23.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/1


UREDBA (EU) 2015/2365 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2015

o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svetovna finančna kriza, do katere je prišlo v letih 2007 in 2008, je razkrila prekomerne špekulativne dejavnosti, pomembne zakonodajne vrzeli, neučinkovit nadzor, nepregledne trge in preveč kompleksne produkte v finančnem sistemu. Unija je sprejela številne ukrepe za zagotovitev zanesljivejšega in stabilnejšega bančnega sistema, vključno z okrepitvijo kapitalskih zahtev, pravil za boljše upravljanje in nadzor ter režimov reševanja ter za zagotovitev, da finančni sistem izpolni svojo nalogo pri usmerjanju kapitala k financiranju realnega gospodarstva. V tem okviru je odločilnega pomena tudi napredek pri vzpostavljanju bančne unije. Vendar je kriza razkrila tudi potrebo po izboljšanju preglednosti in spremljanju ne le v tradicionalnem bančnem sektorju, temveč tudi na področjih, kjer poteka kreditno posredovanje, podobno bančnemu kreditnemu posredovanju, to je v t. i. „bančništvu v senci“, katerega obseg je zaskrbljujoč, saj po ocenah znaša skoraj polovico reguliranega bančnega sistema. Katere koli pomanjkljivosti v zvezi z dejavnostmi, ki so podobne tistim, ki jih opravljajo kreditne institucije, bi utegnile vplivati na preostali finančni sektor.

(2)

Odbor za finančno stabilnost (FSB) in Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), sta v okviru svojega dela za omejitev bančništva v senci opredelila tveganja, ki jih predstavljajo posli financiranja z vrednostnimi papirji. Posli financiranja z vrednostnimi papirji omogočajo višanje finančnega vzvoda, procikličnosti in medsebojne povezanosti na finančnih trgih. Zlasti je pomanjkanje preglednosti pri uporabi poslov financiranja z vrednostnimi papirji regulativnim in nadzornim organom ter vlagateljem preprečilo, da bi pravilno ocenili in spremljali zadevna tveganja, podobna bančnim tveganjem, in stopnjo medsebojne povezanosti v finančnem sistemu v obdobju pred in med finančno krizo. Ob upoštevanju navedenega je 29. avgusta 2013 FSB sprejel okvir politike z naslovom „Krepitev nadzora in ureditev bančništva v senci“ (v nadaljnjem besedilu: okvir politike FSB) za obravnavanje tveganj bančništva v senci pri posojanju vrednostnih papirjev in repo poslih, kar so septembra 2013 potrdili voditelji skupine G20.

(3)

FSB je 14. oktobra 2014 objavil regulativni okvir za odbitke na posle financiranja z vrednostnimi papirji brez centralnega kliringa. Takšni posli ob odsotnosti kliringa prinašajo velika tveganja, če niso ustrezno zavarovani s premoženjem. Čeprav bi bilo povečanje preglednosti pri ponovni uporabi sredstev strank prvi korak, ki bi nasprotnim strankam omogočil lažje analiziranje in preprečevanje tveganj, mora FSB do leta 2016 dokončati svoje delo v zvezi s sklopom priporočil o odbitkih na posle financiranja z vrednostnimi papirji brez centralnega kliringa, da se prepreči prekomerni finančni vzvod in ublažijo tveganja koncentracije in neplačila.

(4)

Komisija je 19. marca 2012 objavila zeleno knjigo o bančništvu v senci. Na podlagi obsežnih povratnih informacij in ob upoštevanju razvoja dogodkov na mednarodni ravni je 4. septembra 2013 Komisija izdala sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Bančništvo v senci – Obravnavanje novih virov tveganja v finančnem sektorju. V sporočilu je poudarjeno, da je zaradi zapletene in nepregledne narave poslov financiranja z vrednostnimi papirji težko opredeliti nasprotne stranke in spremljati koncentracijo tveganj ter da to vodi tudi v kopičenje previsokega finančnega vzvoda v finančnem sistemu.

(5)

Skupina strokovnjakov na visoki ravni pod predsedstvom Erkkija Liikanena je oktobra 2012 sprejela poročilo o strukturnih reformah v bančnem sektorju Unije. Med drugim je v njem obravnavana interakcija med tradicionalnim bančnim sistemom in bančnim sistemom v senci. Poročilo prepoznava tveganja, povezana z dejavnostmi bančništva v senci, na primer visok finančni vzvod in procikličnost, ter poziva k zmanjšanju medsebojne povezanosti bank in bančnega sistema v senci, ki je bila vir okužbe pri sistemski bančni krizi. V poročilu so predlagani tudi nekateri strukturni ukrepi za obravnavo preostalih pomanjkljivosti v bančnem sektorju Unije.

(6)

Strukturne reforme bančnega sistema Unije so obravnavane v predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU. Vendar bi lahko zaradi uvedbe strukturnih ukrepov za banke prišlo do prenosa nekaterih dejavnosti na manj regulirana področja, na primer bančnim sektorjem v senci. Navedeni predlog bi s tem moral biti dopolnjen z zavezujočimi, v tej uredbi določenimi zahtevami glede preglednosti in poročanja poslov financiranja z vrednostnimi papirji. Pravila o preglednosti, določena v tej uredbi, tako dopolnjujejo navedeni predlog.

(7)

Ta uredba je odziv na potrebo po okrepitvi preglednosti trgov financiranja z vrednostnimi papirji in posledično finančnega sistema. Zaradi zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev in mednarodnega približevanja ta uredba upošteva okvir politike FSB. Z njo se vzpostavlja okvir Unije, ki omogoča učinkovito poročanje podrobnih informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji repozitorijem sklenjenih poslov ter razkritje informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa vlagateljem v kolektivne naložbene podjeme. Opredelitev poslov financiranja z vrednostnimi papirji v tej uredbi ne vključuje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Vendar vključuje posle, ki se običajno označujejo kot zamenjave likvidnosti in zamenjave zavarovanja s premoženjem in niso zajeti v opredelitvi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v Uredbi (EU) št. 648/2012. Potrebo po mednarodnem približevanju še krepi verjetnost, da se bodo po strukturni reformi bančnega sektorja Unije dejavnosti, ki jih sedaj opravljajo tradicionalne banke, prenesle na bančni sektor v senci ter da bodo vključevale finančne in nefinančne subjekte. Torej bi se lahko preglednost za regulativne in nadzorne organe v zvezi s temi dejavnostmi še zmanjšala, kar bi jim onemogočilo ustrezen pregled nad tveganji, povezanimi s posli financiranja z vrednostnimi papirji. To bi samo še poglobilo že tako uveljavljene povezave med reguliranim bančnim sektorjem in bančnim sektorjem v senci na posameznih trgih.

(8)

Napredek v tržnih praksah in tehnološki razvoj omogočata udeležencem na trgu, da posle, razen poslov financiranja z vrednostnimi papirji, uporabljajo kot vir financiranja, za upravljanje likvidnosti in zavarovanja s premoženjem, kot strategijo za povečanje donosa, za kritje prodaje na kratko ali za davčno arbitražo glede dividend. Taki posli bi lahko imeli enak ekonomski učinek in predstavljali podobna tveganja kot posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno s procikličnostjo, ki jo povzročajo nihanja vrednosti sredstev in nestanovitnost, spreminjanje zapadlosti ali likvidnosti zaradi financiranja dolgoročnih ali nelikvidnih sredstev s kratkoročnimi ali likvidnimi sredstvi ter finančna okužba, ki je posledica medsebojne povezanosti verig poslov, ki vključujejo ponovno uporabo zavarovanja s premoženjem.

(9)

Države članice bodo v odziv na probleme, ki jih je okvir politike FSB izpostavil v svojih priporočilih, in na predviden razvoj dogodkov po strukturni reformi bančnega sektorja Unije verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki bi lahko ovirali nemoteno delovanje notranjega trga ter škodovali udeležencem na trgu in finančni stabilnosti. Poleg tega pomanjkanje usklajenih pravil glede preglednosti nacionalnim organom otežuje primerjavo podatkov na mikro ravni, ki izvirajo iz različnih držav članic, ter posledično razumevanje dejanskih tveganj, ki jih posamezni udeleženci na trgu predstavljajo za sistem. Treba je torej preprečiti nastanek takih izkrivljanj in ovir v Uniji. Posledično bi morala biti ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(10)

Nova pravila glede preglednosti bi zato morala določiti poročanje podrobnih informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih sklenejo vsi udeleženci na trgu, ki so finančni ali nefinančni subjekti, vključno s sestavo zavarovanja s premoženjem, če je to na voljo za ponovno uporabo ali je bilo ponovno uporabljeno, z nadomestitvijo zavarovanja s premoženjem ob koncu dneva in z uporabljenimi odbitki. Da bi zmanjšali dodatne operativne stroške udeležencev na trgu, bi morala nova pravila in standardi temeljiti na že obstoječih infrastrukturah, operativnih postopkih in formatih, ki so bili uvedeni v zvezi s poročanjem o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih repozitorijem sklenjenih poslov. Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi moral v tem okviru, kolikor je to mogoče in ustrezno, čim bolj zmanjšati podvajanja in preprečiti neskladnosti med tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi te uredbe, in tistimi, sprejetimi na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012. Pravni okvir, določen s to uredbo, bi moral biti, kar zadeva poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih repozitorijem sklenjenih poslov, registriranim v ta namen, v največjem možnem obsegu enak tistemu iz Uredbe (EU) št. 648/2012. To bi moralo tudi omogočiti, da repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani ali priznani v skladu z navedeno uredbo, izvajajo naloge repozitorija sklenjenih poslov, dodeljene s to uredbo, če izpolnjujejo nekatera dodatna merila in če prej opravijo poenostavljeni postopek registracije.

(11)

Zaradi zagotovitve skladnosti in učinkovitosti pooblastil ESMA, da naloži kazni, bi morale za udeležence na trgu, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, s sklicevanjem na Uredbo (EU) št. 648/2012 veljati določbe glede pooblastil ESMA, kot je določeno v navedeni uredbi in opredeljeno z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 64(7) navedene uredbe, in sicer v zvezi s poslovnikom.

(12)

Posli s članicami Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) bi morali biti izvzeti iz obveznosti poročanja o poslih financiranja z vrednostnimi papirji repozitorijem sklenjenih poslov. Za zagotovitev, da regulativni in nadzorni organi pridobijo ustrezen pregled nad tveganji, povezanimi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih sklenejo subjekti, ki jih ti organi regulirajo ali nadzirajo, pa bi morali zadevni organi in članice ESCB tesno sodelovati. Takšno sodelovanje bi moralo regulativnim in nadzornim organom omogočiti izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog. Takšno sodelovanje bi moralo biti zaupno in pogojeno z upravičeno zahtevo ustreznih pristojnih organov ter bi moralo potekati samo zato, da se tem organom omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela in zahteve po neodvisnosti centralnih bank ter njihovo funkcijo monetarnih organov, vključno z izvajanjem dejavnosti monetarne politike, politike deviznega tečaja in politike finančne stabilnosti, za katere imajo članice ESCB zakonsko pooblastilo. Članice ESCB bi morale imeti možnost, da zavrnejo predložitev informacij, če posle izvajajo v svoji funkciji monetarnih organov. Organ, ki je vložil zahtevo, bi morale uradno obvestiti o vsaki taki zavrnitvi skupaj z utemeljitvijo.

(13)

Informacije o tveganjih, ki so neločljivo povezana s trgi financiranja z vrednostnimi papirji, bi morale biti centralno shranjene ter enostavno in neposredno dostopne, med drugim ESMA, Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu bančnemu organu) (EBA), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), zadevnim pristojnim organom, ESRB in zadevnim centralnim bankam ESCB, vključno z Evropsko centralno banko (ECB) pri opravljanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (10), za namen prepoznavanja in spremljanja tveganj za finančno stabilnost, povezanih z dejavnostmi bančništva v senci, ki jih opravljajo regulirani in neregulirani subjekti. ESMA bi moral pri pripravi regulativnih tehničnih standardov iz te uredbe ali predlogih za njihovo revizijo upoštevati tehnične standarde, sprejete na podlagi člena 81 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki ureja repozitorije sklenjenih poslov za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih in prihodnji razvoj navedenih tehničnih standardov. ESMA bi moral zagotoviti tudi, da imajo zadevni pristojni organi, ESRB in zadevne centralne banke ESCB, vključno z ECB, neposreden in takojšen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z določanjem in izvajanjem monetarne politike ter izvajanjem nadzora nad infrastrukturo finančnih trgov. ESMA bi moral v ta namen v osnutkih regulativnih tehničnih standardov določiti pogoje dostopa do takih informacij.

(14)

Sprejeti je treba določbe o izmenjavi informacij med pristojnimi organi in okrepiti dolžnosti medsebojne pomoči in sodelovanja. Zaradi naraščajoče čezmejne dejavnosti bi si morali pristojni organi pri opravljanju svojih funkcij medsebojno zagotavljati ustrezne informacije, da bi poskrbeli za učinkovito uveljavljanje te uredbe, tudi v primerih, ko bi kršitve ali domnevne kršitve utegnile zadevati organe v dveh ali več državah članicah. Pri izmenjavi informacij je potrebno strogo varovanje poklicne skrivnosti, da se zagotovita nemoteno posredovanje teh informacij in zaščita pravic posameznikov. Brez poseganja v nacionalno kazensko ali davčno pravo bi morali pristojni organi, ESMA in drugi organi ali fizične ali pravne osebe, ki niso pristojni organi, prejete zaupne informacije uporabiti samo za opravljanje svojih dolžnosti in izvajanje svojih funkcij. Vendar to ne bi smelo onemogočiti nacionalnim organom, ki so pristojni za preprečevanje, preiskovanje ali odpravo primerov slabega upravljanja, da v skladu z nacionalnim pravom opravljajo svoje funkcije.

(15)

Posle financiranja z vrednostnimi papirji v velikem obsegu uporabljajo upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov za učinkovito upravljanje portfeljev. Taka uporaba lahko pomembno vpliva na uspešnost teh kolektivnih naložbenih podjemov. Posli financiranja z vrednostnimi papirji se lahko uporabljajo za izpolnitev naložbenih ciljev ali za povečanje donosa. Upravitelji uporabljajo tudi zamenjave celotnega donosa, ki imajo enake učinke kot posli financiranja z vrednostnimi papirji. Upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov posle financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjave celotnega donosa pogosto uporabljajo pri izvajanju nekaterih strategij ali za povečanje njihovih donosov. Uporaba poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa lahko poveča splošen profil tveganja kolektivnega naložbenega podjema, pri čemer njihova uporaba vlagateljem ni ustrezno razkrita. Ključno je zagotoviti, da lahko vlagatelji v take kolektivne naložbene podjeme sprejemajo odločitve na podlagi ustrezne obveščenosti ter ocenijo splošno tveganje in profil donosa kolektivnih naložbenih podjemov. Kolektivni naložbeni podjem bi moral pri oceni poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa poleg njegove pravne oblike upoštevati tudi vsebino posla.

(16)

Zaradi naložb na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij glede naložbene strategije kolektivnega naložbenega podjema lahko vlagatelji utrpijo pomembne izgube. Zato je nujno, da kolektivni naložbeni podjemi razkrijejo vse ustrezne podrobne informacije, povezane z njihovo uporabo poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa. Poleg tega je popolna preglednost zlasti pomembna na področju kolektivnih naložbenih podjemov, saj je vse premoženje, ki se uporablja v poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa, v lasti vlagateljev v kolektivne naložbene podjeme in ne njihovih upraviteljev. Popolno razkritje glede poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa je zato ključen instrument za zaščito pred morebitnim nasprotjem interesov.

(17)

Nova pravila glede preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa so tesno povezana z direktivama 2009/65/ES (11) in 2011/61/EU (12) Evropskega parlamenta in Sveta, saj ti direktivi tvorita pravni okvir, ki ureja vzpostavitev, upravljanje in trženje kolektivnih naložbenih podjemov.

(18)

Kolektivni naložbeni podjemi lahko delujejo kot kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki jih upravljajo družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe KNPVP, ki so jim izdana dovoljenja v skladu z Direktivo 2009/65/ES, ali kot alternativni investicijski skladi (AIS), ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki jim je bilo izdano dovoljenje ali so bili registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Nova pravila glede preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, uvedena s to uredbo, dopolnjujejo in bi se morala uporabljati poleg določb navedenih direktiv.

(19)

Da bi vlagateljem omogočili seznanjenost s tveganji, ki so povezana z uporabo poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, bi morali upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov v periodična poročila vključevati podrobne informacije o vsaki uporabi teh tehnik. Obstoječa periodična poročila, ki jih morajo pripravljati družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe KNPVP in UAIS, bi morala biti dopolnjena z dodatnimi informacijami o uporabi poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa. ESMA bi moral pri dodatni opredelitvi vsebine teh periodičnih poročil upoštevati upravno breme in posebnosti različnih vrst poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa.

(20)

Naložbena politika kolektivnega naložbenega podjema glede poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa bi morala biti jasno razkrita v predpogodbenih dokumentih, na primer v prospektu za KNPVP in ob predpogodbenem razkritju vlagateljem v AIS. S tem naj bi bilo zagotovljeno, da vlagatelji razumejo tveganja, povezana s posameznim KNPVP ali AIS, preden se odločijo za naložbo vanj.

(21)

Ponovna uporaba zavarovanja s premoženjem zagotavlja likvidnost in nasprotnim strankam omogoča zmanjšanje stroškov financiranja. Vendar pa ustvarja kompleksne verige zavarovanja s premoženjem med tradicionalnim bančništvom in bančništvom v senci, zaradi česar prihaja do tveganj za finančno stabilnost. Nezadostna preglednost glede tega, v kolikšni meri so bili finančni instrumenti, ki so bili zagotovljeni kot zavarovanje s premoženjem, ponovno uporabljeni, in glede zadevnih tveganj v primeru stečaja lahko ogrozi zaupanje v nasprotne stranke in poveča tveganja za finančno stabilnost.

(22)

Da bi povečali preglednost ponovne uporabe, bi bilo treba uvesti minimalne zahteve glede informacij. Ponovna uporaba naj bi bila mogoča samo z izrecnim védenjem in soglasjem nasprotne stranke ponudnice. Zato bi morala biti pravica do ponovne uporabe razvidna na računu vrednostnih papirjev nasprotne stranke ponudnice, razen če ta račun ureja pravo tretje države, po katerem bi bilo mogoče razvidnost ponovne uporabe zagotoviti na drug ustrezen način.

(23)

Čeprav je področje uporabe pravil o ponovni uporabi v tej uredbi širše kot v Direktivi 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), ta uredba ne spreminja področja uporabe navedene direktive, temveč bi jo bilo treba razlagati kot dodatek k navedeni direktivi. Pogoji, pod katerimi imajo nasprotne stranke pravico do ponovne uporabe in uresničevanja te pravice, nikakor ne bi smeli zmanjšati ravni varstva za dogovore o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju v skladu z Direktivo 2002/47/ES. Katera koli kršitev zahtev glede preglednosti ponovne uporabe tako ne bi smela vplivati na nacionalno pravo, kar zadeva veljavnost ali učinek posla.

(24)

Ta uredba določa stroga pravila glede informacij za nasprotne stranke o ponovni uporabi, ki ne bi smela vplivati na izvajanje sektorskih pravil, prilagojenih posameznim akterjem, strukturam in okoliščinam. Pravila o ponovni uporabi iz te uredbe bi se zato morala uporabljati na primer za kolektivne naložbene podjeme in depotne družbe ali stranke investicijskih podjetij samo, kolikor ne obstajajo strožja, v pravnem okviru za kolektivne naložbene podjeme ali za zaščito sredstev strank določena pravila o ponovni uporabi, ki predstavljajo lex specialis in imajo prednost pred pravili iz te uredbe. Ta uredba zlasti ne bi smela posegati v pravila na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki omejujejo zmožnost nasprotnih strank, da ponovno uporabijo finančne instrumente, ki jih nasprotne stranke ali osebe, ki niso nasprotne stranke, zagotovijo kot zavarovanje s premoženjem. Uporabo zahtev glede ponovne uporabe bi bilo treba odložiti za šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, da bi imele nasprotne stranke dovolj časa, da prilagodijo obstoječe dogovore o zavarovanju s premoženjem, vključno s krovnimi dogovori, in zagotovijo, da bodo novi dogovori o zavarovanju s premoženjem skladni s to uredbo.

(25)

Zaradi spodbujanja skladnosti terminologije na mednarodni ravni se izraz „ponovna uporaba“ v tej uredbi uporablja v skladu z okvirom politike FSB. Vendar to ne bi smelo povzročiti neskladja s pravom Unije in zlasti ne bi smelo posegati v pomen izraza „ponovna uporaba“, uporabljenega v direktivah 2009/65/ES in 2011/61/EU.

(26)

Za zagotovitev, da nasprotne stranke spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, in se podobno obravnavajo po vsej Uniji, bi morale države članice zagotoviti, da imajo pristojni organi pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi iz te uredbe bi tako morali izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavo sankcij ali ukrepov, ključnimi pooblastili za naložitev kazni in višino upravnih denarnih kazni. Primerno je, da se sankcije in drugi ukrepi iz direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU uporabljajo za kršitve obveznosti v zvezi s preglednostjo kolektivnih naložbenih podjemov na podlagi te uredbe.

(27)

Pooblastila pristojnega organa za nalaganje sankcij ne bi smela posegati v izključno pristojnost ECB na podlagi člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013 za odvzem dovoljenja kreditnim institucijam iz razlogov, povezanih z bonitetnim nadzorom.

(28)

Določbe iz te uredbe glede vloge za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov in razveljavitve registracije ne vplivajo na pravna sredstva iz poglavja V Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(29)

S tehničnimi standardi v sektorju finančnih storitev bi bilo treba zagotoviti dosledno usklajenost in ustrezno zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranim strokovnim znanjem, je smiselno in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih in izvedbenih standardov, ki ne vključujejo odločitev glede politik. ESMA bi moral pri pripravi tehničnih standardov zagotoviti učinkovite upravne postopke in postopke poročanja. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde na naslednjih področjih: podrobnosti poročanja za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji, podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo ali razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, podrobnosti postopkov, ki jih uporabljajo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje podrobnih informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki se jim poročajo, pogostost in podrobnosti glede objave podatkov repozitorijev sklenjenih poslov, zahtev v zvezi s temi podatki in dostopa do njih ter po potrebi še podrobneje opredeli vsebino Priloge.

(30)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme izvedbene tehnične standarde, ki jih pripravi ESMA in ki zadevajo obliko in pogostost poročanja, obliko vloge za registracijo ali razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov ter postopke in načine izmenjave informacij o sankcijah in drugih ukrepih z ESMA.

(31)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama subjektov, ki bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe, in v zvezi z vrsto pristojbin, zadevami, za katere je treba plačati pristojbine, zneskom pristojbin in načinom njihovega plačila s strani repozitorijev sklenjenih poslov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in preprečitev morebitnega podvajanja zahtev ali njihovega medsebojnega nasprotovanja, bi bilo treba za namene priznavanja repozitorijev sklenjenih poslov v tretjih državah na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje odločitev o oceni pravil tretjih držav. Ocena, ki je podlaga za odločitve o enakovrednosti zahtev poročanja tretjih držav, ne bi smela posegati v pravico repozitorija sklenjenih poslov, ki ima sedež v tej tretji državi in ki ga je ESMA priznal, da opravlja storitve poročanja za subjekte s sedežem v Uniji, saj bi morala biti odločitev o priznanju neodvisna od takšne ocene za namene odločitve o enakovrednosti.

(33)

Kadar se izvedbeni akt o enakovrednosti razveljavi, bi morale za nasprotne stranke samodejno spet začeti veljati vse zahteve iz te uredbe.

(34)

Kadar je to ustrezno, bi morala Komisija sodelovati z organi tretjih držav, da bi preučili rešitve, ki bi se medsebojno dopolnjevale, in tako zagotovili skladnost med to uredbo in zahtevami teh tretjih držav, s tem pa preprečili vsakršno morebitno podvajanje v zvezi s tem.

(35)

Ker ciljev te uredbe, to je povečanja preglednosti določenih dejavnosti na finančnih trgih, kot so posli financiranja z vrednostnimi papirji in ponovna uporaba zavarovanja s premoženjem, da se omogoči spremljanje in prepoznavanje povezanih tveganj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do obrambe in načelo ne bis in idem, svobodo gospodarske pobude, pravico do premoženja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. To uredbo je treba uporabljati skladno s temi pravicami in načeli.

(37)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (14) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje predložil 11. julija 2014 (15).

(38)

Vsaka izmenjava ali sporočanje osebnih podatkov s strani pristojnih organov držav članic ali repozitorijev sklenjenih poslov bi moralo potekati v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov, določenimi v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16). Vsaka izmenjava ali sporočanje osebnih podatkov, ki ga izvajajo ESMA, EBA ali EIOPA, bi moralo potekati v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov, določenimi v Uredbi (ES) št. 45/2001.

(39)

Komisija bi morala ob pomoči ESMA spremljati, kako se na mednarodni ravni izvaja obveznost poročanja iz te uredbe, in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Čas za predložitev poročil Komisije bi moral omogočiti predhodno učinkovito uporabo te uredbe.

(40)

Na podlagi dela ustreznih mednarodnih forumov in ob pomoči ESMA, EBA in ESRB bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o napredku pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje tveganj, povezanih s posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno s priporočili FSB o odbitkih za posle financiranja z vrednostnimi papirji brez centralnega kliringa in primernosti teh priporočil za trge Unije.

(41)

Izvajanje zahtev glede preglednosti iz te uredbe bi bilo treba odložiti, da se repozitorijem sklenjenih poslov zagotovi dovolj časa, da zaprosijo za dovoljenje in priznanje njihovih dejavnosti na podlagi te uredbe, nasprotnim strankam in kolektivnim naložbenim podjemom pa dovolj časa, da izpolnijo te zahteve. Zlasti je primerno, da se odloži uporaba dodatnih zahtev glede preglednosti za kolektivne naložbene podjeme, pri čemer se upoštevajo smernice za pristojne organe ter družbe za upravljanje KNPVP, ki jih je izdal ESMA 18. decembra 2012 in v katerih je določeno, da se za družbe za upravljanje KNPVP uporablja izbirni okvir glede obveznosti razkritja in da je treba zmanjšati upravno breme za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov. Da bi zagotovili učinkovito izvajanje poročanja o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, je potrebna postopna uporaba zahtev glede na vrsto nasprotne stranke. Takšen pristop bi moral upoštevati dejansko sposobnost nasprotne stranke, da izpolnjuje obveznosti poročanja iz te uredbe.

(42)

Nova enotna pravila o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in nekaterih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), tj. zamenjav celotnega donosa, določena v tej uredbi, so tesno povezana s pravili iz Uredbe (EU) št. 648/2012, saj so ti izvedeni finančni instrumenti OTC zajeti v področje uporabe zahtev glede poročanja iz navedene uredbe. Da se zagotovi usklajenost področja uporabe obeh sklopov zahtev glede preglednosti in poročanja, je potrebna jasna razmejitev med izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, ne glede na to, ali se s temi pogodbami trguje na trgih Unije ali tretje države. Opredelitev izvedenih finančnih instrumentov OTC v Uredbi (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba spremeniti, da se zagotovi, da so enake vrste pogodb o izvedenih finančnih instrumentih opredeljene bodisi kot izvedeni finančni instrumenti OTC ali kot izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, ne glede na to, ali se s temi pogodbami trguje na trgih Unije ali tretjih držav.

(43)

Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila, ki se nanašajo na preglednost poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za:

(a)

nasprotno stranko v poslu financiranja z vrednostnimi papirji, ki ima sedež:

(i)

v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(ii)

v tretji državi, če se posel financiranja z vrednostnimi papirji sklene v sklopu poslovanja podružnice te nasprotne stranke v Uniji;

(b)

družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in investicijske družbe KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(c)

upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki so pridobili dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(d)

nasprotno stranko, ki sodeluje pri ponovni uporabi in ima sedež:

(i)

v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(ii)

v tretji državi, kadar:

se ponovna uporaba izvede v sklopu poslovanja podružnice te nasprotne stranke v Uniji ali

ponovna uporaba zadeva finančne instrumente, ki jih je na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem zagotovila nasprotna stranka s sedežem v Uniji ali podružnica v Uniji nasprotne stranke s sedežem v tretji državi.

2.   Člena 4 in 15 se ne uporabljata za:

(a)

članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, in druge javne organe Unije, katerih naloga je upravljanje javnega dolga ali posredovanje pri upravljanju javnega dolga;

(b)

Banko za mednarodne poravnave.

3.   Člen 4 se ne uporablja za posle, pri katerih je nasprotna stranka članica ESCB.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spremembo seznama iz odstavka 2 tega člena.

V ta namen in še pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z oceno mednarodne obravnave centralnih bank in javnih organov, katerih naloga je upravljanje javnega dolga ali posredovanje pri tem upravljanju.

Navedeno poročilo vsebuje primerjalno analizo obravnave centralnih bank in teh organov v pravnem okviru večjega števila tretjih držav. Če se v poročilu – zlasti pri primerjalni analizi in morebitnih učinkih – ugotovi, da je za te centralne banke in organe tretjih držav potrebno izvzetje od monetarnih obveznosti iz člena 15, Komisija sprejme delegirani akt, s katerim jih doda na seznam iz odstavka 2 tega člena.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o poslih financiranja z vrednostnimi papirji;

2.

„nasprotna stranka“ pomeni finančno nasprotno stranko ali nefinančno nasprotno stranko;

3.

„finančna nasprotna stranka“ pomeni:

(a)

investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(b)

kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) ali z Uredbo (EU) št. 1024/2013;

(c)

zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(d)

KNPVP in, kjer je ustrezno, njegovo družbo za upravljanje, ki sta pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(e)

AIS, ki jih upravljajo UAIS in ki so pridobili dovoljenje ali so registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(f)

institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je pridobila dovoljenje ali je registrirana v skladu z Direktivo 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(g)

centralno nasprotno stranko, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012;

(h)

centralno depotno družbo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

(i)

subjekt iz tretje države, ki bi moral pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajnimi akti iz točk (a) do (h), če bi imel sedež v Uniji;

4.

„nefinančna nasprotna stranka“ pomeni podjetje, ki ima sedež v Uniji ali v tretji državi in ni subjekt iz točke 3;

5.

„ima sedež“ pomeni:

(a)

ima svoj sedež, kadar je nasprotna stranka fizična oseba;

(b)

ima svoj statutarni sedež, kadar je nasprotna stranka pravna oseba;

(c)

ima svoj sedež, kadar nasprotna stranka v skladu z nacionalnim pravom nima statutarnega sedeža;

6.

„podružnica“ pomeni poslovno enoto, razen sedeža, ki je del nasprotne stranke in nima pravne osebnosti;

7.

„posoja vrednostnih papirjev ali blaga“ ali „izposoja vrednostnih papirjev ali blaga“ pomeni posel, pri katerem nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali blago in če se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje ali enakovredno blago na dogovorjen dan v prihodnosti ali na zahtevo prenosnika, pri čemer gre s strani nasprotne stranke, ki prenaša vrednostne papirje ali blago, za posojo vrednostnih papirjev ali blaga, in s strani nasprotne stranke, na katero se ti prenesejo, za izposojo vrednostnih papirjev ali blaga;

8.

„posel nakupa in ponovne prodaje“ ali „posel prodaje in ponovnega nakupa“ pomeni posel, pri katerem nasprotna stranka kupi oziroma proda vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice v zvezi s pravico do vrednostnih papirjev ali blaga in se pri tem strinja, da bo prodala oziroma ponovno kupila enakovredne vrednostne papirje, enakovredno blago ali takšne enakovredne zajamčene pravice po določeni ceni na določen dan v prihodnosti, pri čemer je ta posel za nasprotno stranko, ki kupuje vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice, posel nakupa in ponovne prodaje oziroma posel prodaje in ponovnega nakupa za nasprotno stranko, ki vrednostne papirje ali blago ali zajamčene pravice prodaja, tega posla nakupa in ponovne prodaje oziroma posla prodaje in ponovnega nakupa pa ne ureja pogodba o začasni prodaji ali pogodba o začasnem odkupu v smislu točke 9;

9.

„repo posel“ pomeni posel, ki ga ureja dogovor, s katerim nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice v zvezi s pravico do vrednostnih papirjev ali blaga, če to jamstvo izda priznana borza s pravicami do teh vrednostnih papirjev ali blaga in če pogodba ne dopušča nasprotni stranki, da bi prenesla ali zastavila določen vrednostni papir ali določeno blago več kot eni nasprotni stranki hkrati, glede na zavezo, da jih začasno odkupi, ali v zvezi z enakovrednimi nadomestnimi vrednostnimi papirji ali enakovrednim blagom po določeni ceni na določen dan v prihodnosti ali na dan, ki ga bo določil prenosnik, pri čemer gre v primeru nasprotne stranke, ki prodaja vrednostne papirje ali blago, za pogodbo o začasni prodaji, v primeru nasprotne stranke, ki vrednostne papirje kupuje, pa za pogodbo o začasnem odkupu;

10.

„posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja“ pomeni posel, s katerim nasprotna stranka odobri kredit v povezavi z nakupom, prodajo, prenosom ali trgovanjem z vrednostnimi papirji, ne vključujejo pa drugih posojil, ki so zavarovana s premoženjem v obliki vrednostnih papirjev.

11.

„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni:

(a)

repo posel;

(b)

posojo vrednostnih papirjev ali blaga in izposojo vrednostnih papirjev ali blaga;

(c)

posel nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa;

(d)

posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;

12.

„ponovna uporaba“ pomeni, uporabo finančnih instrumentov, prejetih na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem, s strani nasprotne stranke prejemnice v lastnem imenu in za lasten račun ali za račun druge nasprotne stranke, vključno s fizičnimi osebami; takšna uporaba vključuje prenos lastniške pravice ali uveljavljanje pravice uporabe v skladu s členom 5 Direktive 2002/47/ES, ne pa tudi unovčenja finančnega instrumenta v primeru, da nasprotna stranka ponudnica postane neplačnik;

13.

„dogovor o prenosu lastniške pravice na zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (b) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES, ki je sklenjen med nasprotnimi strankami zaradi zavarovanja obveznosti;

14.

„dogovor o zavarovanju z vrednostnimi papirji“ pomeni dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES, ki je sklenjen med nasprotnimi strankami zaradi zavarovanja obveznosti;

15.

„dogovor o zavarovanju s premoženjem“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na zavarovanju in dogovor o zavarovanju z vrednostnimi papirji;

16.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

17.

„blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 (22);

18.

„zamenjava celotnega donosa“ pomeni pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, kot je opredeljena v točki 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 in s katero ena od nasprotnih strank prenese celoten donos referenčne obveznosti na drugo nasprotno stranko, vključno s prihodki od obresti in pristojbin, z dobički ali izgubami, ki izhajajo iz cenovnih gibanj, in s kreditnimi izgubami.

POGLAVJE II

PREGLEDNOST POSLOV FINANCIRANJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI

Člen 4

Obveznost poročanja in zaščita v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji

1.   Nasprotne stranke v poslih financiranja z vrednostnimi papirji poročajo o podrobnostih vseh poslov, ki so jih sklenile, ter o njihovih spremembah ali prekinitvi repozitoriju sklenjenih poslov, ki je registriran v skladu s členom 5 ali priznan v skladu s členom 19. O teh podrobnostih se poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali prekinitvi posla.

Obveznost poročanja iz prvega pododstavka velja za posle financiranja z vrednostnimi papirji, ki:

(a)

so bili sklenjeni pred ustreznim datumom začetka uporabe iz točke (a) člena 33(2) in na zadevni datum ostajajo neporavnani, če:

(i)

je preostala zapadlost teh poslov financiranja z vrednostnimi papirji na ta datum več kot 180 dni ali

(ii)

ti posli financiranja z vrednostnimi papirji nimajo določenega datuma zapadlosti in ostanejo neporavnani 180 dni po tem datumu;

(b)

se sklenejo na ustrezen datum začetka uporabe iz točke (a) člena 33(2) ali po tem datumu.

O poslih financiranja z vrednostnimi papirji iz drugega pododstavka se poroča v roku 190 dni po ustreznem datumu iz točke (a) člena 33(2).

2.   Nasprotna stranka, za katero velja obveznost poročanja, lahko poročanje o podrobnostih poslov financiranja z vrednostnimi papirji poveri komu drugemu.

3.   Kadar finančna nasprotna stranka sklene posel financiranja z vrednostnimi papirji z nefinančno nasprotno stranko, ki na dan svoje bilance stanja ne presega omejitev vsaj dveh od treh meril, določenih v členu 3(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23), je finančna nasprotna stranka odgovorna za poročanje v imenu obeh nasprotnih strank.

Kadar je v poslu financiranja z vrednostnimi papirji nasprotna stranka KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, je za poročanje v imenu tega KNPVP odgovorna družba za upravljanje.

Kadar je v poslu financiranja z vrednostnimi papirji nasprotna stranka AIS, je za poročanje v imenu tega AIS odgovoren UAIS.

4.   Nasprotne stranke hranijo evidence o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki so jih sklenile, spremenile ali prekinile, najmanj pet let po prekinitvi teh poslov.

5.   Kadar repozitorij sklenjenih poslov za evidentiranje podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji ni na voljo, nasprotne stranke zagotovijo, da se ti podrobni podatki poročajo Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge) (ESMA).

V takih primerih ESMA zagotovi, da imajo vsi zadevni subjekti iz člena 12(2) dostop do vseh podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojih odgovornosti in nalog.

6.   V zvezi z informacijami, prejetimi v skladu s tem členom, repozitoriji sklenjenih poslov in ESMA spoštujejo ustrezne določbe glede zaupnosti, celovitosti in varstva informacij ter izpolnjujejo obveznosti, določene zlasti v členu 80 Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja v členu 80 Uredbe (EU) št. 648/2012 na njen člen 9 in „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ razumejo kot sklicevanja na ta člen oziroma na „posle financiranja z vrednostnimi papirji“.

7.   Za nasprotno stranko, ki poroča repozitoriju sklenjenih poslov ali ESMA o podrobnostih poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ali za subjekt, ki o tem poroča v imenu nasprotne stranke, se šteje, da ne krši nobene omejitve o razkritju informacij, določene s pogodbo, zakonom ali drugim predpisom.

8.   Poročevalec ali njegovi direktorji ali zaposleni ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.

9.   Za zagotovitev enotne uporabe tega člena in skladnost s poročanjem na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 in mednarodno dogovorjenimi standardi, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi s poročili iz odstavkov 1 in 5 tega člena za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji, in vključujejo vsaj:

(a)

stranke v poslu financiranja z vrednostnimi papirji in, če se ta razlikuje tudi upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posla;

(b)

znesek glavnice; valuto; sredstva, ki se uporabljajo za zavarovanje s premoženjem, in njihovo vrsto, kakovost in vrednost; način zagotavljanja zavarovanja s premoženjem; informacijo o tem, ali je zavarovanje s premoženjem na voljo za ponovno uporabo; v primerih, ko je zavarovanje s premoženjem mogoče razlikovati od drugih sredstev – informacijo o tem, ali je bilo ponovno uporabljeno; kakršne koli nadomestitve zavarovanja s premoženjem; obrestno mero refinanciranja, pristojbino za posojanje ali obrestno mero kredita za povečanje trgovalnega portfelja; kakršen koli odbitek; datum valute posla; datum zapadlosti; datum prve možne izvršitve posla in segment trga;

(c)

glede na posel financiranja z vrednostnimi papirji tudi podrobnosti o naslednjem:

(i)

ponovnem vlaganju zavarovanja z denarnimi sredstvi;

(ii)

vrednostnih papirjih ali blagu, ki se posojajo ali izposojajo.

Pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov ESMA upošteva tehnične posebnosti paketov sredstev in zagotavljati možnost sporočanja podatkov o zavarovanju s premoženjem na ravni pozicij, kadar je to ustrezno.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena in, kolikor je to izvedljivo, skladnosti s poročanjem na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 ter poenotenja oblik poročil med repozitoriji sklenjenih poslov, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih sta določena oblika in pogostost poročil iz odstavkov 1 in 5 tega člena za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

Oblika vključuje zlasti:

(a)

globalne identifikatorje pravnih subjektov (LEI) ali predhodnike teh identifikatorjev, dokler se sistem globalnih identifikatorjev pravnih subjektov ne začne v celoti izvajati;

(b)

mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN) in

(c)

edinstvene identifikatorje sklenjenega posla.

Pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov ESMA upošteva mednarodne spremembe in standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE III

REGISTRACIJA IN NADZOR REPOZITORIJA SKLENJENIH POSLOV

Člen 5

Registracija repozitorija sklenjenih poslov

1.   Repozitorij sklenjenih poslov se registrira pri ESMA za namene člena 4 pod pogoji in v skladu s postopkom iz tega člena.

2.   Da se repozitorij sklenjenih poslov lahko registrira na podlagi tega člena, mora biti pravna oseba s sedežem v Uniji, uporabljati postopke za preverjanje celovitosti in pravilnosti podatkov, ki jih prejme v skladu s členom 4(1), in izpolnjevati zahteve iz členov 78, 79 in 80 Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja na člen 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 v členih 78 in 80 navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na člen 4 te uredbe.

3.   Registracija repozitorija sklenjenih poslov velja za celotno ozemlje Unije.

4.   Registrirani repozitorij sklenjenih poslov ves čas izpolnjuje pogoje za registracijo. Repozitorij sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja ESMA uradno obvesti o vseh pomembnih spremembah glede pogojev za registracijo.

5.   Repozitorij sklenjenih poslov ESMA predloži eno od naslednjega:

(a)

vlogo za registracijo;

(b)

vlogo za razširitev obsega registracije za namene člena 4 te uredbe, če gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012.

6.   ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.

7.   Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o vsem naslednjem:

(a)

postopkih iz odstavka 2 tega člena, ki jih morajo uporabljati repozitoriji sklenjenih poslov, da preverijo celovitost in pravilnost podatkov, ki jih prejmejo v skladu s členom 4(1);

(b)

vlogi za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(c)

poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5, da se izogne podvajanju zahtev.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.   Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko obeh:

(a)

vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(b)

vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko, da se prepreči podvajanje postopkov.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Uradno obveščanje in posvetovanje s pristojnimi organi pred registracijo ali pred razširitvijo obsega registracije

1.   Kadar je repozitorij sklenjenih poslov, ki zaprosi za registracijo ali za razširitev obsega registracije, subjekt, ki mu dovoljenje izda ali ga registrira pristojni organ v državi članici, kjer ima sedež, ESMA pred registracijo repozitorija sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ta pristojni organ in se z njim posvetuje.

2.   ESMA in zadevni pristojni organ izmenjata vse informacije, ki so potrebne za registracijo ali za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov ter za nadzorovanje subjekta z vidika izpolnjevanja pogojev za registracijo ali izdajo dovoljenja v državi članici, kjer ima sedež.

Člen 7

Preučitev vloge

1.   ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 5(6) preuči vlogo za registracijo ali za razširitev obsega registracije na podlagi skladnosti repozitorija sklenjenih poslov s tem poglavjem in sprejme izčrpno obrazložen sklep, s katerim odobri ali zavrne registracijo ali razširitev obsega registracije.

2.   Sklep, ki ga ESMA izda v skladu z odstavkom 1, začne veljati peti delovni dan po njegovem sprejetju.

Člen 8

Uradno obvestilo o odločitvi ESMA v zvezi z registracijo ali razširitvijo obsega registracije

1.   Kadar ESMA sprejme sklep, kot je navedeno v členu 7(1), ali razveljavi registracijo, kot je navedeno v členu 10(1), o tem v petih delovnih dneh uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov z izčrpno obrazložitvijo sklepa.

ESMA o svojem sklepu brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ iz člena 6(1).

2.   ESMA vse sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, sporoči Komisiji.

3.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju sklepa iz odstavka 1.

Člen 9

Pooblastila ESMA

1.   Pooblastila, ki so na ESMA prenesena v skladu s členi 61 do 68 ter členoma 73 in 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, v povezavi s prilogama I in II k navedeni uredbi, se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo. Sklicevanja na člen 81(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012 v Prilogi I k navedeni uredbi se razumejo kot sklicevanja na člen 12(1) oziroma (2) te uredbe.

2.   Pooblastila, ki so v skladu s členi 61, 62 in 63 Uredbe (EU) št. 648/2012 prenesena na ESMA ali na njene uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 10

Razveljavitev registracije

1.   Brez poseganja v člen 73 Uredbe (EU) št. 648/2012 ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov, kadar:

(a)

se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)

je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)

repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran.

2.   ESMA o sklepu o razveljavitvi registracije repozitorija sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ustrezni pristojni organ iz člena 6(1).

3.   Če pristojni organ države članice, v kateri repozitorij sklenjenih poslov izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov izpolnjeni. Kadar se ESMA odloči, da ne bo razveljavila registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, mora svojo odločitev v celoti utemeljiti.

4.   Pristojni organ iz odstavka 3 tega člena je organ, imenovan na podlagi točk (a) in (b) člena 16(1) te uredbe.

Člen 11

Pristojbine za nadzor

1.   ESMA repozitorijem sklenjenih poslov zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena. Te pristojbine so sorazmerne s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi zaradi prenosa nalog v skladu s členom 9(1) te uredbe. V delu, v katerem se člen 9(1) te uredbe nanaša na člen 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, se sklicevanja na člen 72(3) navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na odstavek 2 tega člena.

Kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012, se pristojbine iz prvega pododstavka tega odstavka prilagodijo le tako, da odražajo dodatne potrebne stroške v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranega akta v skladu s členom 30, da se natančneje opredelijo vrsta pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihova višina in način njihovega plačila.

Člen 12

Preglednost in razpoložljivost podatkov v repozitoriju sklenjenih poslov

1.   Repozitorij sklenjenih poslov redno in na lahko dostopen način objavi skupne pozicije za posamezne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki so mu bili sporočeni.

2.   Repozitorij sklenjenih poslov zbira in hrani podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zagotovi, da imajo naslednji subjekti neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti, s čimer se jim omogoči izpolnjevanje njihovih zadevnih odgovornosti in nalog:

(a)

ESMA;

(b)

Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA);

(c)

Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA);

(d)

ESRB;

(e)

pristojni organ, ki nadzira mesta trgovanja transakcij, o katerih se je poročalo;

(f)

zadevne članice ESCB, vključno z Evropsko centralno banko (ECB) pri opravljanju svojih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(g)

ustrezni organi tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 19(1);

(h)

nadzorni organi, določeni v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24);

(i)

zadevni organi Unije za vrednostne papirje in trge, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo posle, trge, udeležence in sredstva, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(j)

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(k)

organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(l)

enotni odbor za reševanje, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (27);

(m)

organi iz člena 16(1).

3.   Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA, v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju potreb subjektov iz odstavka 2, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

pogostost in podrobnosti v zvezi s skupnimi pozicijami iz odstavka 1 ter podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji iz odstavka 2;

(b)

potrebne operativne standarde, da omogočijo pravočasno, strukturirano in celovito:

(i)

zbiranje podatkov repozitorijem sklenjenih poslov;

(ii)

združevanje in primerjanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(c)

podrobnosti o podatkih, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 2, ob upoštevanju njihovih nalog in njihovih posebnih potreb;

(d)

pogoje, pod katerimi lahko subjekti iz odstavka 2 neposredno in takoj dostopajo do podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov.

Ti osnutki regulativnih tehničnih standardov zagotovijo, da iz podatkov, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati strank v posameznem poslu financiranja z vrednostnimi papirji.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE IV

PREGLEDNOST ZA VLAGATELJE

Člen 13

Preglednost kolektivnih naložbenih podjemov v periodičnih poročilih

1.   Družbe za upravljanje KNPVP, investicijske družbe KNPVP in UAIS obveščajo vlagatelje o uporabi poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa na naslednji način:

(a)

družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe KNPVP v polletnih in letnih poročilih iz člena 68 Direktive 2009/65/ES;

(b)

UAIS v letnem poročilu iz člena 22 Direktive 2011/61/EU.

2.   Informacije o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa vključujejo podatke iz oddelka A Priloge.

3.   Za zagotovitev enotnosti pri razkrivanju podatkov ter upoštevanja posebnosti različnih vrst poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa lahko ESMA ob upoštevanju zahtev iz direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU ter napredka v tržnih praksah pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi vsebino oddelka A Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 14

Preglednost kolektivnih naložbenih podjemov v predpogodbenih dokumentih

1.   V prospektu KNPVP iz člena 69 Direktive 2009/65/ES in razkritjih UAIS vlagateljem iz člena 23(1) in (3) Direktive 2011/61/EU je navedeno, za uporabo katerih poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjave celotnega donosa so družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe KNPVP oziroma UAIS pridobile dovoljenje, vanje pa je vključena tudi jasna izjava, da se te transakcije in instrumenti uporabljajo.

2.   Prospekt in razkritje vlagateljem iz odstavka 1 vključujeta podatke iz oddelka B Priloge.

3.   Zaradi upoštevanja napredka v tržnih praksah ali da se zagotovi enotnost pri razkrivanju podatkov lahko ESMA ob upoštevanju zahtev iz direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, kjer podrobneje določi vsebino oddelka B Priloge.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva potrebo po zagotovitvi zadostnega obdobja pred začetkom njihove uporabe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE V

PREGLEDNOST PONOVNE UPORABE

Člen 15

Ponovna uporaba finančnih instrumentov, prejetih na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem

1.   Nasprotne stranke imajo pravico do ponovne uporabe finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, le, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

nasprotna stranka prejemnica je nasprotno stranko ponudnico ustrezno pisno obvestila o tveganjih in posledicah, ki so lahko povezani z enim od naslednjega:

(i)

podajo soglasja za pravico do uporabe zavarovanja iz dogovora o zavarovanju z vrednostnimi papirji v skladu s členom 5 Direktive 2002/47/ES;

(ii)

sklenitvijo dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju;

(b)

nasprotna stranka ponudnica je predhodno podala izrecno soglasje, kar pisno ali na zakonsko enakovreden način dokazuje podpis dogovora o zavarovanju z vrednostnimi papirji s strani nasprotne stranke ponudnice, katerega pogoji zagotavljajo pravico do uporabe v skladu s členom 5 Direktive 2002/47/ES, ali pa se je izrecno strinjala, da bo zagotovila zavarovanje s premoženjem z dogovorom o prenosu lastniške pravice na zavarovanju.

V zvezi s točko (a) prvega pododstavka se nasprotno stranko ponudnico pisno obvesti vsaj o tveganjih in posledicah, do katerih lahko pride v primeru, da nasprotna stranka prejemnica postane neplačnik.

2.   Nasprotne stranke uveljavljajo pravico do ponovne uporabe le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ponovna uporaba se opravi v skladu s pogoji, določenimi v dogovoru o zavarovanju s premoženjem iz točke (b) odstavka 1;

(b)

finančni instrumenti, prejeti na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem, se prenesejo z računa nasprotne stranke ponudnice.

Z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka se v primeru, kadar ima nasprotna stranka dogovora o zavarovanju s premoženjem sedež v tretji državi in se račun nasprotne stranke, ki zagotavlja zavarovanje s premoženjem, vodi v tretji državi in zanj velja pravo te države, ponovna uporaba dokazuje bodisi na podlagi prenosa z računa nasprotne stranke ponudnice bodisi na drug ustrezen način.

3.   Ta člen ne posega v strožje sektorsko pravo, zlasti ne v direktivi 2009/65/ES in 2014/65/EU, ter v nacionalno pravo, ki naj bi zagotavljalo višjo stopnjo zaščite za nasprotne stranke ponudnice.

4.   Ta člen ne vpliva na nacionalno pravo, kar zadeva veljavnost ali učinek posla.

POGLAVJE VI

NADZOR IN PRISTOJNI ORGANI

Člen 16

Imenovanje in pooblastila pristojnih organov

1.   Za namene te uredbe so pristojni organi naslednji:

(a)

za finančne nasprotne stranke, pristojni organi ali nacionalni pristojni organi v smislu uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 1024/2013 in (EU) št. 909/2014 ter direktiv 2003/41/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU in 2014/65/EU, in nadzorni organi v smislu Direktive 2009/138/ES;

(b)

za nefinančne nasprotne stranke, pristojni organi, imenovani v skladu s členom 10(5) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(c)

za namene členov 13 in 14 te uredbe, kar zadeva družbe za upravljanje KNPVP in investicijske družbe KNPVP, pristojni organi, imenovani v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;

(d)

za namene členov 13 in 14 te uredbe, kar zadeva UAIS, pristojni organi, imenovani v skladu s členom 44 Direktive 2011/61/EU.

2.   Pristojni organi izvajajo pooblastila, ki so nanje prenesena z določbami iz odstavka 1, in nadzorujejo spoštovanje obveznosti iz te uredbe.

3.   Pristojni organi iz točk (c) in (d) odstavka 1 tega člena spremljajo družbe za upravljanje KNPVP, investicijske družbe KNPVP in AIS, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, z namenom preverjanja, da ti ne uporabljajo poslov financiranja z vrednostnimi papirji ali zamenjave celotnega donosa, razen če upoštevajo člena 13 in 14.

Člen 17

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.   Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjavajo informacije za namene opravljanja svojih dolžnosti v skladu s to uredbo, zlasti za odkrivanje in odpravo kršitev te uredbe.

2.   Pristojni organ lahko zavrne zahtevo za sodelovanje in izmenjavo informacij v skladu z odstavkom 1 samo v eni od naslednjih izjemnih okoliščin:

(a)

kadar so bili pred organi države članice pristojnega organa, ki je prejel zahtevo, že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam; ali

(b)

kadar je bila takim osebam za ista dejanja že vročena pravnomočna sodba v državi članici pristojnega organa, ki je prejel zahtevo.

V primeru takšne zavrnitve pristojni organ ustrezno uradno obvesti organ, ki je vložil zahtevo, in ESMA, pri čemer navede čim podrobnejše informacije.

3.   Subjekti iz člena 12(2) in zadevne članice ESCB tesno sodelujejo pod pogoji iz tega odstavka.

Takšno tesno sodelovanje je zaupno in pogojeno z upravičeno zahtevo, ki jo podajo ustrezni pristojni organi, ter poteka samo zato, da se tem organom omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti;

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se lahko članice ESCB odločijo, da zavrnejo posredovanje informacij, kadar so posli, v katerih so udeležene, del opravljanja njihovih nalog v vlogi monetarnih organov.

Zadevna članica ESCB v primeru zavrnitve iz tretjega pododstavka o tej zavrnitvi skupaj z ustrezno zadevno utemeljitvijo uradno obvesti organ, ki je vložil zahtevo.

Člen 18

Poklicna skrivnost

1.   Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo na podlagi te uredbe, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 2 in 3.

2.   Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za subjekte iz člena 12(2) in pristojne organe iz člena 16, velja pa tudi za ESMA, EBA in EIOPA ter za revizorje in strokovnjake, ki delujejo po navodilih pristojnih organov ali ESMA, EBA in EIOPA. Brez poseganja v zadeve, za katere se uporablja nacionalno kazensko ali davčno pravo ali ta uredba, se nobena zaupna informacija, ki jo te osebe prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne sme razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posamezne nasprotne stranke, repozitorija sklenjenih poslov ali katere koli druge osebe ni mogoče prepoznati.

3.   Brez poseganja v nacionalno kazensko ali davčno pravo lahko pristojni organi, ESMA, EBA, EIOPA ter drugi organi ali fizične ali pravne osebe, ki niso pristojni organi, ob prejemu zaupnih informacij v skladu s to uredbo te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in izvajanju svojih funkcij, in sicer če gre za pristojne organe, v okviru področja uporabe te uredbe, če pa gre za druge organe ali fizične ali pravne osebe, za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane, in/ali v okviru upravnega ali sodnega postopka, ki se izrecno nanaša na izvajanje teh funkcij. Organ, ki prejme te informacije, jih lahko uporabi v druge nekomercialne namene, če ESMA, EBA, EIOPA, pristojni organ ali drug organ, subjekt ali oseba, ki te informacije sporoči, s tem soglaša.

4.   Odstavka 2 in 3 ne preprečujeta ESMA, EBA, EIOPA, pristojnim organom ali zadevnim centralnim bankam, da bi izmenjali ali posredovali zaupne informacije v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali subjekta ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila.

5.   Odstavka 2 in 3 pristojnim organom ne preprečujeta, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

POGLAVJE VII

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 19

Enakovrednost in priznanje repozitorijev sklenjenih poslov

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da morata pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavljati, da:

(a)

repozitoriji sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe;

(b)

sta v tej tretji državi vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje njihovih obveznosti;

(c)

obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami –, ter da so ta jamstva najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi, in

(d)

za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 12(2) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.

V izvedbenem aktu iz prvega pododstavka so opredeljeni tudi zadevni organi tretjih držav, ki imajo pravico dostopa do podatkov o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

2.   Kadar za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, v notranjem pravu tretje države ne velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 12(2) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov, Komisija Svetu predloži priporočila za pogajanja o mednarodnih sporazumih s temi tretjimi državami glede medsebojnega dostopa do informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi, in glede izmenjave teh informacij, da bi tako zagotovili, da imajo vsi subjekti iz člena 12(2) neposreden in takojšen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

3.   Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi lahko svoje storitve in dejavnosti za subjekte s sedežem v Uniji za namene člena 4 izvaja samo, če ga prizna ESMA v skladu z zahtevami iz odstavka 4 tega člena.

4.   Repozitorij sklenjenih poslov iz odstavka 3 predloži ESMA eno od naslednjega:

(a)

vlogo za priznanje;

(b)

vlogo za razširitev obsega registracije za namene člena 4 te uredbe, če gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že priznan v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

5.   Vlogi iz odstavka 4 se priložijo vse potrebne informacije, med katerimi so vsaj informacije, potrebne za to, da se preveri, ali ima repozitorij sklenjenih poslov dovoljenje in ali je predmet učinkovitega nadzora v tretji državi, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

Komisija je z izvedbenim aktom v skladu z odstavkom 1 ugotovila, da ima tretja država enakovreden in izvršljiv regulativni in nadzorni okvir;

(b)

zadevni organi tretje države so z ESMA sklenili dogovore o sodelovanju, v katerih je opredeljeno vsaj naslednje:

(i)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in katerim koli drugim organom Unije, ki izvršuje odgovornosti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 9(1), na eni strani ter ustreznimi pristojnimi organi zadevne tretje države na drugi strani in

(ii)

postopki v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti.

ESMA uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 za posredovanje osebnih podatkov tretji državi.

6.   ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če ESMA ugotovi, da vloga ni popolna, določi rok, do katerega mora zadevni repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

7.   ESMA v 180 dneh po predložitvi popolne vloge pisno obvesti zadevni repozitorij sklenjenih poslov, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, pri čemer to izčrpno obrazloži.

8.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, priznanih v skladu s tem členom.

Člen 20

Posreden dostop do podatkov med organi

ESMA lahko z zadevnimi organi tretjih držav, ki morajo izpolniti svoje odgovornosti in naloge, sklene dogovore o sodelovanju glede medsebojne izmenjave informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih dajo ESMA na voljo repozitoriji sklenjenih poslov Unije v skladu s členom 12(2), in podatkov o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih zbirajo in hranijo organi tretjih držav, če so vzpostavljena jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami.

Člen 21

Enakovrednost poročanja

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da za pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države velja naslednje:

(a)

so enakovredne zahtevam, določenim v členu 4;

(b)

zagotavljajo varovanje poklicne skrivnosti, ki je enakovredno varstvu iz te uredbe;

(c)

se učinkovito uporabljajo ter izvršujejo enakopravno in brez izkrivljanja, tako da zagotavljajo učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi, in

(d)

zagotavljajo, da imajo subjekti iz člena 12(2) bodisi neposreden dostop do podrobnosti o podatkih o poslih financiranja z vrednostnimi papirji v skladu s členom 19(1) bodisi posreden dostop do podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji v skladu s členom 20.

2.   Kadar Komisija sprejme izvedbeni akt o enakovrednosti v zvezi s tretjo državo iz odstavka 1 tega člena se predpostavlja, da se za nasprotne stranke, ki sklenejo posel, ki je predmet te uredbe, šteje, da so izpolnile zahteve iz člena 4, če ima najmanj ena od nasprotnih strank sedež v tej tretji državi ter nasprotne stranke izpolnjujejo zadevne obveznosti te tretje države v zvezi s tem poslom.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Komisija ob pomoči ESMA spremlja, ali tretje države, za katere je bil sprejet izvedbeni akt o enakovrednosti, učinkovito izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz člena 4, ter o tem redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar poročilo razkrije, da organi tretje države nezadostno ali nedosledno uporabljajo enakovredne zahteve, Komisija v 30 koledarskih dneh po predložitvi poročila razmisli o morebitni razveljavitvi priznanja enakovrednosti zadevnega pravnega okvira tretje države.

POGLAVJE VIII

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UPRAVNI UKREPI

Člen 22

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi

1.   Brez poseganja v člen 28 in pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalnim pravom določijo, da imajo pristojni organi pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov vsaj za kršitve členov 4 in 15.

Kadar se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice pooblastijo pristojne organe za uporabo sankcij, da v primeru kršitve uporabijo pod pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, za člane upravljalnega organa in druge posameznike, ki so po nacionalnem pravu odgovorni za kršitev.

2.   Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi, naloženi za namen odstavka 1, so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

3.   Kadar se države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena odločijo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz navedenega odstavka, zagotovijo, da so na voljo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, sproženimi ob morebitnih kršitvah členov 4 in 15, ter da lahko te informacije zagotavljajo tudi drugim pristojnim organom in ESMA, zato da za namene te uredbe izpolnijo svojo obveznost medsebojnega sodelovanja in po potrebi obveznost sodelovanja z ESMA.

Pristojni organi lahko pri izvajanju svojih pooblastil za nalaganje sankcij sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic in zadevnimi organi tretjih držav.

Pristojni organi lahko s pristojnimi organi drugih držav članic sodelujejo tudi za lažjo izterjavo denarnih kazni.

4.   Države članice v skladu z nacionalnim pravom na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:

(a)

odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)

javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna oseba in narava kršitve v skladu s členom 26;

(c)

odvzem ali mirovanje dovoljenja;

(d)

začasno prepoved izvajanja funkcije upravljanja za vsako osebo, ki ima vodstvene odgovornosti, ali vsako fizično osebo, ki se šteje za odgovorno za takšno kršitev;

(e)

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju lahko zadevni organ določi, čeprav njihova višina presega zneske iz točk (f) in (g);

(f)

v primeru fizične osebe najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na dan 12. januar 2016;

(g)

v primeru pravnih oseb najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj:

(i)

5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na dan 12. januar 2016, ali do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, za kršitve člena 4;

(ii)

15 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na dan 12. januar 2016, ali do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, za kršitve člena 15.

Kadar je za namene točk (g)(i) in (ii) prvega pododstavka pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripravljati konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet skupni letni promet oziroma ustrezna vrsta prihodka v skladu z relevantnim računovodskim okvirom glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

Države članice lahko določijo, da imajo pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka ter da države članice lahko predpišejo širši obseg sankcij in višje ravni sankcij, kot so določene v tem odstavku.

5.   Kršitev člena 4 ne vpliva na veljavnost pogojev posla financiranja z vrednostnimi papirji ali na možnost pogodbenih strank za uveljavitev pogojev posla financiranja z vrednostnimi papirji. Zaradi kršitve člena 4 še ne nastane pravica do nadomestila, ki ga mora plačati stranka posla financiranja z vrednostnimi papirji.

6.   Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih iz odstavka 1, kadar se pred 13. januarjem 2018 za kršitve iz navedenega odstavka že uporabljajo kazenske sankcije po nacionalnem pravu. Kadar se države članice odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, uradno sporočijo Komisiji in ESMA podrobnosti o ustreznih delih svojega kazenskega prava.

7.   Države članice do 13. julija 2017 Komisiji in ESMA uradno sporočijo pravila v zvezi z odstavki 1, 3 in 4. Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh predpisov.

Člen 23

Določitev upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, vključno z naslednjimi, kadar je to primerno:

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)

finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, z upoštevanjem dejavnikov, kot sta skupni promet v primeru pravne osebe ali letni dohodek v primeru fizične osebe;

(d)

pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani osebe, odgovorne za kršitev, če jih je mogoče opredeliti;

(e)

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi, da se povrne s strani navedene osebe pridobljeni dobiček ali preprečena izguba;

(f)

prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

Pristojni organi lahko pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov poleg dejavnikov iz prvega odstavka upoštevajo še druge dejavnike.

Člen 24

Poročanje o kršitvah

1.   Pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme, ki omogočajo poročanje o dejanskih ali potencialnih kršitvah členov 4 in 15 drugim pristojnim organom.

2.   Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)

posebne postopke za sprejem poročil o kršitvah iz členov 4 ali 15 in njihovo nadaljnjo obravnavo, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b)

ustrezno zaščito zaposlenih na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ki prijavijo kršitve iz členov 4 ali 15 ali so obtoženi kršenja teh členov, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo in drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)

varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev iz členov 4 ali 15, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, vključno z varovanjem zaupnosti identitete teh oseb, v vseh fazah postopka in brez poseganja v razkritje informacij, ki ga zahteva nacionalno pravo v okviru preiskav ali kasnejših sodnih postopkov.

3.   Nasprotne stranke imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, da lahko njihovi zaposleni prijavijo kršitve členov 4 in 15.

Člen 25

Izmenjava informacij z ESMA

1.   Pristojni organi ESMA vsako leto posredujejo informacije v združeni in razčlenjeni obliki o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki jih naložijo v skladu s členom 22. ESMA informacije v združeni obliki objavi v letnem poročilu.

2.   Če so se države članice odločile določiti kazenske sankcije za kršitev določb iz člena 22, njihovi pristojni organi ESMA vsako leto zagotovijo podatke v anonimizirani in združeni obliki v zvezi z vsemi opravljenimi kazenskimi preiskavami in naloženimi kazenskimi sankcijami. ESMA v letnem poročilu objavi podatke o naloženih kazenskih sankcijah.

3.   Kadar pristojni organ javnosti razkrije upravno sankcijo ali drug upravni ukrep ali kazensko sankcijo, hkrati to informacijo sporoči tudi ESMA.

4.   ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in načinih izmenjave informacij, kot je določeno v odstavkih 1 in 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Objava sklepov

1.   Države članice ob upoštevanju odstavka 4 tega člena zagotovijo, da pristojni organi na svojem spletnem mestu objavijo vse sklepe, s katerimi naložijo upravno sankcijo ali drug upravni ukrep v zvezi s kršitvijo člena 4 ali 15, takoj ko je bila oseba, na katero je naslovljen navedeni sklep, o sklepu obveščena.

2.   Med informacijami, objavljenimi v skladu z odstavkom 1, so vsaj vrsta in narava kršitve ter identiteta osebe, na katero je naslovljen sklep.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za sklepe, s katerimi se naložijo ukrepi, ki so preiskovalne narave.

Kadar pristojni organ na podlagi ocene za vsak posamezen primer meni, da bi bila objava identitete pravne osebe, na katero je naslovljen sklep, ali osebnih podatkov fizične osebe nesorazmerna, ali če bi takšna objava ogrozila tekočo preiskavo ali stabilnost finančnih trgov, stori eno od naslednjega:

(a)

odloži objavo sklepa, dokler razlogi za odlog ne prenehajo obstajati;

(b)

sklep objavi anonimno v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov, in kjer primerno odloži objavo relevantnih podatkov za razumno obdobje, kadar se lahko predvideva, da bodo razlogi za anonimno objavo v navedenem obdobju prenehali obstajati;

(c)

sklepa ne objavi, če meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bi bila zadostna za zagotovitev:

(i)

da ne bo ogrožena stabilnost finančnih trgov ali

(ii)

sorazmernost objave takšnih sklepov ob upoštevanju ukrepov, ki se štejejo za manj pomembne.

4.   Kadar se proti sklepu vloži pritožba pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organi na svojem spletnem mestu takoj objavijo tudi takšne informacije in vse kasnejše informacije o izidu takšne pritožbe. Prav tako se objavi vsak sklep, ki razveljavlja sklep, proti kateremu se vloži pritožba.

5.   Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar v skladu s točko (c) odstavka 3 niso bili objavljeni, vključno z morebitnimi pritožbami v zvezi z njimi in njihovim izidom. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami in jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o upravnih sankcijah, drugih upravnih ukrepih in kazenskih sankcijah, o katerih je bil obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Do te zbirke podatkov imajo dostop le pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih ti zagotavljajo.

6.   Pristojni organi zagotovijo, da vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom, ostane dostopen na njihovi spletni strani vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih sklepih, se hranijo na spletni strani pristojnega organa toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Člen 27

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so odločitve in ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, ustrezno utemeljeni in da v zvezi z njimi velja pravica do pritožbe na sodišču. Pravica do pritožbe na sodišču se uporablja tudi, kadar v šestih mesecih po predložitvi vloge za dovoljenje, ki vsebuje vse zahtevane informacije, ni sprejeta nobena odločitev.

Člen 28

Sankcije in drugi ukrepi za namen členov 13 in 14

Sankcije in drugi ukrepi, ki so bili vzpostavljeni v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU, se uporabljajo za kršitve iz členov 13 in 14 te uredbe.

POGLAVJE IX

PREGLED

Člen 29

Poročila in pregled

1.   Komisija po posvetovanju z ESMA v 36 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9), predloži poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in sorazmernosti obveznosti na podlagi te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu ter predloži morebitne ustrezne predloge. To poročilo vključuje zlasti pregled nad podobnimi obveznostmi poročanja, ki veljajo v tretjih državah, ob upoštevanju dela na mednarodni ravni. Poudarek je tudi na poročanju o kakršnih koli zadevnih poslih, ki niso vključeni v področje uporabe te uredbe, ob upoštevanju morebitnih pomembnih sprememb tržnih praks ter na morebitnem vplivu na raven preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

ESMA za namene poročila iz prvega pododstavka v 24 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9) ter vsaka tri leta po tem, ali pogosteje, kadar pride do pomembnih sprememb tržnih praks, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o učinkovitosti poročanja, pri čemer upošteva primernost enostranskega poročanja, zlasti z vidika zajetja in kakovosti poročanja ter zmanjšanja obsega poročil repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o pomembnih spremembah tržnih praks, s poudarkom na poslih, ki imajo enakovreden cilj ali učinek, kot ga ima posel financiranja z vrednostnimi papirji.

2.   Po dokončanju in ob upoštevanju dela na mednarodni ravni se v poročilu iz odstavka 1 opredelijo tudi pomembna tveganja, povezana z uporabo poslov financiranja z vrednostnimi papirji s strani kreditnih institucij in javnih družb, ter analizira primernost zagotavljanja dodatnih razkritij s strani teh subjektov v njihovih periodičnih poročilih.

3.   Komisija do 13. oktobra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje tveganj, povezanih s posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno s priporočili FSB o odbitkih za posle financiranja z vrednostnimi papirji brez centralnega kliringa in primernosti teh priporočil za trge Unije. Komisija to poročilo predloži skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

V ta namen ESMA v sodelovanju z EBA in ESRB ter ob ustreznem upoštevanju mednarodnih prizadevanj predloži poročilo Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu do 13. oktobra 2016, v katerem oceni:

(a)

ali uporaba poslov financiranja z vrednostnimi papirji povzroči znatno kopičenje finančnega vzvoda, ki ga veljavna uredba ne obravnava;

(b)

kadar je to primerno, možnosti, ki so na voljo za reševanje takšnega kopičenja;

(c)

ali so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje procikličnosti tega vzvoda.

ESMA v tem poročilu upošteva tudi kvantitativni učinek priporočil FSB.

4.   Komisija po posvetovanju z ESMA v 39 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9), ter v 6 mesecih po predložitvi posodobljenega poročila iz drugega pododstavka tega odstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi člena 11, zlasti o tem, ali so pristojbine, zaračunane repozitorijem sklenjenih poslov, sorazmerne s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in v celoti pokrivajo zgolj nujne izdatke ESMA v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog na podlagi člena 9(1).

ESMA za namene poročil Komisije iz prvega pododstavka v 33 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9), ter vsaka tri leta po tem, ali pogosteje, kadar pride do bistvenih sprememb veljavnih pristojbin, Komisiji predloži poročilo o pristojbinah, zaračunanih repozitorijem sklenjenih poslov v skladu s to uredbo. V teh poročilih so navedeni vsaj nujni izdatki ESMA v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov, stroški, ki so jih imeli pristojni organi pri izvajanju dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog, ter pristojbine, zaračunane repozitorijem sklenjenih poslov, in njihova sorazmernost s prometom repozitorijev sklenjenih poslov.

5.   ESMA po posvetovanju z ESRB objavi letno poročilo o skupnem obsegu poslov financiranja z vrednostnimi papirji glede na vrsto nasprotne stranke in posla na podlagi podatkov, o katerih se poroča v skladu s členom 4.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(4) in člena 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 12. januarja 2016.

3.   Prenos pooblastila iz člena 2(4) in člena 11(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(4) ali člena 11(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 31

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (28). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 32

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

1.

v členu 2 se točka 7 nadomesti z naslednjim:

„(7)

‚izvedeni finančni instrument OTC‘ ali ‚pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC‘ pomeni pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a te uredbe;“;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Odločitve o enakovrednosti za namene opredelitve izvedenih finančnih instrumentov OTC

1.   Trg tretje države se za namene člena 2(7) te uredbe šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III navedene direktive, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi, kot ju določi Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

2.   Komisija lahko za namene odstavka 1 sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da trg tretje države izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2) te uredbe.

3.   Komisija in ESMA na svojih spletnih mestih objavita seznam trgov, ki jih je treba šteti za enakovredne v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 2. Navedeni seznam se redno posodablja.“;

3.

v členu 81 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog:

(a)

ESMA;

(b)

EBA;

(c)

EIOPA;

(d)

ESRB;

(e)

pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CNS do repozitorija sklenjenih poslov;

(f)

pristojnemu organu, ki nadzira mesta trgovanja iz poročanih pogodb;

(g)

zadevnim članicam ESCB, vključno z ECB pri opravljanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (30);

(h)

zadevnim organom tretje države, ki je z Unijo sklenila mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členu 75;

(i)

nadzornim organom, določenimi v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31);

(j)

ustreznim organom Unije za vrednostne papirje in trge, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo pogodbe, trge, udeležence in osnovne instrumente, ki spadajo v področje uporabe te uredbe;

(k)

ustreznim organom tretje države, ki so z ESMA sklenili dogovor o sodelovanju, kakor je navedeno v členu 76;

(l)

Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (32);

(m)

organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (33);

(n)

enotnemu odboru za reševanje, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) št. 806/2014;

(o)

pristojnim organom ali nacionalnim pristojnim organom v smislu uredb (EU) št. 1024/2013 in (EU) št. 909/2014 ter direktiv 2003/41/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU in nadzornim organom v smislu Direktive 2009/138/ES;

(p)

pristojnim organom, določenim v skladu s členom 10(5) te uredbe.

(30)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63)."

(31)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12)."

(32)  Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1)."

(33)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).“"

Člen 33

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 12. januarja 2016, razen:

(a)

člena 4(1), ki se začne uporabljati:

(i)

12 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za finančne nasprotne stranke iz točk (3)(a) in (b) člena 3 in subjekte iz tretjih držav iz točke (3)(i) člena 3, ki bi morali pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajo iz točke (3)(a) in (b) člena 3, če bi imeli sedež v Uniji;

(ii)

15 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za finančne nasprotne stranke iz točk (3)(g) in (h) člena 3 in subjekte iz tretjih držav iz točke (3)(i) člena 3, ki bi morali pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajo iz točk (3)(g) in (h) člena 3, če bi imeli sedež v Uniji;

(iii)

18 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za finančne nasprotne stranke iz točk (3)(c) do (f) člena 3 in subjekte iz tretjih držav iz točke (3)(i) člena 3, ki bi morali pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajo iz točk (3)(c) do (f) člena 3, če bi imeli sedež v Uniji, ter

(iv)

21 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za nefinančne nasprotne stranke;

(b)

člena 13, ki se začne uporabljati 13. januarja 2017;

(c)

člena 14, ki se začne uporabljati 13. julija 2017 v primeru kolektivnih naložbenih podjemov, za katere velja Direktiva 2009/65/ES ali Direktiva 2011/61/EU in ki so ustanovljeni pred 12. januarjem 2016;

(d)

člena 15, ki se začne uporabljati 13. julija 2016, vključno z dogovori o finančnem zavarovanju, ki veljajo na naveden datum.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 25. novembra 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

N. SCHMIT


(1)  UL C 336, 26.9.2014, str. 5.

(2)  UL C 451, 16.12.2014, str. 59.

(3)  UL C 271, 19.8.2014, str. 87.

(4)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. novembra 2015.

(5)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(8)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(9)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(10)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(11)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(12)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(13)  Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

(14)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(15)  UL C 328, 20.9.2014, str. 3.

(16)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(17)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(18)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(19)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(20)  Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

(21)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(22)  Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

(23)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(24)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

(25)  Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

(26)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(27)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(28)  Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

(29)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


PRILOGA

Oddelek A –   Informacije, ki jih morajo vsebovati polletna in letna poročila KNPVP in letno poročilo AIS

Globalni podatki:

znesek posojenih vrednostnih papirjev in blaga kot delež vseh sredstev, ki so na voljo za posojo, opredeljen kot vsa sredstva brez denarnih sredstev in njihovih ustreznikov,

znesek sredstev, ki se uporabljajo pri posamezni vrsti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, izražen kot absolutni znesek (v valuti kolektivnega naložbenega podjema) in kot delež upravljanih sredstev kolektivnega naložbenega podjema.

Podatki o koncentraciji:

deset največjih izdajateljev zavarovanja s premoženjem za vse posle financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjave celotnega donosa (razčlenitev količine prejetih zavarovanj z vrednostnimi papirji in blagom na ime izdajatelja),

deset najpomembnejših nasprotnih strank za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa ločeno (ime nasprotne stranke in bruto znesek neizvršenih poslov).

Združeni podatki o poslih za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa ločeno, ki jih je treba razčleniti v skladu z naslednjimi kategorijami:

vrsta in kakovost zavarovanja s premoženjem,

zapadlost zavarovanja s premoženjem, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in brez določenega datuma zapadlosti,

valuta zavarovanja s premoženjem,

zapadlost poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in posli brez določenega datuma zapadlosti,

država, v kateri imajo nasprotne stranke svoj sedež,

poravnava in kliring (npr. tristransko, centralna nasprotna stranka, dvostransko).

Podatki o ponovni uporabi zavarovanja s premoženjem:

delež prejetega zavarovanja s premoženjem, ki se ponovno uporabi, glede na najvišji znesek, naveden v prospektu ali ob razkritju vlagateljem,

donosi za kolektivni naložbeni podjem iz naslova ponovnih naložb zavarovanja z denarnimi sredstvi.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga kolektivni naložbeni podjem prejme v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa:

Število in imena skrbnikov ter znesek sredstev zavarovanja s premoženjem, ki jih hrani vsak od skrbnikov.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga kolektivni naložbeni podjem odobri v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa:

Delež zavarovanja s premoženjem, ki se hrani na ločenih računih ali na združenih računih ali na katerih koli drugih računih.

Podatki o donosu in stroških za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, razčlenjeni na kolektivni naložbeni podjem, upravitelja kolektivnega naložbenega podjema in tretje osebe (npr. zastopnik posojilodajalec) v absolutnem smislu ter kot odstotek skupnih donosov, ki jih ustvarja ta vrsta poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa.

Oddelek B –   Informacije, ki jih morata vsebovati prospekt KNPVP, in razkritje vlagateljem v AIS:

splošen opis poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, ki jih kolektivni naložbeni podjem uporablja, in razlogi za njihovo uporabo,

splošni podatki, ki jih je treba sporočati za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa:

vrste sredstev, ki se lahko uporabijo zanje,

največji delež upravljanih sredstev, ki se lahko uporabi zanje,

pričakovani delež upravljanih sredstev, ki se bo uporabil za vsakega od njih,

merila, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank (vključno s pravnim statusom, državo izvora, minimalno bonitetno oceno),

sprejemljivo zavarovanje s premoženjem: opis sprejemljivega zavarovanja s premoženjem glede na vrsto sredstev, izdajatelja, zapadlost in likvidnost ter politiko razpršitve in korelacije zavarovanja s premoženjem,

vrednotenje zavarovanja s premoženjem: opis uporabljene metodologije za vrednotenje zavarovanja s premoženjem in razlogi zanjo ter ali se uporabljajo dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah in dnevna gibljiva kritja,

upravljanje tveganja: opis tveganj, povezanih s posli financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavami celotnega donosa, ter tveganj, povezanih z upravljanjem zavarovanja s premoženjem, kot so operativna in likvidnostna tveganja, tveganja nasprotne stranke in skrbniška ter pravna tveganja, kadar je ustrezno pa tudi tveganja, ki nastanejo pri ponovni uporabi zavarovanja s premoženjem,

navedba, kako se hranijo sredstva, uporabljena v poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa, in prejeta zavarovanja s premoženjem (npr. pri skrbniku sklada);

navedba vseh omejitev (regulativnih ali samopredpisanih) glede ponovne uporabe zavarovanj s premoženjem,

politika glede razdelitve donosa, ustvarjenega s posli financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavami celotnega donosa: opis deležev prihodkov, ki se ustvarijo v poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa ter vrnejo v kolektivni naložbeni podjem, ter stroškov in pristojbin, dodeljenih upravitelju ali tretjim osebam (npr. zastopniku posojilodajalcu). V prospektu ali ob razkritju vlagateljem je navedeno tudi, ali so te osebe povezane z upraviteljem.