/tono, kar predstavlja približno 5-odstotno znižanje. Cene kitajskega uvoza so bile v celotnem obravnavanem obdobju v povprečju nižje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in cen uvoza iz drugih tretjih držav.

(113)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je približno 75 % kitajskega uvoza, ki je predstavljal več kot 1-odstotni tržni delež, potekalo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato za uvoz ni veljala niti protidampinška dajatev niti carina. Ugotovljeno je bilo, da je nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 18 %. Pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 53–90 % kitajskega uvoza in je 98 % uvoza opravil v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se je ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen gibala med 15 % in 18 %.

(114)

Preostalih 25 % kitajskega uvoza je potekalo v okviru običajnega uvoznega režima. Po prištetju carine in protidampinške dajatve kitajskim cenam CIF so bile kitajske cene, izračunane za ta uvoz, v povprečju višje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije, zaradi česar je prišlo do negativnega nelojalnega nižanja cen (– 12,5 %). Če pa bi se uvozne cene upoštevale brez protidampinških dajatev, bi to pomenilo 12,2-odstotno nelojalno znižanje cen.

(115)

Ob upoštevanju celotnega kitajskega uvoza ne glede na uvozni režim ter po prištetju veljavnih carin in protidampinških dajatev cenam CIF pri uvozu v okviru običajnega režima je bilo ugotovljeno, da so kitajske cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije v povprečju za 10,2 %.

(116)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je 18-odstotna stopnja nelojalnega nižanja cen, ugotovljena za kitajski uvoz, opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, napačna, saj so cene proizvajalcev Unije vključevale „vključeno 7,5-odstotno običajno tarifo“, ki je domači uporabniki niso bili oproščeni, če je izvoz v tretje države vseboval AHF, proizvedeno v Uniji. Vendar zainteresirane strani niso utemeljile trditve in zlasti niso pojasnile pojma „vključena običajna tarifa“. Ne glede na to je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, da za uvoz, opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ne velja carina. Zato ne bi bilo upravičeno izvesti prilagoditev za carine, ki se ne zaračunavajo. Opozoriti je treba tudi, da je Komisija ustrezno uporabila prilagoditev za carino pri določanju stopnje nelojalnega nižanja cen za uvoz v okviru običajnega režima iz uvodne izjave 114 in za celoten kitajski uvoz ne glede na uvozni režim iz uvodne izjave 115. Zato je bila trditev zavrnjena.

(117)

Isti kitajski proizvajalec je trdil, da je treba odšteti carinsko stopnjo od 12,2-odstotne oziroma 10,2-odstotne stopnje nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 114 in 115. Vendar je pojasnjeno, da je Komisija pri določanju teh stopenj že upoštevala carino, ki se uporablja za uvoz v okviru običajnega režima. Zato je bila trditev zavrnjena.

(118)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo povečal za 45 % do 60 %, kar je hitreje od rasti potrošnje Unije. Tržni delež drugih tretjih držav se je v tem obdobju tako povečal z 41 % na 51 %.

(119)

Uvoz iz Brazilije se v obravnavanem obdobju ni izvajal. Obseg uvoza iz Rusije se je od leta 2011 do leta 2013 povečal med 40 % in 50 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa rahlo zmanjšal. Ustrezni tržni delež se je povečal z 29 % leta 2011 na 34 % leta 2012, nato pa je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom ostal nespremenjen. Obseg uvoza iz Turčije se je v obravnavanem obdobju povečal med 125 % in 139 %, njegov tržni delež pa s približno 7 % na 13 %. Turške uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 13 %, vendar so ostale nad ravnjo cene uvoza iz drugih tretjih držav, vključno z Rusijo in Kitajsko, in so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na podobnih ravneh kot cene industrije Unije.

(120)

Skupno povečanje uvoza iz drugih tretjih držav, razen LRK, Rusije in Turčije, je bilo 2- do 15-odstotno. Ko pa se je potrošnja Unije povečala, se je njegov celotni tržni delež zmanjšal s 4 % leta 2011 na približno 2 % leta 2013, nato pa do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal na 4 %; njegove cene so bile nižje od cen industrije Unije, razen leta 2012.

(121)

Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od cen uvoza iz LRK.

(122)

En kitajski proizvajalec je trdil, da bi morala analiza uvoza iz drugih tretjih držav, ki jo je izvedla Komisija, iz uvodnih izjav 118 do 121 vključevati celoten trg folij, namesto da se je osredotočala na zadevni izdelek, saj so odločitve proizvajalcev Unije glede drugih vrst folije domnevno vplivale na njihovo proizvodnjo zadevnega izdelka. Ta trditev ni bila utemeljena. Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, se je s preiskavo vsekakor ugotovilo, da je največji vzorčeni proizvajalec AHF iz Unije proizvajal izključno AHF in da proizvajalci Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da proizvajajo AHF in drugo vrsto folije, imenovano konverterska aluminijasta folija („ACF“), niso mogli brez težav preiti s proizvodnje enega izdelka na proizvodnjo drugega, saj je bila za povečanje učinkovitosti potrebna proizvodnja obeh izdelkov v določenem obsegu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, je preiskava tudi pokazala, da so imeli vzorčeni proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju stabilno razmerje proizvodnje teh vrst folije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(123)

En kitajski proizvajalec je poudaril, da so morali uporabniki uvažati AHF od proizvajalcev izvoznikov iz tretjih držav, saj je proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije predstavljala manj kot 50 % potrošnje Unije. Na podlagi tega je kitajski proizvajalec trdil, da so proizvajalci izvozniki pri oskrbovanju uporabnikov, ki jih niso oskrbovali proizvajalci Unije, konkurirali med seboj in ne proizvajalcem Unije. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Prvič, domneva, da je proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije predstavljala manj kot 50 % potrošnje Unije, ni pravilna. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 106 in 129, je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala od 58 % do 74 % potrošnje Unije in je bila v celotnem obravnavanem obdobju večja od 55 %. Poleg tega, kot je prikazano v preglednici 5, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je imela industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju prosto zmogljivost, ki bi se lahko izkoristila za oskrbovanje trga Unije, če dejansko ne bi bilo konkurenčnega dampinškega uvoza. Uvoz iz tretjih držav je tudi konkuriral s podobnim izdelkom, ki ga je proizvajala industrija Unije, saj so obstoječe stranke proizvajalcev Unije lahko prešle na dobavitelje iz tretjih držav. Zato je bila trditev zavrnjena.

(124)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

(125)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(126)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, je Komisija makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, ocenila na podlagi informacij, ki so jih zagotovili vložniki in ki so bile ustrezno preverjene za vzorčene družbe. Komisija je ocenila le tiste mikroekonomske kazalnike, povezane z vzorčenimi družbami na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(127)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(128)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(129)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije

(130)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Med letoma 2011 in 2013 se je povečal, vendar se je med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 7 %.

(131)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavnem obdobju povečala za 12 %.

(132)

Ker se je proizvodna zmogljivost bolj povečala kot obseg proizvodnje, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(133)

En kitajski proizvajalec je trdil, da zmogljivost obrata za proizvodnjo aluminijaste folije ne bi smela biti izražena v tonah, saj isti stroji v določenem obdobju proizvedejo različne količine folije, odvisno od njene debeline in širine. V odgovoru na to trditev se ne izpodbija, da lahko na zmogljivost obrata, izraženo v tonah, vpliva debelina ali širina proizvedenih folij. Vendar so bili uvoz zadevnega izdelka in nekateri dejavniki škode, kot so potrošnja, obseg prodaje in proizvodnja, določeni z uporabo ton kot merske enote. Zaradi doslednosti se pri analizi škode za primerjavo uporablja enaka merska enota. Poleg tega s preiskavo niso bile ugotovljene spremembe nabora izdelkov proizvodnje industrije Unije, ki bi razveljavile uporabo ton kot merske enote. Opozoriti je treba tudi, da zainteresirane strani niso zagotovile kvantitativnih informacij, s katerimi bi dokazale, da bi druga merska enota spremenila analizo tega dejavnika škode. Zato je bila trditev zavrnjena.

(134)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije

(135)

Obseg prodaje AHF se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal. Največ se je povečal med letoma 2011 in 2013, tj. med 4 % in 14 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg prodaje zmanjšal; skupno povečanje obsega prodaje v obravnavanem obdobju je bilo 2- do 10-odstotno. Povečanje obsega prodaje, ob upoštevanju vzporednega povečanja potrošnje in uvoza, pa je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije s 55 % leta 2011 na 47 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. zmanjšanje za 8 odstotnih točk v obravnavanem obdobju.

(136)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 17 % do 28 %, se je obseg prodaje industrije Unije povečal med 2 % in 10 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža v višini 8 odstotnih točk.

(137)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(138)

Zaposlovanje v industriji Unije je v obravnavanem obdobju nihalo in se skupno rahlo povečalo za 2 %.

(139)

Produktivnost se je med letoma 2011 in 2013 povečala, ker se je proizvodnja povečala bolj kot zaposlovanje. Produktivnost se je od leta 2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 7 %, vendar je ostala večja kot na začetku obravnavanega obdobja leta 2011.

(140)

Stopnja dampinga uvoza iz LRK je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 28,1-odstotna (glej uvodno izjavo 81), vendar je bil njen vpliv na položaj industrije Unije omejen zaradi veljavnih protidampinških ukrepov, ki so uspešno zmanjšali obseg dampinškega uvoza.

(141)

Kot je bilo ugotovljeno z vzporedno preiskavo, se je obseg dampinškega uvoza iz Rusije v obravnavanem obdobju sicer znatno povečal. Zaradi tega uvoza je industrija Unije utrpela znatno škodo. Zato industrija Unije kljub obstoječim protidampinškim ukrepom ni mogla okrevati.

(142)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in stroški

(143)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je stalno zniževala in se v obravnavanem obdobju skupno znižala za 11 %.

(144)

Kljub temu znižanju so proizvodni stroški na enoto ostali nad povprečno prodajno ceno industrije Unije, zato industrija Unije ni mogla pokriti proizvodnih stroškov s prodajno ceno, razen leta 2013. Z vzporedno preiskavo je bilo ugotovljeno, da industriji Unije ni uspelo zvišati prodajne cene zaradi pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Rusije.

(145)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Stroški dela

(146)

Od leta 2011 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije znižali za 5 %. Stroški dela so se med letoma 2011 in 2012 najprej povišali za 2 %, nato so se med letoma 2012 in 2013 znižali, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so ostali nespremenjeni.

(147)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(148)

Zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben kazalnik škode v tem sektorju, saj proizvodnja in prodaja temeljita predvsem na naročilih, zato proizvajalci običajno vzdržujejo omejene zaloge. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno.

(149)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 8 %. Medtem ko so se zaloge med letoma 2011 in 2013 povečale za 10 %, so se od leta 2013 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom rahlo zmanjšale. Končne zaloge kot delež proizvodnje so v celotnem obravnavanem obdobju ostale nespremenjene.

(150)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(151)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo, razen leta 2013, ko je dosegla stopnjo dobička rahlo nad točko preloma. Dobičkonosnost se je med letoma 2011 in 2012 zmanjšala, leta 2013 povečala, vendar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponovno zmanjšala in dosegla podobno raven kot leta 2011. Na splošno se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, kar ustreza povečanju za 0,1 odstotne točke, zaradi česar industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni mogla doseči dobička. Kot je bilo ugotovljeno z vzporedno preiskavo, je to stanje povzročil zlasti pritisk na cene zaradi ruskega uvoza, ki je v Unijo vstopil po dampinških cenah, te pa so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije, ki jih zato ni mogla povišati za pokritje proizvodnih stroškov.

(152)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok je v obravnavanem obdobju nihal z naraščajočim gibanjem. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 30 %. Vendar je treba poudariti, da je denarni tok v absolutnih vrednostih ostal na nizkih ravneh v primerjavi s celotnim prihodkom od prodaje zadevnega izdelka.

(153)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 47 %. Med letoma 2011 in 2012 so se povečale za 65 %, leta 2013 zmanjšale, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno povečale. Te naložbe so bile potrebne zlasti za nakup novih strojev in so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostale na dokaj nizkih ravneh v primerjavi s celotnim prihodkom od prodaje.

(154)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka od leta 2011 negativna, razen leta 2013, ko je znašala 0 %, kar je izražalo gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno rahlo povečala za 8 %.

(155)

Kar zadeva zmožnost zbiranja kapitala, je poslabšanje sposobnosti vzorčenih proizvajalcev Unije, da zagotovijo denarna sredstva za podobni izdelek, z zmanjšanjem notranje ustvarjenih sredstev oslabilo njihov finančni položaj. Preiskava je pokazala, da se je zmožnost zbiranja kapitala v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala.

(156)

Več glavnih kazalnikov škode je pokazalo negativno gibanje. Kar zadeva dobičkonosnost, je industrija skoraj v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo, razen leta 2013, ko je dosegla raven le rahlo nad točko preloma; industrija Unije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarila negativno stopnjo dobička v višini – 2,1 %. V obravnavanem obdobju so se prodajne cene znižale za 11 %. Stroški na enoto, ki so se tudi znižali za 11 %, so v celotnem obravnavanem obdobju ostali višji od povprečnih prodajnih cen, razen leta 2013. Tržni delež industrije Unije se je zmanjšal za 8 odstotnih točk, tj. s 55 % leta 2011 na 47 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(157)

Nekateri kazalniki škode so v obravnavanem obdobju pokazali pozitivno gibanje. Obseg proizvodnje se je povečal za 7 %, proizvodna zmogljivost pa za 12 %. Vendar se ta povečanja niso ujemala s povečanjem potrošnje, ki je bilo veliko večje, in sicer med 17 % in 28 %. Obseg prodaje se je povečal med 2 % in 10 %. Vendar na trgu s povečujočo se potrošnjo to ni pripomoglo k povečanju tržnega deleža, ampak nasprotno k izgubi tržnega deleža za 8 odstotnih točk. Naložbe so se povečale za 47 %. Uporabljene so bile za nakup novih strojev in so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostale na precej nizkih ravneh. Podobno se je denarni tok v obravnavanem obdobju povečal za 30 %, vendar je ostal na nizkih ravneh. Ta pozitivna gibanja torej ne izključujejo obstoja škode.

(158)

Sodelujoči brazilski proizvajalec in brazilsko združenje za aluminij sta trdila, da v skladu z analizo javno dostopnih finančnih dokumentov nekaterih vložnikov naj ne bi nastala znatna škoda. Temu nasprotujejo rezultati preiskave, ki temelji na dejansko preverjenih podatkih industrije Unije v zvezi z AHF. Nekateri proizvajalci Unije dejansko niso proizvajali izključno AHF, zato javno dostopni finančni dokumenti ne morejo razkriti dejanskega položaja industrije Unije v zvezi z AHF. Zato sklepi o gospodarskem položaju industrije Unije v smislu člena 3(5) osnovne uredbe ne bi smeli temeljiti na javno dostopnih finančnih dokumentih, temveč na natančnejših in preverjenih informacijah, ki so na voljo med preiskavo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(159)

Isti zainteresirani strani sta trdili, da je bilo iz statističnih podatkov in izjav, ki jih je objavilo evropsko združenje za aluminijaste folije („EAFA“), razvidno, da industrija Unije ni utrpela nobene škode v obravnavanem obdobju, vključno z obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Vendar je bilo ugotovljeno, da so se uporabljeni statistični podatki in izjave nanašali bodisi na celotni sektor aluminijastih folij bodisi na kategorijo „tanjših folij“, ki zajema AHF, vendar tudi druge vrste folij, kot so konverterske folije in folije, ki se uporabljajo za prilagodljivo embalažo. Na podlagi tega ni mogoče oblikovati smiselnih sklepov v zvezi z zadevnim izdelkom, zato je bila trditev zavrnjena.

(160)

En kitajski proizvajalec je trdil, da razvoja stroškov na enoto, opisanega v uvodni izjavi 156, ni bilo mogoče uskladiti z razvojem cene aluminija na londonski borzi kovin („cena na londonski borzi kovin“). V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da je cena, ki jo proizvajalci Unije plačajo talilnicam aluminija ali trgovcem, vsota cene na londonski borzi kovin in dodatne dajatve, znane kot „premija za kovine“. Zato je treba kakršno koli oceno stroškov proizvajalcev Unije na enoto, ki temelji zgolj na ceni na londonski borzi kovin, šteti za nepopolno. Trditev je bila zato zavrnjena.

(161)

Ista zainteresirana stran je trdila, da uskladitev razvoja stroškov na enoto z razvojem cene aluminija ne bi bila mogoča niti ob upoštevanju premije za kovine. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega je preiskava pokazala, da se je cena na londonski borzi kovin v obravnavanem obdobju znižala za več kot 20 %, medtem ko se je premija za kovine v obravnavnem obdobju več kot podvojila. Če skupaj upoštevamo ceno na londonski borzi kovin in premijo za kovine, so se stroški aluminija, ki so jih plačali proizvajalci Unije, v obravnavanem obdobju znižali za približno 11 %. To znižanje je v skladu z znižanjem stroškov na enoto, navedenim za isto obdobje v uvodni izjavi 156, in dejansko celo enako temu znižanju. Zato je bila trditev zavrnjena.

(162)

En kitajski proizvajalec se je skliceval na uvodno izjavo 156 in trdil, da so bili možni vzroki škode nižje cene uvoza, domnevno višji proizvodni stroški, pomanjkanje interesa za AHF, ker so bile cene drugih kategorij folije v Uniji višje, in pomanjkanje interesa za trg Unije, ker so bile cene AHF višje na izvoznih trgih. V zvezi z višjimi proizvodnimi stroški je kitajski proizvajalec navedel visoko premijo za kovine in dejstvo, da je industrija Unije uporabljala kombinacijo dveh proizvodnih metod, tj. vročega valjanja in neprekinjenega litja, čeprav bi bila izključna uporaba neprekinjenega litja stroškovno učinkovitejša.

(163)

V odgovoru na te trditve je treba opozoriti, da je iz uvodnih izjav 156 in 157 mogoče sklepati, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Glede trditev o stroških proizvodnje je treba najprej opozoriti, da je bilo v zvezi z vlogo premije za kovine kot možnega dejavnika škode z vzporedno preiskavo ugotovljeno, da sta tako industrija Unije kot ruski proizvajalec izvoznik krila primerljive stroške pri pridobivanju surovin za proizvodnjo AHF, saj so tržne cene te surovine na ruskem trgu in trgu Unije neposredno povezane z londonsko borzo kovin. Zato je mogoče skleniti, da stopnja premije za kovine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila dejavnik škode. V zvezi z morebitno vlogo proizvodnih metod je preiskava pokazala, da se je neprekinjeno litje uporabljalo za proizvodnjo skoraj dveh tretjin AHF, ki jo je industrija Unije proizvedla v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Morebitna razlika v stroškovni učinkovitosti bi se tako zmanjšala s prevlado neprekinjenega litja kot proizvodne metode v Uniji. V uvodni izjavi 185 je tudi pojasnjeno, da ni bilo znakov, da je industrija Unije izgubila interes za AHF. Preiskava prav tako ni razkrila nobenih znakov, da so proizvajalci Unije zanemarjali trg Unije v korist izvoznih trgov AHF. Vendar je preiskava pokazala, da so proizvajalci Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvozili le 1 182 ton AHF v tretje države, kar predstavlja manj kot 3 % domače prodaje proizvajalcev Unije v istem obdobju. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(164)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(165)

Ker je bilo ugotovljeno, da verjetnost ponovitve dampinga pri uvozu iz Brazilije ne obstaja, je bila analiza verjetnosti ponovitve ali nadaljevanja škode omejena na uvoz iz LRK.

(166)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve ali nadaljevanja škode v primeru izteka ukrepov proti LRK, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni vpliv kitajskega uvoza na trg in industrijo Unije.

(167)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah 124 do 164, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kitajski izvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju na trgu Unije prisoten le v omejenih količinah, medtem ko sta se obseg uvoza in tržni delež iz Rusije v istem obdobju povečala. Z vzporedno preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil uvoz iz Rusije dampinški in je industriji Unije povzročil znatno škodo, medtem ko je uvoz iz Kitajske glede na svoj majhen obseg in nizke ravni cen le delno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, pri čemer pa ni bila prekinjena vzročna povezava med uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 80 do 100, je preiskava hkrati pokazala, da se je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških ravneh cen, pri čemer je obstajala verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

(168)

Pomembne proste zmogljivosti v LRK, ki jih kitajsko domače povpraševanje in izvozni trgi razen trga Unije ne morejo v celoti izkoristiti, nadaljevanje dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z visokimi stopnjami dampinga in dampinška praksa kitajskih izvoznikov na trge tretjih držav, ki so podrobno opisani v uvodnih izjavah 82 do 100, jasno kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bi se obseg kitajskega dampinškega uvoza v primeru izteka veljavnih ukrepov znatno povečal.

(169)

V primeru razveljavitve veljavnih ukrepov bodo kitajske uvozne cene po vsej verjetnosti nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Preiskava je dejansko pokazala, da bi kitajski uvoz v okviru običajnega uvoznega režima v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ob odsotnosti protidampinških dajatev nelojalno znižal cene industrije Unije v povprečju za 12,2 % (10).

(170)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 92 do 94, je trg Unije privlačen za kitajski uvoz, saj so bile cene na trgu Unije večinoma usklajene s cenami na drugih izvoznih trgih. Poleg tega je Turčija leta 2014 uvedla protidampinške ukrepe proti Kitajski za različne aluminijaste folije, vključno z zadevnim izdelkom. Zato bi se v primeru razveljavitve ukrepov proti Kitajski del proizvodnje, ki se je prej izvažal v Turčijo, verjetno preusmeril na trg Unije. Tako je mogoče skleniti, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje kitajskega uvoza po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno znižale cene industrije Unije in s tem povzročile dodatno škodo industriji Unije.

(171)

Sodelujoči brazilski proizvajalec in brazilsko združenje za aluminij sta trdila, da je na podlagi statističnih podatkov, ki jih je objavila EAFA, mogoče ugotoviti, da so proizvajalci aluminijaste folije v Uniji povečali svoj izvoz na trge tretjih držav, kar kaže na to, da so bili ti trgi tretjih držav privlačnejši od trga Unije. V zvezi s to trditvijo je bilo ugotovljeno, da so se statistični podatki, ki sta jih uporabili ti strani, nanašali bodisi na celotni sektor aluminijastih folij bodisi na kategorijo „tanjših folij“, ki zajema AHF, vendar tudi druge vrste folij, kot so konverterske folije in folije, ki se uporabljajo za prilagodljivo embalažo. Na podlagi tega ni mogoče oblikovati smiselnih sklepov samo v zvezi z zadevnim izdelkom. Poleg tega je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na trge tretjih držav izvozila le 1 182 ton zadevnega izdelka, kar je predstavljalo manj kot 3 % njegove domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(172)

Glede na ugotovitve preiskave se sklene, da bi razveljavitev ukrepov proti LRK po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje kitajskega uvoza po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno znižale cene industrije Unije in s tem povzročile dodatno škodo industriji Unije.

(173)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, trgovcev, uvoznikov in uporabnikov.

(174)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 167, je znatna škoda večinoma posledica dampinškega uvoza iz Rusije, medtem ko je uvoz iz Kitajske le delno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

(175)

V primeru odprave ukrepov proti Kitajski bi se kitajski uvoz na trg Unije verjetno ponovno pomembno povečal, in sicer po dampinških cenah, ki bi tudi v znatni meri nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije in povzročile večji pritisk na cene, kot ga je povzročal dampinški ruski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Industrija Unije bi se bila prisiljena prilagoditi nižjim cenam, s čimer bi povečala svojo izgubo.

(176)

Uporabniki v Uniji so previjalci, ki trgujejo z materialom za embaliranje (aluminijasto folijo ter tudi papirjem in plastiko), potem ko AHF previjejo v manjše zvitke („zvitki za široko potrošnjo“) in ponovno prepakirajo za industrijsko prodajo in maloprodajo. Javilo se je šest družb in poslani so jim bili vprašalniki. V postopku so sodelovale tri družbe, ki so predložile izpolnjene vprašalnike. Dve sodelujoči družbi sta bili preverjeni na kraju samem.

(177)

Preiskava je pokazala, da je AHF glavna surovina previjalcev, saj predstavlja približno 80 % njihovih skupnih proizvodnih stroškov.

(178)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni noben od treh sodelujočih uporabnikov uvažal iz LRK. Glavni viri dobave so bili industrija Unije, Rusija in Turčija.

(179)

Ker so previjalci dobavitelji široke palete izdelkov za embaliranje, je za tri sodelujoče družbe dejavnost, ki vključuje AHF, zajemala od manj kot ene šestine do največ ene tretjine celotne dejavnosti.

(180)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se vsi sodelujoči uporabniki izkazali za splošno dobičkonosne. V zvezi z dejavnostjo, ki je zajemala zadevni izdelek, sta se dva od sodelujočih uporabnikov izkazala za dobičkonosna, medtem ko za tretjega zaradi nejasne razporeditve prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ni bilo mogoče oblikovati sklepov.

(181)

Glede na navedene ugotovitve velja, da ohranjanje ukrepov proti Kitajski ne bo znatno negativno vplivalo na stanje uporabnikov.

(182)

Po objavi obvestila o začetku se ni javila nobena družba, ki se je v obravnavanem obdobju ukvarjala s trgovino z AHF ter uvažala ali nadalje prodajala AHF s poreklom iz LRK. Preiskava je tudi pokazala, da so industrija Unije in proizvajalci izvozniki večinoma prodajali AHF neposredno uporabnikom. Na podlagi tega ni mogoče sklepati, da bi uvedba ukrepov škodljivo vplivala na položaj uvoznikov/trgovcev.

(183)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da industrija Unije nima zadostne zmogljivosti, da bi zadostila celotnemu povpraševanju v Uniji. Zato so trdile, da bi se Unija v primeru ohranitve ukrepov proti Braziliji in Kitajski ter istočasni uvedbi dokončnih ukrepov proti Rusiji soočala z nezadostno ponudbo, zaradi česar bi se zvišala cena AHF. Posledično bi morali tudi previjalci zvišati svoje cene zvitkov za široko potrošnjo v škodo potrošnikov.

(184)

V odgovor na to trditev je preiskava pokazala, da ima industrija Unije presežne zmogljivosti ter lahko poveča proizvodnjo in prodajo AHF v Uniji. Poleg tega so na voljo alternativni viri oskrbe, kot so Turčija, Armenija in Južna Afrika. Nenazadnje je treba tudi spomniti, da so protidampinški ukrepi namenjeni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev v Uniji in ne prepovedi kitajskega in ruskega uvoza na trg Unije, ki bi moral vstopiti na trg po poštenih ravneh cen.

(185)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je industrija Unije izgubila interes za AHF in je zato morala uporabljati uvoženo AHF. Vendar je preiskava pokazala, da je največji vzorčeni proizvajalec Unije proizvajal izključno AHF. Ugotovljeno je bilo, da so drugi vzorčeni proizvajalci EU uporabljali svoje proizvodne obrate za proizvodnjo AHF in ACF, ki je drugačen izdelek in se uporablja za drugačne namene kot AHF. Ti drugi proizvajalci Unije so imeli v obravnavanem obdobju sorazmerno stabilno razmerje proizvodnje in prodaje med AHF in ACF. Preiskava torej ni potrdila domnev, da je industrija Unije izgubljala interes za AHF, in trditev je bila zavrnjena.

(186)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev ukrepov za uvoz AHF s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

(187)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK in razveljavitev obstoječih ukrepov proti Braziliji. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kadar je bilo to upravičeno.

(188)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 925/2009, ohraniti. Nasprotno bi se morali ukrepi za uvoz iz Brazilije izteči.

(189)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (11). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(190)

Uredba je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –