15.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2333

z dne 14. decembra 2015

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 58(4), člena 62(2)(a) do (d), (g) in (h) ter člena 78(a) do (d) in (f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2) določa pravila za dodelitev predplačil za neposredna plačila, kadar se finančna disciplina iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uporablja za zadevno leto zahtevka. Za zagotovitev enotne uporabe navedenih določb v vseh državah članicah je primerno pojasniti, da se finančna disciplina ne bi smela upoštevati pri izračunu predplačil za neposredna plačila, glede na to, da končna prilagoditvena stopnja, ki se določi do 1. decembra, morda še ne bo znana v trenutku izplačila predplačil.

(2)

Da bi povečali pravilnost vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, bi moralo biti izrecno navedeno, da lahko države članice prostovoljno uvedejo sistem „predhodnih preverjanj“, ki bodo morebitne upravičence obveščala o neskladnosti in jim omogočala, da spremenijo svoje vloge za pomoč in zahtevke za plačilo, da bi preprečili zmanjšanja in upravne kazni. Še vedno bo treba pred izvršitvijo plačila opraviti popolne upravne preglede. Da bi se izognili drugačni obravnavi kmetov v isti državi članici, bi bilo treba tak sistem uporabiti na ravni držav članic in ne na ravni kmetijskih gospodarstev. Ker ta sistem temelji na obstoju geoprostorske vloge za pomoč, se lahko uporabi šele takrat, ko je tak sistem v celoti vzpostavljen v zadevni državi članici. Ker je za predložitev pravilne vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo odgovoren upravičenec, kakršni koli rezultati „predhodnih preverjanj“ ne bi smeli vplivati na poznejše rezultate upravnih navzkrižnih preverjanj. Takšen sistem se lahko uporablja na regionalni ravni pod pogojem, da sta vnaprej pripravljen obrazec in ustrezni grafični prikaz iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 prek vmesnika, temelječega na geografskem informacijskem sistemu (GIS), ki omogoča obdelavo prostorskih in alfanumeričnih podatkov o prijavljenih površinah, uvedena na regionalni ravni.

(3)

Možnost, da se lahko skupina kmetov, ki zaprosijo za podporo v okviru nekaterih ukrepov za razvoj podeželja, obravnava kot upravičenec (v nadaljnjem besedilu: kolektiv), je pomembna zlasti za kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe, kot so navedeni v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki se izvajajo na ravni habitata, kot so ukrepi za biotsko raznovrstnost in ohranjanje narave. Zato bi bilo treba zagotoviti pravni okvir za upravljanje in nadzor takih kolektivov. Da bi se z dodatno prožnostjo navedenim upravičencem olajšal pristop, usmerjen k rezultatom, bi bilo treba državam članicam dati možnost, da bi ta sistem kombinirale s sistemom obveščanja o obveznostih v realnem času, in sicer kadar bi upravičenci o načrtovanih obveznostih obveščali najpozneje 14 dni, preden se dejansko izvedejo. Mehanizem bi bilo treba dopolniti z mehanizmom pregledov po meri.

(4)

Kar zadeva izpolnjevanje obveznosti zelene komponente, morajo upravičenci prijaviti uporabo kmetijskih parcel najpozneje do končnega datuma za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za pomoč, kot je navedeno v členu 13 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014. Vendar pa bo morda moral upravičenec med rastno sezono prilagoditi načrt gojenja v zvezi z rastlinami ali njihovo lokacijo. Upravičenci bi morali zato imeti možnost, da v ustrezno utemeljenih okoliščinah in samo za namen zelene komponente svoje izjave o prijavljenih kmetijskih parcelah spremenijo. To možnost bi bilo treba uporabljati pod pogojem, da to ne vpliva na status izpolnjevanja obveznosti zelene komponente glede na začetno izjavo.

(5)

Vzorec upravičencev, pri katerih se opravi pregled na kraju samem in ki so izvzeti iz zahtev zelene komponente, trenutno ni izbran v skladu z metodologijo vzorčenja v okviru kaskadnega mehanizma, kakor je določeno v členu 34 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014. Zato se ne všteva v vzorec upravičencev, ki zaprosijo za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino, v nasprotju s vzorcem upravičencev, za katere veljajo zahteve zelene komponente. Da bi povečali učinkovitost izbora vzorca in zmanjšali število upravičencev, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem, bi bilo treba ta vzorec izbrati v skladu z enako metodologijo vzorčenja.

(6)

Vzorec za pregled na kraju samem za shemo pomoči za živali trenutno ni izbran v skladu z metodologijo vzorčenja v okviru kaskadnega mehanizma, kot je določen v členu 34 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014. Da bi dodatno povečali učinkovitost izbire vzorca in zmanjšali število upravičencev, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem, bi bilo treba zagotoviti, da je ta vzorec lahko izbran v skladu z enako metodologijo vzorčenja.

(7)

Za zmanjšanje upravnega bremena in povečanje učinkovitosti pri izbiri vzorcev za preglede na kraju samem je primerno predvideti izrecno možnost, da države članice kombinirajo izbiro vzorca za preglede na kraju samem v okviru shem neposrednih plačil in nekatere ukrepe podpore za razvoj podeželja, ki jih zajema integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem). Glede na to, da se populaciji neposrednih plačil in razvoja podeželja ne ujemata popolnoma, morajo države članice zagotoviti reprezentativnost dobljenih vzorcev.

(8)

Sedanja pravila o izbiri kontrolnega vzorca za preglede na kraju samem v okviru v integriranega sistema ne vključujejo določbe o vrsti vzorčenja, ki bi se moralo uporabljati za dodatne upravičence, ki jih je treba izbrati, kadar površine z ekološkim pomenom niso opredeljene v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele. Primerno je določiti, da je treba ta dodatni vzorec izbrati na podlagi analize tveganja.

(9)

Pri uporabi veljavnih določb o znižanju stopnje kontrole za preglede na kraju samem v okviru integriranega sistema za leti zahtevka 2015 in 2016 imajo samo tiste države članice, ki so uvedle prostovoljni sistem za certificiranje stopnje napake v zadnjih letih pri svojem certifikacijskem organu, dejansko lahko koristi od morebitnega zmanjšanja stopnje kontrole. Za vse druge države članice se prva priložnost za zmanjšanje stopnje kontrole začne šele od leta zahtevka 2017. Zato je primerno določiti možnost, da se zmanjšajo stopnje kontrole za nekatera neposredna plačila drugim državam članicam, ki za leto zahtevka 2016 potrdijo svoje stopnje napak v skladu z novo metodologijo, pripravljeno na ravni Unije ob upoštevanju člena 7(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (5) od proračunskega leta 2015.

(10)

Člen 42 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določa pravila v zvezi s pregledi na kraju samem vlog za pomoč na žival in zahtevkov za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival, ki jih je treba opraviti v obdobju obvezne reje živali. Namen navedenih pravil je zagotoviti, da je lahko spoštovanje obveznosti obdobja obvezne reje ustrezno preverjeno. Vendar je treba državam članicam dati možnost, da odločijo, ali je treba preglede na kraju samem razporediti, kadar se obdobje obvezne reje začne pred vložitvijo vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo ali ga ni mogoče določiti vnaprej.

(11)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Spremembe, uvedene s to uredbo, bi se morale uporabljati za vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevka ali premijska obdobja od 1. januarja 2016. Vendar bi bilo treba ob upoštevanju dejstva, da bodo upravičenci morda morali v letu zahtevka 2015 prilagoditi načrt gojenja v zvezi z rastlinami ali njegovo lokacijo, določbo, ki daje državam članicam možnost, da dovolijo upravičencu spremeniti vsebino zbirne vloge v zvezi z uporabo kmetijskih parcel, uporabljati od 1. januarja 2015. Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju težav, ki so jih v letu zahtevka 2015 imele države članice, ki so uvedle takšno obdobje obvezne reje, določbo, ki omogoča razporeditev pregledov na kraju, kadar se obdobje obvezne reje začne pred vložitvijo vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo ali ga ni mogoče določiti vnaprej, tudi uporabljati od 1. januarja 2015.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila in Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014

Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014 se spremeni:

1.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Predplačila za neposredna plačila

Če država članica plača predplačila za neposredna plačila v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se prilagoditvena stopnja za finančno disciplino iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ne upošteva za izračun navedenih predplačil.

Pri izplačilu preostalega zneska, ki se upravičencem odobri od 1. decembra, se upošteva prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, ki se uporablja za zadevno leto zahtevka za skupni znesek neposrednih plačil v zvezi z navedenim letom.“;

2.

v členu 11 se dodata odstavka 4 in 5:

„4.   Kadar integrirani sistem določa vnaprej pripravljeni obrazec in ustrezni grafični prikaz iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in sicer z vmesnikom, temelječem na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča obdelavo prostorskih in alfanumeričnih podatkov o prijavljenih površinah (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec vloge za pomoč), lahko države članice odločijo uvesti sistem predhodnih navzkrižnih preverjanj (v nadaljnjem besedilu: predhodna preverjanja), ki vključuje vsaj navzkrižna preverjanja iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 29(1) te uredbe. Rezultati se sporočijo upravičencu v 26 koledarskih dneh po končnem roku za predložitev zbirne vloge, vloge za pomoč ali zahtevkov za plačilo iz člena 13 te uredbe. Če pa to obdobje 26 koledarskih dni poteče pred končnim rokom za sporočanje sprememb v skladu s členom 15(2) te uredbe, se rezultati sporočijo upravičencu najpozneje na koledarski dan po končnem datumu za sporočanje sprememb v zadevnem letu.

Države članice se lahko odločijo za izvedbo takih predhodnih preverjanj na regionalni ravni, pod pogojem, da se sistem, ki uporablja geoprostorski obrazec vloge za pomoč, vzpostavi na regionalni ravni.

5.   Če je upravičenec skupina oseb, ki zaprosijo za podporo za kmetijsko-okoljske-podnebne ukrepe, kot so navedeni v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 (v nadaljnjem besedilu: kolektiv), se države članice lahko odločijo za odstopanje od zahteve iz člena 14 te uredbe, da zahtevek za plačilo vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do podpore, in od omejitve iz člena 13 te uredbe, da se vsi ustrezni podatki za pravilno administrativno in finančno upravljanje podpore predložijo do končnega datuma predložitve zahtevka za plačilo, z uvedbo poenostavljenega letnega zahtevka za plačilo (v nadaljnjem besedilu: kolektivni zahtevek), ki ga predloži kolektiv.

Členi 2, 3, 4, 9, 11, 13, 15 in 16, 17(1) in (3) do (9) ter členi 21, 24, 25, 27, 28, 29, 35, 38, 39, 40, 42, 43 in 45 te uredbe ter členi 4, 12 in 13 Uredbe (EU) št. 640/2014 se smiselno uporabljajo glede na posebne zahteve, določene za kolektivni zahtevek.

Države članice za kolektive vključijo opis upravnega dogovora v program razvoja podeželja.“;

3.

v členu 14 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Za namen plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 lahko države članice dovolijo upravičencu, da v ustrezno utemeljenih okoliščinah spremeni vsebino zbirnega zahtevka glede uporabe kmetijskih parcel, pod pogojem, da to upravičenca ne postavlja v ugodnejši položaj glede izpolnjevanja obveznosti zelene komponente na podlagi začetne prošnje. Države članice lahko določijo končni rok za sporočanje teh sprememb pristojnemu organu.

Kadar je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo, ali je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, spremembe v skladu s prvim pododstavkom niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, ki jih zadeva neskladnost.“;

4.

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Kolektivni zahtevki

1.   Kadar država članica uporabi možnost uvedbe kolektivnih zahtevkov, se člen 14 za take kolektivne zahtevke ne uporablja.

2.   Kolektiv predloži en kolektivni zahtevek na leto.

3.   Kolektivni zahtevek vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do podpore, z izjemo informacij za obveznosti, vključene v kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, kot so navedene v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013. Kolektivni zahtevek vsebuje zlasti:

(a)

identiteto kolektiva;

(b)

identifikacijsko oznako za vsakega člana, ki sodeluje v kolektivu;

(c)

sklicevanje na vlogo za podporo, ki jo je predložil kolektiv;

(d)

podrobnosti o zadevnih kmetijsko-okoljskih-podnebnih operacijah;

(e)

podrobnosti, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, njihove površine, izražene v hektarjih na dve decimalni mesti, njihove lokacije in po potrebi dodatne specifikacije o uporabi kmetijskih parcel;

(f)

kadar je ustrezno, podrobnosti, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo nekmetijskega zemljišča, za katero se zahteva podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja;

(g)

kadar je to primerno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevnega ukrepa;

(h)

izjavo kolektiva z navedbo, da so zadevni člani seznanjeni s pogoji v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja in finančnimi posledicami v primerih neskladnosti.

Kadar vloga za podporo, ki jo predloži kolektiv, vsebuje informacije iz točk (b), (d) in (h) prvega pododstavka, se navedene informacije lahko nadomestijo s sklicevanjem na navedeno vlogo za podporo.

4.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 3 lahko države članice odločijo, da kolektivni zahtevek vsebuje vse podatke glede obveznosti, ki jih vključujejo kmetijsko–okoljske–podnebne operacije.

5.   Kolektiv obvesti pristojni organ o vsaki obveznosti, ki jo vključujejo kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, najpozneje 14 koledarskih dni pred prevzemom obveznosti. Države članice določijo ustrezne postopke za to uradno obvestilo.

Kadar so podatki v zvezi z obveznostmi, vključenimi v kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, zajeti v kolektivnem zahtevku v skladu z odstavkom 4, o obveznostih ni treba obvestiti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, razen če se spremeni vrsta, čas ali lokacija obveznosti.“;

5.

člen 15 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo in spremembe po predhodnih preverjanjih“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.   Kadar je bil upravičenec obveščen o rezultatih predhodnih preverjanj, kot so navedena v členu 11(4), lahko navedeni upravičenec spremeni zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo, da bi se vključili vsi potrebni popravki v zvezi s posameznimi parcelami glede na rezultate navedenih navzkrižnih preverjanj, kadar ti kažejo na morebitne neskladnosti.“;

(c)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Spremembe, narejene v skladu z odstavkom 1, se sporočijo pristojnemu organu do 31. maja zadevnega leta, razen v primeru Estonije, Latvije, Litve, Finske in Švedske, v katerih se sporočijo do 15. junija zadevnega leta.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo zgodnejši končni rok za sporočanje takšnih sprememb. Vendar navedeni rok ni prej kot 15 koledarskih dni po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, določenem v skladu s členom 13(1).“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.   Spremembe po predhodnih preverjanjih, opravljene v skladu z odstavkom 1a, se pošljejo pristojnemu organu najpozneje 35 koledarskih dni po končnem roku za predložitev zbirne vloge, vloge za pomoč ali zahtevkov za plačilo iz člena 13. Če pa to obdobje 35 koledarskih dni poteče pred končnim rokom za sporočanje sprememb v skladu z odstavkom 2 tega člena, se spremembe pristojnemu organu sporočijo najpozneje 10 koledarskih dni po končnem datumu za sporočanje sprememb v zadevnem letu.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.“;

6.

v členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Za namen identifikacije vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu in/ali nekmetijskega zemljišča, kot so navedeni v členu 14(1)(d) in (e), pristojni organ upravičencu zagotovi geoprostorski obrazec vloge za pomoč.“;

7.

v členu 25 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vendar napoved pri pregledih na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival ali zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ali obveznosti, sporočenih v skladu s členom 14a(5), ne presega 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, upoštevane za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, se poleg tega navedena pravila uporabljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.“;

8.

v členu 26(2) se doda naslednji drugi pododstavek:

„Pregledi na kraju samem v zvezi z obveznostmi, sporočenimi v skladu s členom 14a(5), se izvedejo v rokih, ki zagotavljajo učinkovito preverjanje sporočene obveznosti.“;

9.

v členu 31 se prvi pododstavek odstavka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar površine z ekološkim pomenom niso opredeljene v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, kot je naveden v členu 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se stopnja kontrole, določena v točki (a) in točkah (c) do (e) odstavka 1, poveča za 5 % vseh upravičencev zadevne kontrolne populacije, ki morajo na kmetijski površini imeti površino z ekološkim pomenom v skladu s členoma 43 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.“;

10.

člen 32 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, kadar država članica uporabi možnost, da se uvede kolektivni zahtevek, kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

(a)

5 % vseh kolektivov, ki vložijo kolektivni zahtevek; ta vzorec obenem zajema vsaj 5 % skupne površine, prijavljene v kolektivnem zahtevku v skladu s členom 14a(3) ter

(b)

5 % obveznosti, sporočenih v skladu s členom 14a(5).“;

(b)

v odstavku 3 se doda naslednji tretji pododstavek:

„Kadar država članica uporabi možnost uvedbe kolektivnega zahtevka, se ta odstavek ne uporablja za kolektive.“;

11.

člen 34 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se spremeni:

v točki (a) se doda naslednji stavek:

„Naključno izbrani upravičenci v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3 tega člena se lahko štejejo za del kontrolnega vzorca, določenega v prvem stavku te točke. Število takšnih upravičencev v kontrolnem vzorcu ne presega njihovega deleža v kontrolni populaciji;“,

vstavi se naslednja točka (ba):

„(ba)

od 0,6 % do 0,75 % kontrolne populacije iz člena 31(1)(b) se izbere naključno izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (a) tega pododstavka. Kadar je to potrebno za dosego navedenega odstotnega deleža, se naključno izberejo dodatni upravičenci iz kontrolne populacije iz člena 31(1)(b);“,

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

preostalo število upravičencev v kontrolnem vzorcu iz člena 31(1)(a) in (b) se izbere na podlagi analize tveganja;“,

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

vsi upravičenci, izbrani v skladu s točkami (a) do (d) tega pododstavka, in tisti, ki so izbrani na podlagi analize tveganja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3 tega člena, se lahko štejejo za del kontrolnega vzorca, določenega v členu 30(a). Kadar je to potrebno za upoštevanje najmanjše stopnje kontrole, se izmed vseh upravičencev, ki zaprosijo za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v skladu s poglavjem 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, naključno izberejo dodatni upravičenci;“,

točka (g) se črta,

točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h)

od 20 % do 25 % minimalnega števila upravičencev iz člena 31(1)(c) se izbere naključno izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (a) tega pododstavka. Preostalo število upravičencev iz člena 31(1)(c) se izbere na podlagi analize tveganja izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (e) tega pododstavka. Kadar je to potrebno za upoštevanje najmanjših stopenj kontrole, se iz zadevnih kontrolnih populacij na podlagi analize tveganja izberejo dodatni upravičenci;“,

vstavi se naslednja točka (ha):

„(ha)

od 20 % do 25 % minimalnega števila upravičencev iz člena 31(1)(d) in (h) se izbere naključno izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (b) tega pododstavka. Kadar je to potrebno za dosego navedenega odstotnega deleža, se izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (a) tega pododstavka, naključno izberejo dodatni upravičenci. Preostalo število upravičencev iz člena 31(1)(d) in (h) se izbere na podlagi analize tveganja izmed vseh upravičencev, izbranih v skladu s točko (c) tega pododstavka. Kadar je to potrebno za upoštevanje najmanjših stopenj kontrole, se iz zadevnih kontrolnih populacij na podlagi analize tveganja izberejo dodatni upravičenci;“;

(ii)

drugi in tretji pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„Pregled na kraju samem v zvezi z dodatnimi upravičenci, izbranimi v skladu s točkami (d), (e), (h) in (ha) prvega pododstavka, in upravičenci, izbranimi v skladu s točko (f) prvega pododstavka, je lahko omejen na shemo pomoči, za katero so bili izbrani, če so najmanjše stopnje kontrole pri drugih shemah pomoči, za katere so zaprosili, že izpolnjene.

Pregled na kraju samem v zvezi z dodatnimi upravičenci, izbranimi v skladu s členom 31(3), in upravičenci, izbranimi v skladu s točkami (h), (ha) in (i) prvega pododstavka tega odstavka, je lahko omejen na prakse zelene komponente, za katere so bili izbrani, če so najmanjše stopnje kontrole pri drugih shemah pomoči in praksah zelene komponente, ki jih morajo upoštevati, že izpolnjene.“;

(iii)

doda se naslednji peti pododstavek:

„Dodatni upravičenci, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem za namene prvega pododstavka člena 31(3), se izberejo na osnovi analize tveganja.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za namene členov 32 in 33 se najprej od 20 % do 25 % minimalnega števila upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, in kadar se uporablja člen 32(2a), 100 % kolektivov in med 20 % in 25 % obveznosti, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, izbere naključno. Preostalo število upravičencev in obveznosti, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, se izbere na podlagi analize tveganja.

Za namene členov 32 in 33 lahko naključni del vzorca vključuje tudi že izbrane upravičence v skladu s prvim stavkom točke (a) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena. Število takšnih upravičencev v kontrolnem vzorcu ne presega njihovega deleža v kontrolni populaciji.

Države članice lahko za namene člena 32 kot rezultat analize tveganja izberejo posebne ukrepe za razvoj podeželja, ki se uporabljajo za upravičence.“;

12.

člen 36 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

drugi in tretji pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„Prvi pododstavek se uporablja samo, če je sistem prostorskega preseka vseh vlog za pomoč z identifikacijskim sistemom za kmetijske parcele vzpostavljen v skladu s členom 17(2) za vse upravičence.

V zvezi z letom zahtevka 2015 stopnja napak, ugotovljenih v naključnem vzorcu, pregledanem na kraju samem, v dveh predhodnih proračunskih letih ne presega 2 %. Navedeno stopnjo napak potrdi država članica v skladu z uveljavljeno metodologijo, pripravljeno na ravni Unije.“;

(ii)

doda se naslednji četrti pododstavek:

„V zvezi z letom zahtevka 2016 stopnja napak, ugotovljenih v naključnem vzorcu, pregledanem na kraju samem, v predhodnem proračunskem letu ne presega 2 %. Navedeno stopnjo napak potrdi država članica v skladu z novo metodologijo, pripravljeno na ravni Unije ob upoštevanju člena 7(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (6).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).“;"

(b)

v odstavku 3 se sedmi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Tretji in četrti pododstavek odstavka 2 se uporabljata smiselno.“;

(c)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vendar se prvi pododstavek ne uporablja v zvezi z upravičenci, ki vključijo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter kolektivi in obveznostmi, ki so izbrani v skladu s členom 32(2a) te uredbe.“;

(d)

v odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Odstavki 2, 3 in 4 se uporabljajo samo, če so izpolnjeni splošni pogoji za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem, določeni v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 908/2014.“;

13.

v členu 37 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Pri kolektivih, izbranih v skladu s točko (a) člena 32(2a), pregledi na kraju samem zajemajo meritve površine in preverjanje meril upravičenosti in drugih obveznosti v zvezi s površino, prijavljeno v kolektivnem zahtevku.

Za obveznosti, izbrane v skladu s točko (b) člena 32(2a), pregled na kraju samem zajema preverjanje sporočenih obveznosti.“;

14.

v členu 41(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar država članica uporablja možnost uvedbe kolektivnih zahtevkov, se država članica lahko odloči, da kolektivu ne bo dala možnosti, da podpiše poročilo o kontroli, če med pregledom ni bila odkrita nobena neskladnost. Če se pri takih pregledih odkrije kakršna koli neskladnost, se podpis poročila omogoči, preden pristojni organ na podlagi ugotovitev izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali kazni.“;

15.

v drugem pododstavku člena 42(1) se doda naslednji stavek:

„Kadar pa se obdobje obvezne reje začne pred predložitvijo vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo ali ga ni mogoče določiti vnaprej, lahko države članice odločijo, da se pregledi na kraju samem, določeni v členu 32 ali 33, razporedijo čez obdobje, v katerem je lahko žival upravičena do plačila ali podpore.“

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevkov ali premijska obdobja od 1. januarja 2016.

Vendar pa se točki 3 in 15 člena 1 uporabljata od 1. januarja 2015.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L 227, 31.7.2014, str. 69).

(3)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(4)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).