30.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/1

(1)

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije. Vsebuje tudi pravila o javnih naročilih. Direktivi 2014/23/EU (4) in 2014/24/EU (5) Evropskega parlamenta in Sveta sta bili sprejeti dne 26. februarja 2014, zato je treba Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 spremeniti, da se direktivi upoštevata v zvezi z naročili, ki jih institucije Unije oddajo za svoj račun.

(2)

Treba bi bilo dodati opredelitev nekaterih pojmov in določena tehnična pojasnila, da se zagotovi skladnost terminologije iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 s terminologijo iz direktiv 2014/23/EU in 2014/24/EU.

(3)

V zvezi z naročili, katerih vrednost je višja in nižja od mejnih vrednosti, določenih v Direktivi 2014/24/EU, bi bilo treba pojasniti predhodne in naknadne ukrepe za obveščanje javnosti, ki so potrebni za začetek postopka za oddajo javnega naročila.

(4)

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 bi morala vključevati izčrpen seznam vseh postopkov za oddajo javnih naročil, ki so na voljo institucijam Unije, ne glede na mejne vrednosti.

(5)

V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi morala Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 omogočati preverjanje trga pred začetkom postopka za oddajo javnega naročila.

(6)

Poleg tega bi bilo treba pojasniti, kako lahko javni naročniki prispevajo k varstvu okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, hkrati pa zagotovijo, da bodo lahko za svoja naročila dosegli najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, zlasti z zahtevanjem posebnih oznak in/ali z uporabo ustreznih načinov oddaje naročil.

(7)

Za zagotovitev, da gospodarski subjekti pri izvajanju naročil upoštevajo veljavne obveznosti iz okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalni zakonodaji, kolektivnih pogodbah ali veljavnih mednarodnih socialnih in okoljskih konvencijah, navedenih v Prilogi X k Direktivi 2014/24/EU, bi morale biti take obveznosti del minimalnih zahtev, ki bi jih opredelil javni naročnik, in bi morale biti vključene v pogodbe, ki jih podpiše javni naročnik.

(8)

Komisija bi morala zaradi zaščite finančnih interesov Unije vzpostaviti enoten sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, zaradi okrepitve te zaščite pa bi bilo treba izboljšati pravila za izključitev iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil.

(9)

Odločitev, da se gospodarski subjekt izključi iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil ali da se mu naloži denarna kazen, ter odločitev, da se objavijo s tem povezane informacije, bi moral zaradi svoje neodvisnosti v upravnih zadevah sprejeti zadevni javni naročnik. Če ni nobene pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe in če gre za resno kršitev pogodbenih obveznosti, bi moral javni naročnik pri sprejemanju te odločitve upoštevati priporočilo komisije, izhajajoč iz predhodne pravne opredelitve ravnanja zadevnega gospodarskega subjekta. Komisija bi morala oceniti tudi trajanje izključitve, če bi to ne bilo določeno že v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi.

(10)

Vloga komisije bi morala biti, da zagotavlja dosledno delovanje sistema za izključitev. Komisijo bi morali sestavljati stalni predsednik, predstavnika Komisije in predstavnik zadevnega javnega naročnika.

(11)

Predhodna pravna opredelitev ne prejudicira končne ocene ravnanja gospodarskega subjekta, ki jo v skladu z nacionalnim pravom opravijo pristojni organi držav članic. Po obvestilu o takšni končni oceni bi bilo torej treba pregledati priporočilo komisije in odločitev javnega naročnika.

(12)

V Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 bi bilo treba določiti, katere situacije povzročajo izključitev.

(13)

Javni naročnik bi moral izključiti gospodarski subjekt, kadar je že bila izdana pravnomočna sodba ali pravnomočna upravna odločba zaradi hude kršitve poklicnih pravil, namernega ali nenamernega neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s plačevanjem prispevkov za socialno varnost ali plačevanjem davkov, goljufije v škodo splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), korupcije, sodelovanja v hudodelski združbi, pranja denarja, financiranja terorizma, terorističnih kaznivih dejanj, vpletenosti v delo otrok ali druge oblike trgovine z ljudmi ali pa zaradi nepravilnosti. Izključiti bi ga bilo treba tudi v primeru resne kršitve pogodbenih obveznosti ali stečaja.

(14)

Javni naročnik bi moral pri odločanju, ali naj izključi gospodarski subjekt oziroma mu naloži denarno kazen in objavi s tem povezane informacije oziroma ali naj ga zavrne, upoštevati zlasti resnost položaja, njegov vpliv na proračun, čas, ki je pretekel od zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev tega ravnanja, namen ali stopnjo malomarnosti ter sodelovanje gospodarskega subjekta z zadevnim pristojnim organom v preiskavi in njegov prispevek k njej, s čimer bi zagotovil, da se spoštuje načelo sorazmernosti.

(15)

Prav tako bi moralo biti javnemu naročniku omogočeno, da izključi gospodarski subjekt, kadar je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove tega gospodarskega subjekta, v stečaju ali podobnem insolventnem stanju ali fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov za socialno varnost ali davkov, kadar to vpliva na finančno stanje tega gospodarskega subjekta.

(16)

Gospodarski subjekt ne bi smel biti predmet odločitve o izključitvi, če je sprejel popravne ukrepe in s tem dokazal svojo zanesljivost. Ta možnost se ne bi smela uporabljati za najhujša kazniva dejanja.

(17)

Zaradi načela sorazmernosti je treba razlikovati med primeri, pri katerih se denarna kazen lahko izreče kot alternativa izključitvi, in primeri, pri katerih se zaradi resnosti ravnanja zadevnega gospodarskega subjekta – tj. gospodarski subjekt je poskusil neupravičeno pridobiti sredstva Unije – denarna kazen naloži kot dopolnilo izključitvi z namenom zagotovitve odvračilnega učinka. Določiti je treba tudi najmanjšo in največjo denarno kazen, ki jo lahko izreče javni naročnik.

(18)

Poudariti je treba, da je možnost uporabe zakonsko določene upravne in/ali denarne kazni neodvisna od možnosti uporabe pogodbenih kazni, kot so pavšalne odškodnine.

(19)

Trajanje izključitve bi moralo biti v skladu z Direktivo 2014/24/EU časovno omejeno in bi moralo upoštevati načelo sorazmernosti.

(20)

Določiti je treba datum začetka in trajanje zastaralnega roka za naložitev upravnih sankcij.

(21)

Omogočiti je treba okrepitev odvračilnega učinka, doseženega z izključitvijo in denarno kaznijo. V tem smislu bi bilo treba ta učinek okrepiti z možnostjo, da se ob doslednem spoštovanju zahtev glede varstva podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) objavijo informacije, ki se nanašajo na izključitev in/ali denarno kazen. To bi moralo prispevati k zagotovitvi, da se zadevno ravnanje ne ponovi. Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah ne bi smeli objaviti navedenih informacij. Javni naročnik bi moral pri svojem ocenjevanju upoštevati morebitna priporočila komisije. Če gre za fizične osebe, bi se osebni podatki lahko objavili le v izjemnih primerih, ki jih upravičuje resnost dejanja ali njegov vpliv na finančne interese Unije.

(22)

Informacije, ki se nanašajo na izključitev ali denarno kazen, bi se lahko objavile le v primeru hude kršitve poklicnih pravil, goljufije, znatne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju glavnih obveznosti naročila, financiranega iz proračuna, ali nepravilnosti.

(23)

Merila za izključitev bi morala biti jasno ločena od meril, ki so razlog za morebitno zavrnitev sodelovanja v danem postopku.

(24)

Primerno je določiti različne situacije, običajno opredeljene kot „navzkrižje interesov“, in te situacije različno obravnavati. Pojem „navzkrižje interesov“ bi bilo treba uporabljati samo, če bi se v takšni situaciji znašel uradnik ali uslužbenec katere od institucij Unije. V primerih, kadar poskuša gospodarski subjekt neupravičeno vplivati na postopek ali pridobiti zaupne informacije, bi bilo treba to obravnavati kot „hudo kršitev poklicnih pravil“. Poleg tega se lahko gospodarski subjekti znajdejo tudi v položaju, ko zaradi navzkrižnih poklicnih interesov ne bi smeli biti izbrani za izvedbo naročila. Na primer družba ne bi smela ocenjevati projekta, pri katerem je sodelovala, revizor pa ne bi smel revidirati računovodskih izkazov, ki jih je predhodno potrdil.

(25)

Informacije o zgodnjem odkrivanju tveganj in o naložitvi upravnih sankcij gospodarskim subjektom bi bilo treba centralizirati. V ta namen bi bilo treba zadevne informacije shranjevati v bazi podatkov, ki jo vzpostavi in upravlja Komisija kot lastnica centraliziranega sistema. Pri upravljanju tega sistema bi bilo treba v celoti upoštevati pravico do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov.

(26)

Za vzpostavitev in delovanje sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev bi morala biti odgovorna Komisija, vendar pa bi morali zaradi zagotovitve zgodnjega odkrivanja tveganj drugi organi in institucije in sploh vsi subjekti, ki izvršujejo proračun v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, Komisiji pošiljati zadevne informacije in biti na ta način vključeni v ta sistem.

(27)

Javni naročnik in komisija bi morala gospodarskim subjektom zagotavljati pravico do obrambe. Enako pravico v okviru zgodnjega odkrivanja bi morali imeti gospodarski subjekti, če bi akt, ki bi ga nameraval sprejeti odredbodajalec, lahko negativno vplival na pravice zadevnega gospodarskega subjekta. V primeru goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, za katero še ni bila izrečena pravnomočna sodba, bi moralo biti javnemu naročniku in komisiji omogočeno, da možnost predložitve pripomb, ki jo ima gospodarski subjekt, odložita. Taka odložitev bi morala biti upravičena le, če za to obstajajo nujni upravičeni razlogi zaradi ohranjanja zaupnosti preiskave.

(28)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti potrebo po zagotavljanju zakonitosti in sorazmernosti sankcij, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, pravico do obrambe ter pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

(29)

Sodišče Evropske unije bi moralo imeti v zvezi s kaznimi, izrečenimi na podlagi te uredbe, v skladu s členom 261 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) neomejeno pristojnost.

(30)

Da bi bila ne glede na način upravljanja omogočena lažja zaščita finančnih interesov Unije, bi morali subjekti, vključeni v izvrševanje proračuna v okviru deljenega in posrednega upravljanja, po potrebi upoštevati izključitve, ki jih določijo javni naročniki na ravni Unije.

(31)

V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi moralo biti omogočeno, da se preveri morebitna izključenost gospodarskega subjekta, uporabijo merila za izbor in oddajo naročila ter preveri skladnost z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in to v kakršnem koli vrstnem redu. Posledično bi moralo biti mogoče zavrniti ponudbo na podlagi meril za oddajo naročila, ne da bi bilo treba pred tem preveriti, ali so bila pri zadevnem ponudniku izpolnjena merila za izključitev ali izbor.

(32)

Naročilo bi bilo treba oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe skladno s členom 67 Direktive 2014/24/EU. Pojasniti bi bilo treba, da so merila za izbor strogo povezana z oceno kandidatov ali ponudnikov, merila za oddajo naročila pa z oceno ponudb.

(33)

Javna naročila Unije bi morala zagotavljati, da so sredstva Unije učinkovito, pregledno in ustrezno uporabljena. V tem smislu bi morala elektronska javna naročila prispevati k boljši porabi sredstev Unije in razširiti dostop do javnih naročil za vse gospodarske subjekte.

(34)

Treba bi bilo pojasniti, da bi morali sleherni postopek sestavljati faza odpiranja in ocena. Sklep o oddaji naročila bi moral biti vedno izdan na podlagi ocene.

(35)

Ker se merila ne uporabljajo v nobenem posebnem vrstnem redu, je zavrnjenim ponudnikom, katerih predložena ponudba izpolnjuje pogoje, treba omogočiti, da se jim na zahtevo sporočijo značilnosti in sorazmerne prednosti izbrane ponudbe.

(36)

Pri okvirnih pogodbah s ponovnim odpiranjem konkurence je primerno, da se opusti obveznost sporočanja značilnosti in sorazmernih prednosti uspešne ponudbe neuspešnemu izvajalcu, saj bi to utegnilo ogroziti pošteno konkurenco med strankami iste okvirne pogodbe, če bi te ob vsakokratnem ponovnem odprtju konkurence prejele tovrstne informacije.

(37)

Javnemu naročniku bi moralo biti omogočeno, da postopek za oddajo javnega naročila prekliče pred podpisom pogodbe, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino. To ne bi smelo posegati v primere, pri katerih je javni naročnik ravnal tako, da bi lahko bil odgovoren za škodo v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

(38)

Kot je navedeno v Direktivi 2014/24/EU, je treba pojasniti, pod katerimi pogoji je mogoče naročilo spremeniti med njegovim izvajanjem brez novega postopka za oddajo javnega naročila. Zlasti primeri, kot so upravne spremembe, univerzalno pravno nasledstvo ter uporaba jasnih in nedvoumnih klavzul o reviziji ali opcij, ne spreminjajo minimalnih zahtev prvotnega postopka. Nov postopek za oddajo javnega naročila bi bilo treba zahtevati v primeru bistvenih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke ponovno pogajati o ključnih določilih ali pogojih navedenega naročila, zlasti, če bi spremembe, ki bi bile del prvotnega postopka, vplivale na rezultat postopka.

(39)

V primeru gradenj, blaga in kompleksnih storitev bi bilo treba zagotoviti možnost, da se zahtevajo pogodbena jamstva, zato da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih pogodbenih obveznosti v skladu z običajno prakso v teh sektorjih, s tem pa ustrezno izvajanje naročila ves čas trajanja pogodbe.

(40)

Treba je zagotoviti možnost, da se izvajanje naročila začasno ustavi, zato da se ugotovi, ali je prišlo do napak, nepravilnosti ali goljufij.

(41)

Za določitev postopkov in mejnih vrednosti, ki se bodo uporabljali, je treba pojasniti, ali institucije, izvajalske agencije in organi Unije štejejo za javne naročnike. Dejansko ne bi smeli šteti za javne naročnike, kadar kupujejo pri osrednjem nabavnem organu. Poleg tega tvorijo institucije Unije eno samo pravno osebo in njihove službe med sabo ne morejo sklepati pogodb, temveč le upravne dogovore.

(42)

Primerno je vključiti sklic na mejni vrednosti, ki sta v Direktivi 2014/24/EU določeni za javna naročila gradenj oziroma javna naročila blaga in storitev. Zaradi poenostavitve in dobrega finančnega poslovodenja bi se morali ti mejni vrednosti uporabljati tudi za koncesijske pogodbe ob upoštevanju specifičnosti potreb, ki jih imajo institucije Unije na področju javnih naročil. Revizija teh mejnih vrednosti, kakor je določeno v Direktivi 2014/24/EU, bi se torej morala neposredno uporabljati za javna naročila institucij Unije.

(43)

Pojasniti je treba pogoje uporabe obdobja mirovanja.

(44)

Pojasniti je treba, kateri gospodarski subjekti imajo dostop do javnih naročil, ki jih oddajo institucije Unije, glede na kraj njihovega sedeža, in izrecno omogočiti dostop do teh naročil tudi mednarodnim organizacijam.

(45)

Uporabo razlogov za izključitev bi bilo treba razširiti na druge instrumente izvrševanja proračuna, kot so nepovratna sredstva, nagrade, finančni instrumenti in plačani strokovnjaki, pa tudi na izvrševanje proračuna na podlagi posrednega upravljanja.

(46)

Računsko sodišče bi moralo posebna poročila pripravljati in sprejemati pravočasno, pri čemer to ne bi smelo posegati v njegovo popolno neodvisnost pri določanju trajanja in časovnice revizij.

(47)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 3. decembra 2014.

(48)

Ta uredba bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi, da se delegirani akti lahko uporabljajo od začetka proračunskega leta.

(49)

Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 58 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načinih izvrševanja proračuna, vključno z neposrednim upravljanjem, izvajanjem pooblastil, prenesenih na izvajalske agencije, in posebnimi določbami o posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami, organi iz členov 208 in 209, subjekti javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, subjekti zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, in z osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z merili za izenačenje neprofitnih organizacij z mednarodnimi organizacijami.“;

(2)

člen 60 se spremeni:

(3)

v členu 66 se odstavek 9 spremeni:

(4)

v členu 99 se vstavi naslednji odstavek:

„3a.   Komisija vsako leto v okviru postopka razrešnice in v skladu s členom 319 PDEU na zahtevo posreduje svoje letno poročilo o notranji reviziji v smislu odstavka 3 tega člena ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti.“;

(5)

besedilo naslova V prvega dela se nadomesti z naslednjim:

„NASLOV V

JAVNA NAROČILA IN KONCESIJE“;

(6)

člen 101 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 101

Opredelitev pojmov v tem naslovu

1.   V tem naslovu:

2.   Mešano naročilo, ki zajema dve ali več vrst naročil (gradenj, blaga ali storitev) ali koncesij (za gradnje ali storitve) ali zajema tako naročila kot koncesije, se odda v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto naročila, značilno za glavni predmet zadevnega naročila.

3.   Razen členov 105a do 108 se ta naslov ne uporablja za nepovratna sredstva ali pogodbe za tehnično pomoč, kot so opredeljene v skladu s členom 125(8) in sklenjene z EIB ali Evropskim investicijskim skladom.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede dodatne opredelitve in področja uporabe javnih naročil in koncesijskih pogodb, glede veljavne nomenklature s sklicevanjem na enotni besednjak javnih naročil (ang. Common Procurement Vocabulary), glede mešanih naročil in gospodarskih subjektov ter glede okvirnih pogodb in na njih temelječih posebnih pogodb, pri čemer so zajeti maksimalni rok trajanja okvirnih pogodb ter oddaja in metode izvajanja na okvirnih pogodbah temelječih posebnih pogodb, sklenjenih z enim samim gospodarskim subjektom oziroma z več gospodarskimi subjekti.“;

(7)

člen 102 se spremeni:

(8)

člen 103 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 103

Ukrepi za obveščanje javnosti

1.   Za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) ali člena 190, javni naročnik v Uradnem listu Evropske unije objavi:

2.   Javnost je na ustrezen način obveščena o naročilih, katerih vrednost ne dosega mejnih vrednosti iz člena 118(1) ali člena 190.

3.   Nekaterih informacij o oddaji naročil ni treba objaviti, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, ali bi škodilo upravičenim poslovnim interesom gospodarskih subjektov ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med njimi.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede zahtev za oglaševanje postopkov ob sklicevanju na njihovo vrednost v primerjavi z mejnimi vrednostmi iz člena 118(1), glede oglaševanja, ki ga lahko izvaja javni naročnik, pri čemer mora v celoti upoštevati načelo nediskriminacije, ter glede vsebine in objave obvestil.“;

(9)

člen 104 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 104

Postopki za oddajo javnih naročil

1.   Postopki za podeljevanje koncesijskih pogodb ali oddajo javnih naročil, vključno z okvirnimi pogodbami, imajo eno od naslednjih oblik:

2.   Pri odprtih postopkih lahko odda ponudbo vsak zainteresiran gospodarski subjekt.

3.   Za sodelovanje v postopkih s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčnih dialogih, konkurenčnih postopkih s pogajanji in partnerstvih za inovacije se lahko prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije, ki jih zahteva javni naročnik. Javni naročnik povabi vse kandidate, ki izpolnjujejo merila za izbor in niso glede predložitve ponudbe v eni od situacij iz členov 106 in 107, naj oddajo ponudbo.

Ne glede na prvi pododstavek lahko javni naročnik na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za izbor omeji število kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku, ter to navede v obvestilu o javnem naročilu ali razpisu za prijavo interesa. Povabljenih je dovolj kandidatov, da je zagotovljena pristna konkurenca.

4.   Javni naročnik se v vseh postopkih, ki vključujejo pogajanja, s ponudniki pogaja o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah ali njihovih delih, razen o končnih ponudbah, da bi izboljšal njihovo vsebino. O minimalnih zahtevah in merilih, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, se ne pogaja.

Javni naročnik lahko odda naročilo na podlagi prve ponudbe brez pogajanj, kadar je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da si pridržuje to možnost.

5.   Javni naročnik lahko uporabi:

6.   Dinamični nabavni sistem je ves čas veljavnosti na voljo vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor.

Javni naročnik pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema upošteva pravila postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede vrst in dodatnih podrobnih ureditev za postopke za oddajo javnih naročil iz odstavka 1 ob sklicevanju na njihovo vrednost v primerjavi z mejnimi vrednostmi iz člena 118(1), glede minimalnega števila kandidatov, ki bodo povabljeni, za posamezno vrsto postopka, glede dodatnih pogojev za uporabo posameznih postopkov, glede dinamičnega nabavnega sistema ter glede nepravilnih in nesprejemljivih ponudb.

(8)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).“;"

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 104a

Medinstitucionalno javno naročanje in skupno javno naročanje

1.   Kadar se za naročilo ali okvirno pogodbo zanimata dve ali več institucij, izvajalskih agencij ali organov iz členov 208 in 209 ter kadar koli se lahko doseže večja učinkovitost, lahko zadevni javni naročniki postopek izvedejo na medinstitucionalni ravni in na tej ravni upravljajo temu sledeče naročilo ali okvirno pogodbo, pri čemer postopek in upravljanje vodi eden od javnih naročnikov.

V medinstitucionalnih postopkih lahko sodelujejo tudi organi, ki jih je ustanovil Svet v okviru SZVP v skladu z naslovom V PEU.

Pogoji okvirne pogodbe se lahko uporabljajo le med tistimi javnimi naročniki, ki so za ta namen določeni od začetka postopka za oddajo javnega naročila, in tistimi gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirne pogodbe.

2.   Kadar je naročilo ali okvirna pogodba potrebna za izvedbo ukrepa, skupnega instituciji in enemu ali več javnim naročnikom iz držav članic, lahko postopek za oddajo javnega naročila skupno izvedejo institucija in javni naročniki.

Skupno javno naročanje se lahko izvaja z državami Efte in državami kandidatkami za članstvo v Uniji, če je bila ta možnost posebej določena v dvostranski ali večstranski mednarodni pogodbi.

V primeru skupnega postopka za oddajo javnega naročila se uporabljajo postopkovne določbe, ki se uporabljajo za institucije.

Kadar delež, ki pripada javnemu naročniku iz države članice ali ki ga ta naročnik upravlja, glede na skupno ocenjeno vrednost naročila znaša najmanj 50 %, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, se institucija lahko odloči, da se za skupno javno naročanje uporabljajo postopkovna pravila, ki se uporabljajo za javnega naročnika iz države članice, pod pogojem, da se lahko ta pravila obravnavajo kot enakovredna tistim, ki jih uporablja institucija.

Pri skupnem javnem naročanju se institucija in javni naročnik iz države članice, države Efte ali države kandidatke za članstvo v Uniji dogovorita zlasti o praktičnih podrobnih ureditvah ocenjevanja prijav za sodelovanje ali ponudb in oddaje naročila, o pravu, ki se uporablja za naročilo, ter o pristojnem sodišču za reševanje sporov.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede medinstitucionalnega javnega naročanja.“;

(11)

člen 105 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 105

Priprava postopka za oddajo javnega naročila

1.   Pred začetkom postopka za oddajo javnega naročila lahko javni naročnik izvede predhodno preverjanje trga z namenom priprave postopka.

2.   V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila javni naročnik opredeli predmet javnega naročila z opisom svojih potreb in zahtevanih značilnosti za gradnje, blago ali storitve, ki bodo predmet nabave, ter določi zadevna merila za izključitev, izbor in oddajo naročila. Javni naročnik tudi navede, kateri elementi določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Med minimalne zahteve spada tudi spoštovanje veljavnih obveznosti okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki jih določajo pravo Unije, nacionalna zakonodaja, kolektivne pogodbe ali veljavne mednarodne socialne in okoljske konvencije, navedene v Prilogi X k Direktivi 2014/24/EU.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti osnutkov pogodb, glede značilnosti okoljskih, socialnih ali drugih znakov, norm in standardov ter glede predhodnega preverjanja trga.“;

(12)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 105a

Zaščita finančnih interesov Unije na podlagi odkrivanja tveganj in naložitve upravnih sankcij

1.   Da se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija vzpostavi in upravlja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.

Namen tega sistema je omogočati:

2.   Odločitev o izključitvi in/ali izreku denarne kazni sprejme javni naročnik. Takšna odločitev temelji na pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi.

Vendar pa v situacijah iz člena 106(2) javni naročnik zadevo predloži komisiji iz člena 108, da se zagotovi centralizirana ocena teh situacij. V takšnih primerih javni naročnik svojo odločitev sprejme na podlagi predhodne pravne opredelitve ob upoštevanju priporočila komisije.

Kadar se javni naročnik odloči, da bo odstopal od priporočila komisije, takšno odločitev komisiji utemelji.

3.   V primerih iz člena 107 javni naročnik zavrne sodelovanje gospodarskega subjekta v zadevnem postopku.“;

(13)

člen 106 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 106

Merila za izključitev in upravne sankcije

1.   Javni naročnik izključi gospodarski subjekt iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil, ki jih ureja ta uredba, kadar:

2.   Če v zvezi s primeri iz točk (c), (d) in (f) odstavka 1 ni nobene pravnomočne sodbe ali, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe ali če gre za primer iz točke (e) odstavka 1, javni naročnik izključi gospodarski subjekt na podlagi predhodne pravne opredelitve ravnanja iz navedenih točk ob upoštevanju ugotovljenih dejstev ali drugih ugotovitev iz priporočila komisije iz člena 108.

Predhodna opredelitev iz prvega pododstavka ne posega v oceno ravnanja zadevnega gospodarskega subjekta, ki jo v skladu z nacionalnim pravom izvedejo pristojni organi držav članic. Javni naročnik odločitev, da izključi gospodarski subjekt in/ali mu izreče denarno kazen, pregleda takoj po uradnem obvestilu o pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi. V primerih, kadar v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi ni določeno trajanje izključitve, to določi javni naročnik na podlagi ugotovljenih dejstev in ugotovitev ter ob upoštevanju priporočila komisije iz člena 108.

Kadar v skladu s takšno pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo pri gospodarskem subjektu ni bilo ugotovljeno ravnanje, za katero velja predhodna pravna opredelitev in na podlagi katerega je bil subjekt izključen, javni naročnik nemudoma prekliče to izključitev in/ali po potrebi povrne morebitne izrečene denarne kazni.

Dejstva in ugotovitve iz prvega pododstavka vključujejo zlasti:

3.   Pri vseh odločitvah javnega naročnika, sprejetih na podlagi členov 106 do 108, oziroma, kadar je ustrezno, pri priporočilih komisije iz člena 108 se upošteva načelo sorazmernosti, zlasti pa resnost položaja, vključno z vplivom na finančne interese Unije in njeno podobo, čas, ki je pretekel od zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev tega ravnanja, namen ali stopnja malomarnosti, dejstvo, da je zadevni znesek v zvezi s točko (b) odstavka 1 tega člena nizek ali da obstajajo kake druge olajševalne okoliščine, na primer koliko je gospodarski subjekt sodeloval z zadevnim pristojnim organom in prispeval k zadevni preiskavi, kakor to priznava javni naročnik, ali da je bila z izjavo iz odstavka 10 tega člena razkrita situacija za izključitev.

4.   Javni naročnik izključi gospodarski subjekt, kadar je oseba, ki je član njegovega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedenim gospodarskim subjektom, v eni ali več situacij iz točk (c) do (f) odstavka 1. Javni naročnik tudi izključi gospodarski subjekt, kadar je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za njegove dolgove, v eni ali več situacij iz točke (a) ali (b) odstavka 1.

5.   Kadar se proračun izvršuje v okviru posrednega upravljanja s tretjimi državami, lahko Komisija pod pogoji iz tega člena ob, kadar je ustrezno, upoštevanju morebitnega priporočila komisije iz člena 108 sprejme odločitev o izključitvi in/ali izreče denarno kazen, če tega ni storila tretja država, ki so ji bile poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1). To ne vpliva na odgovornost tretje države, da v skladu s členom 60(3) preprečuje, odkriva, popravlja in prijavlja nepravilnosti in goljufije ali da sprejme odločitev o izključitvi ali izreče denarno kazen.

6.   V primerih iz odstavka 2 tega člena 106 lahko javni naročnik brez predhodnega priporočila komisije iz člena 108 začasno izključi gospodarski subjekt, kadar bi sodelovanje zadevnega gospodarskega subjekta v postopku za oddajo javnega naročila pomenilo resno in neposredno grožnjo za finančne interese Unije. Javni naročnik se v takšnih primerih nemudoma obrne na komisijo in končno odločitev sprejme najpozneje 14 dni po prejetju priporočila komisije.

7.   Javni naročnik ob, kadar je ustrezno, upoštevanju morebitnega priporočila komisije iz člena 108 gospodarskega subjekta ne izključi iz sodelovanja v postopku za oddajo javnega naročila, kadar:

Poleg tega se točka (a) odstavka 1 tega člena ne uporablja za nakup blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, ali upraviteljev v okviru postopka zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnim pravom.

V primerih, kadar javni naročnik v skladu s prvim in drugim pododstavkom tega odstavka ne izključi gospodarskega subjekta, navede razloge za to in te razloge sporoči komisiji iz člena 108.

8.   Ukrepi iz odstavka 7, s katerimi se odpravi situacija za izključitev, lahko vključujejo zlasti:

9.   Javni naročnik ob, kadar je ustrezno, upoštevanju morebitnega revidiranega priporočila komisije iz člena 108 svojo odločitev o izključitvi gospodarskega subjekta nemudoma revidira po uradni dolžnosti ali na zahtevo navedenega gospodarskega subjekta, kadar je ta s sprejetjem zadostnih popravnih ukrepov dokazal svojo zanesljivost ali je predložil nove elemente, ki dokazujejo, da ni več v situaciji za izključitev iz odstavka 1 tega člena.

10.   Kandidat ali ponudnik ob predložitvi prijave za sodelovanje ali ponudbe da izjavo o tem, ali je v eni od situacij iz odstavka 1 tega člena ali člena 107(1), in kadar je ustrezno, o tem, ali je sprejel kakršne koli popravne ukrepe iz točke (a) odstavka 7 tega člena. Kadar je primerno, kandidat ali ponudnik predloži enako izjavo, ki jo podpiše subjekt, katerega zmogljivosti namerava ta kandidat ali ta ponudnik uporabljati. Vendar lahko javni naročnik te zahteve opusti, če gre za naročila zelo nizke vrednosti, ki bodo opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 210.

11.   Kandidat ali ponudnik, kot tudi subjekt, katerega zmogljivosti namerava kandidat ali ponudnik uporabiti, na vsakokratno zahtevo javnega naročnika in za zagotovitev pravilne izvedbe postopka predloži:

12.   Javni naročnik lahko odstavke 1 do 11 uporabi tudi za podizvajalca. V takem primeru javni naročnik zahteva, da kandidat ali ponudnik nadomesti podizvajalca ali subjekt, katerega zmogljivosti namerava uporabiti, če je ta v situaciji za izključitev.

13.   Za zagotovitev odvračilnega učinka lahko javni naročnik ob, kadar je ustrezno, upoštevanju morebitnega priporočila komisije iz člena 108 gospodarskemu subjektu – če je ta s sodelovanjem v postopku za oddajo javnega naročila ali prijavo za sodelovanje v takšnem postopku skušal pridobiti dostop do sredstev Unije, čeprav je bil tedaj v eni od naslednjih situacij za izključitev, ne da bi v skladu z odstavkom 10 tega člena to izjavil – izreče denarno kazen:

Znesek denarne kazni predstavlja 2 do 10 % skupne vrednosti naročila.

14.   Izključitev ne sme trajati dlje kot:

Gospodarski subjekt je izključen, dokler je v eni od situacij iz točk (a) in (b) odstavka 1.

15.   Zastaralni rok za izključitev gospodarskega subjekta in/ali izrek denarnih kazni gospodarskemu subjektu je pet let:

Zastaralni rok prekine Komisija, OLAF, komisija iz člena 108 ali kateri koli subjekt, vključen v izvrševanje proračuna, s svojim dejanjem, o katerem je gospodarski subjekt uradno obveščen in ki je povezano s preiskavami ali sodnimi postopki. Novi zastaralni rok začne teči na dan, ki sledi prekinitvi.

Za namen točke (f) odstavka 1 tega člena za izključitev gospodarskega subjekta in/ali izrek denarnih kazni gospodarskemu subjektu velja zastaralni rok, določen v členu 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.

Kadar je razlogov za ravnanje gospodarskega subjekta, ki so našteti v odstavku 1 tega člena, več, velja zastaralni rok, ki se uporablja za najresnejšega od teh razlogov.

16.   Da bi po potrebi okrepili odvračilni učinek izključitve in/ali denarne kazni, Komisija v skladu z odločitvijo javnega naročnika na svoji internetni strani objavi naslednje informacije v zvezi z izključitvijo in, kadar je ustrezno, denarno kaznijo za primere iz točk (c), (d), (e) in (f) odstavka 1 tega člena:

Kadar je odločitev o izključitvi in/ali denarni kazni sprejeta na podlagi predhodne opredelitve iz odstavka 2 tega člena, se ob objavi navede, da ne obstaja nobena pravnomočna sodba oziroma, kadar je ustrezno, pravnomočna upravna odločba. V teh primerih se nemudoma objavijo informacije o morebitnih pritožbah, njihovem statusu in izidu ter morebitnih revidiranih odločitvah javnega naročnika. Kadar je izrečena denarna kazen, se pri objavi tudi navede, ali je bila ta plačana.

Javni naročnik sprejme odločitev o objavi informacij na podlagi zadevne pravnomočne sodbe oziroma, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe ali na podlagi priporočila komisije iz člena 108, odvisno od primera. Ta odločitev začne učinkovati tri mesece po tem, ko je bil gospodarski subjekt o njej uradno obveščen.

Objavljene informacije se odstranijo takoj, ko preneha izključitev. V primeru, da gre za denarno kazen, se to zgodi šest mesecev po plačilu te kazni.

Javni naročnik v zvezi z osebnimi podatki v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 gospodarski subjekt obvesti o njegovih pravicah, določenih z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, in o postopkih, ki so na voljo za uveljavljanje teh pravic.

17.   Informacije iz odstavka 16 tega člena se ne objavijo v naslednjih okoliščinah:

18.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede vsebine izjave iz odstavka 10 tega člena in dokazil iz točke (a) odstavka 11 tega člena, da gospodarski subjekt ni v eni od situacij za izključitev, tudi s sklicevanjem na enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je določen v členu 59(2) Direktive 2014/24/EU, in glede tega, kdaj lahko javni naročnik zahteva predložitev takšne izjave ali takšnih dokazil.

(9)  UL C 316, 27.11.1995, str. 48."

(10)  UL C 195, 25.6.1997, str. 1."

(11)  Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54)."

(12)  Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42)."

(13)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15)."

(14)  Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3)."

(15)  Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1)."

(16)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).“;"

(14)

člen 107 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 107

Zavrnitev sodelovanja v postopku za oddajo javnega naročila

1.   V postopku za oddajo javnega naročila javni naročnik naročila ne odda gospodarskemu subjektu, ki:

2.   Preden javni naročnik sprejme odločitev o zavrnitvi sodelovanja gospodarskega subjekta v danem postopku za oddajo javnega naročila, slednjemu da možnost, da predloži pripombe, razen če je zavrnitev v skladu s točko (a) odstavka 1 utemeljena z odločitvijo o izključitvi gospodarskega subjekta, sprejeto po preučitvi njegovih pripomb.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede ukrepov za preprečevanje izkrivljanja konkurence ter glede izjave in dokazil, da gospodarski subjekt ni v eni od situacij iz odstavka 1 tega člena.“;

(15)

člen 108 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 108

Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev

1.   Informacije, izmenjane v okviru sistema iz člena 105a te uredbe, se zbirajo v bazi podatkov, ki jo vzpostavi Komisija, pri njihovem upravljanju pa se v celoti upoštevajo pravica do zasebnosti in pravice, določene v Uredbi (ES) št. 45/2001 (v nadaljnjem besedilu: baza podatkov).

Informacije v bazo podatkov vnese ustrezni javni naročnik v okviru svojih tekočih postopkov za oddajo javnih naročil in obstoječih naročil po tem, ko je uradno obvestil zadevni gospodarski subjekt. Takšno uradno obvestilo se lahko izjemoma odloži, kadar za to obstajajo nujni upravičeni razlogi ohranitve zaupnosti preiskave ali nacionalnega sodnega postopka, dokler ti razlogi ne prenehajo obstajati.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 ima vsak gospodarski subjekt, za katerega se uporablja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, pravico, da je na zahtevo, predloženo Komisiji, obveščen o podatkih, shranjenih v bazi podatkov.

Informacije v bazi podatkov se zaradi popravka, izbrisa ali morebitne spremembe podatkov po potrebi posodobijo. Objavijo se samo v skladu s členom 106(16) in (17) te uredbe.

2.   V točki (a) člena 105a(1) te uredbe navedeno zgodnje odkrivanje tveganj, ki ogrožajo finančne interese Unije, temelji na posredovanju informacij Komisiji s strani:

3.   Razen v primerih, ko je treba informacije predložiti v skladu s pravili za posamezni sektor, informacije, posredovane na podlagi odstavka 2 tega člena, zajemajo:

4.   Komisija informacije iz odstavka 3 tega člena nemudoma posreduje svojemu odredbodajalcu in odredbodajalcem svojih izvajalskih agencij ter vsem drugim institucijam, organom, evropskim uradom in agencijam, da lahko izvedejo ustrezno preverjanje v zvezi s tekočimi postopki za oddajo javnih naročil in obstoječimi naročili.

Odredbodajalec pri tem preverjanju izvaja svoja pooblastila v skladu s členom 66 in ne presega tistega, kar je predvideno v pogojih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pogodbenih določbah.

Informacije, posredovane v skladu z odstavkom 3 tega člena, se hranijo največ eno leto. Če javni naročnik v tem času komisijo zaprosi za izdajo priporočila v zvezi s primerom, ki zadeva izključitev, se informacije lahko hranijo, dokler javni naročnik ne sprejme odločitve.

5.   Javni naročnik lahko sprejme odločitev o izključitvi in/ali izreku denarne kazni in odločitev o objavi zadevnih informacij šele po tem, ko je prejel priporočilo komisije, kadar takšna odločitev temelji na predhodni opredelitvi iz člena 106(2).

6.   Komisija se sestane na zahtevo katerega koli javnega naročnika iz člena 117.

7.   Komisijo sestavljajo:

Komisija je sestavljen tako, da se zagotovi ustrezno pravno in tehnično strokovno znanje.

Komisiji pomaga stalni sekretariat, ki ga zagotovi Komisija in ki skrbi za tekoče upravljanje komisije.

8.   Pred komisijo se uporabi naslednji postopek:

9.   Priporočilo komisije za izključitev in/ali izrek denarne kazni, kadar je ustrezno, vsebuje naslednje elemente:

Kadar namerava javni naročnik sprejeti odločitev, ki bo manj ugodna od tistega, kar je priporočila komisija, poskrbi, da bodo pri sprejetju takšne odločitve ustrezno upoštevani pravica do zaslišanja in pravila o varstvu osebnih podatkov.

10.   Komisija revidira svoje priporočilo v času izključitve na zahtevo javnega naročnika v primerih iz člena 106(9) ali na podlagi obvestila o pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi, v kateri so potrjeni razlogi za izključitev, kadar takšna sodba ali odločba ne določa trajanja izključitve, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 106(2).

Komisija nemudoma obvesti javnega naročnika predlagatelja o svojem revidiranem priporočilu, na podlagi česar javni naročnik pregleda še svojo odločitev.

11.   Pristojnost Sodišča Evropske unije za pregled odločitve, s katero javni naročnik izključi gospodarski subjekt in/ali mu izreče denarno kazen, je neomejena; med drugim lahko skrajša ali podaljša trajanje izključitve in/ali prekliče, zmanjša ali poveča izrečeno denarno kazen.

12.   Komisija odobri vsem subjektom, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v skladu s členom 58, dostop do informacij v zvezi z odločitvami o izključitvah v skladu s členom 106, da preverijo, ali so v sistemu evidentirane kakšne izključitve, zato da bodo te informacije po potrebi in na lastno odgovornost upoštevali pri oddaji naročil v okviru izvrševanja proračuna.

13.   Komisija v sklopu svojega letnega poročila iz člena 325(5) PDEU Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zbirne informacije o odločitvah, ki so jih javni naročniki sprejeli v skladu s členi 105a do 108 te uredbe. To poročilo vsebuje tudi dodatne informacije o morebitnih odločitvah, ki so jih javni naročniki sprejeli v skladu s točko (b) člena 106(7) te uredbe in členom 106(17) te uredbe, ter o vseh odločitvah javnih naročnikov glede odstopanj od priporočila komisije v skladu s tretjim pododstavkom člena 105a(2) te uredbe.

Pri zagotavljanju informacij iz prvega pododstavka tega odstavka se ustrezno upoštevajo zahteve zaupnosti, zlasti pa iz njih ni mogoče razbrati identitete zadevnega gospodarskega subjekta.

14.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede sistema, ki ga Unija uporablja za zaščito svojih finančnih interesov, vključno z zadevnimi bazami podatkov in zadevnimi standardiziranimi postopki, glede organizacije in sestave komisije ter imenovanja predsednika in njegove neodvisnosti ter glede preprečevanja in upravljanja navzkrižij interesov pri predsedniku in članih komisije.

(17)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;"

(16)

člen 109 se črta;

(17)

člen 110 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 110

Oddaja naročil

1.   Naročila se oddajo na podlagi meril za oddajo naročil, pod pogojem, da je javni naročnik preveril naslednje pogoje:

2.   Javni naročnik za oceno sposobnosti kandidata ali ponudnika uporabi merila za izbor. Merila za izbor lahko zadevajo samo pravno in poslovno sposobnost ter regulativno sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomsko in finančno sposobnost ter tehnično in strokovno usposobljenost.

3.   Javni naročnik za oceno ponudbe uporabi merila za oddajo naročil.

4.   Javni naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, kar sestavlja ena od treh metod oddaje: najnižja cena, najnižji stroški ali najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.

Javni naročnik v zvezi z najnižjimi stroški uporabi pristop stroškovne učinkovitosti, vključno z izračunom stroškov v življenjski dobi.

Javni naročnik v zvezi z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo upošteva ceno ali stroške in druga merila kakovosti, povezana s predmetom javnega naročila.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnostmi glede meril za izbor, meril za oddajo naročila, vključno z merili kakovosti in ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ter metod, uporabljenih za oceno stroškov v življenjski dobi nabave. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z dokumenti, ki dokazujejo pravno in poslovno sposobnost, ekonomsko in finančno sposobnost ter tehnično in strokovno usposobljenost, ter podrobnimi pravili o elektronskih dražbah in neobičajno nizkih ponudbah.“;

(18)

člen 111 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 111

Predložitev, elektronska komunikacija in ocenjevanje

1.   Ureditev za oddajo ponudb je taka, da zagotavlja pristno konkurenco in zaupnost vsebine ponudb, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2.   Komisija s primernimi sredstvi in ob uporabi člena 95 zagotovi, da lahko ponudniki vnesejo vsebino ponudb in vsa ustrezna dokazila v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: e-javna naročila), razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki so določeni v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 210. Vsi elektronski komunikacijski sistemi, uporabljeni v podporo sporočanju in izmenjavi informacij, so nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne omejujejo dostopa do postopka za oddajo javnega naročila.

Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju tega odstavka.

3.   Če javni naročnik meni, da je to ustrezno in sorazmerno, lahko zahteva, da ponudniki vnaprej predložijo jamstvo, da ne bodo umaknili oddane ponudbe. Zahtevano jamstvo je sorazmerno z ocenjeno vrednostjo naročila in ga je treba določiti na ustrezni ravni, da se prepreči diskriminacija zaradi različnosti gospodarskih subjektov.

4.   Javni naročnik odpre vse prijave za sodelovanje in ponudbe. Zavrne pa:

5.   Javni naročnik vse prijave za sodelovanje ali ponudbe, ki niso bile zavrnjene v fazi odpiranja iz odstavka 4, oceni na podlagi meril, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da bi oddal naročilo ali izvedel elektronsko dražbo.

6.   Prijave za sodelovanje ali ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, se zavrnejo.

Komisija za ocenjevanje ali javni naročnik, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pozove kandidate ali ponudnike, naj v roku, ki ga določi, predložijo dodatno gradivo ali manjkajoče dokumente, pojasnijo dokazila glede meril za izključitev in meril za izbor ali obrazložijo neobičajno nizke ponudbe.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje, glede dostopa do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, glede rokov za predložitev dodatnih informacij, glede rokov v nujnih primerih, glede komunikacijskih sredstev za predložitev ponudb in elektronskih katalogov, glede tehničnih in pravnih zahtev za sisteme elektronske izmenjave ter glede odstopanja od uporabe elektronske predložitve ponudb v ustrezno utemeljenih primerih. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede možnosti, da se zahteva jamstvo za resnost ponudbe, in pogojev za unovčenje in sprostitev jamstva, glede odpiranja in ocenjevanja ponudb in prijav za sodelovanje ter glede ustanavljanja in sestave komisij za odpiranje in ocenjevanje.“;

(19)

člen 112 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 112

Stiki med postopkom za oddajo javnega naročila

1.   Med postopkom za oddajo javnega naročila vsi stiki med javnim naročnikom in kandidati ali ponudniki potekajo tako, da so zagotovljeni preglednost, enako obravnavanje in dobro upravljanje, kot je določeno v členu 96. Po izteku roka za prejem ponudb javni naročnik, razen v ustrezno utemeljenih primerih, stopi v stik s ponudnikom zaradi popravka očitnih administrativnih napak ali zahteve po potrditvi specifičnega ali tehničnega elementa. Zaradi teh in vseh drugih stikov se ne sme spremeniti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila niti se ne smejo bistveno spremeniti pogoji oddane ponudbe, razen če postopek za oddajo javnega naročila iz člena 104(1) izrecno dovoljuje to možnost.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s tem, kakšni stiki med javnim naročnikom in kandidati ali ponudniki so v času postopka za oddajo javnega naročila dovoljeni, ter kakšni so potrebni.“;

(20)

člen 113 se nadomesti z naslednjim

„Člen 113

Sklep o oddaji naročila ter obveščanje kandidatov ali ponudnikov

1.   Odgovorni odredbodajalec v skladu z merili za izbor in oddajo naročila, opredeljenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, odloči, komu bo naročilo oddano.

2.   Javni naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih prijave za sodelovanje ali ponudbe so bile zavrnjene, o razlogih za zavrnitev in trajanju obdobja mirovanja iz člena 118(2).

Za oddajo posebnih naročil na podlagi okvirne pogodbe s ponovnim odpiranjem konkurence javni naročnik obvesti ponudnike o rezultatih ocenjevanja.

3.   Javni naročnik vsakega ponudnika, ki ni v situaciji za izključitev in katerega ponudba izpolnjuje pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na njegovo pisno zahtevo obvesti o:

Vendar se lahko javni naročnik odloči, da nekaterih informacij ne razkrije, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakonodaje, bilo v nasprotju z javnim interesom ali škodilo upravičenim poslovnim interesom gospodarskih subjektov ali bi lahko izkrivljalo pošteno konkurenco med njimi.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede zahtev za ocenjevalno poročilo in sklep o oddaji naročila ter glede njune vsebine, pa tudi glede obveščanja kandidatov in ponudnikov.“;

(21)

člen 114 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 114

Preklic postopka za oddajo javnega naročila

Javni naročnik lahko pred podpisom pogodbe prekliče postopek za oddajo javnega naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev se utemelji in čim prej sporoči kandidatom ali ponudnikom.“ ;

(22)

doda se naslednji člen:

„Člen 114a

Izvajanje in spremembe naročila

1.   Naročilo se ne sme začeti izvajati pred podpisom pogodbe.

2.   Javni naročnik lahko naročilo ali okvirno pogodbo spremeni brez postopka za oddajo javnega naročila le v primerih, določenih v odstavku 3, in pod pogojem, da se s spremembo ne spremeni predmet naročila ali okvirne pogodbe.

3.   Naročilo ali posebno naročilo na podlagi okvirne pogodbe je možno spremeniti brez novega postopka za oddajo javnega naročila v naslednjih primerih:

Točke (a), (c) in (d) prvega pododstavka tega odstavka se lahko uporabljajo tudi za okvirne pogodbe.

Vrednost prvotnega naročila je vrednost brez popravkov cen.

Kumulativna neto vrednost več zaporednih sprememb iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka ne presega nobene mejne vrednosti iz navedene točke.

Javni naročnik uporabi naknadne ukrepe za obveščanje javnosti iz člena 103.“.

(23)

členi 115 do 120 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 115

Jamstva

1.   Razen v primeru naročil nizke vrednosti lahko javni naročnik, če meni, da je to ustrezno in sorazmerno, za vsak primer posebej in ob upoštevanju analize tveganja zahteva, da izvajalci predložijo jamstvo, zato da se:

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili, glede vrst jamstev, ki se lahko zahtevajo od izvajalcev, vključno z merili za analizo tveganja, ter glede največjega možnega zneska posamezne vrste jamstva kot odstotka skupne vrednosti naročila.

Člen 116

Resne napake, nepravilnosti in goljufije

1.   V tem členu ‚resna napaka‘ pomeni kakršno koli kršitev pogodbene določbe, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja, ki povzroči ali bi lahko povzročila izgubo za proračun.

2.   Kadar se izkaže, da je v postopku prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufije, javni naročnik prekine postopek in lahko sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s preklicem postopka.

3.   Kadar se po podpisu pogodbe izkaže, da je v postopku ali pri izvajanju naročila prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufije, lahko javni naročnik prekine izvajanje naročila ali ga po potrebi odpove.

Izvajanje naročila se lahko prekine tudi, da se preveri, ali je prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufije.

Kadar je mogoče resne napake, nepravilnosti ali goljufijo pripisati izvajalcu, lahko javni naročnik poleg tega zavrne izvršitev plačil ali izterja nepravilno izplačane zneske sorazmerno s težo zadevnih resnih napak, nepravilnosti ali goljufije.

4.   OLAF izvaja pooblastilo, ki je bilo preneseno na Komisijo z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (18), za opravljanje inšpekcij in pregledov na kraju samem v državah članicah in, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju, v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede prekinitve izvajanja naročila v primeru resnih napak, nepravilnosti ali goljufije;

Člen 117

Javni naročnik

1.   Institucije Unije v smislu člena 2, izvajalske agencije in organi v smislu členov 208 in 209 se v primeru naročil, ki jih oddajo za svoj račun, štejejo za javne naročnike, razen kadar kupujejo pri osrednjem nabavnem organu. Službe v teh institucijah se ne štejejo za javne naročnike, kadar sklepajo upravne dogovore med seboj.

Te institucije v skladu s členom 65 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog javnega naročnika.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede prenosa pooblastil za izvajanje nalog javnega naročnika in glede osrednjih nabavnih organov.

Člen 118

Mejne vrednosti, ki se uporabljajo, in obdobje mirovanja

1.   Pri oddaji javnih naročil in podeljevanju koncesijskih pogodb javni naročnik upošteva mejne vrednosti, določene v točkah (a) in (b) člena 4 Direktive 2014/24/EU, kadar izbere postopek iz člena 104(1) te uredbe. Od teh mejnih vrednosti je odvisna ureditev glede obveščanja javnosti iz člena 103(1) in (2) te uredbe.

2.   Javni naročnik ob upoštevanju izjem in pogojev, ki se določijo v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, v primeru naročil, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz odstavka 1, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnim ponudnikom do izteka obdobja mirovanja.

3.   Ob uporabi elektronskih komunikacijskih sredstev traja obdobje mirovanja deset dni, ob uporabi drugih sredstev pa 15 dni.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede ločenih naročil in naročil po sklopih, ocene vrednosti javnih naročil in koncesijskih pogodb ter obdobja mirovanja pred podpisom pogodbe.“;

Člen 119

Pravila o dostopu do javnih naročil

V postopkih za oddajo javnih naročil lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, ter vse fizične in pravne osebe s sedežem v tretjih državah, ki so z Unijo sklenile poseben sporazum na področju javnih naročil, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu. V teh postopkih lahko sodelujejo tudi mednarodne organizacije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede dokazil, ki jih je treba predložiti v zvezi z dostopom do javnih naročil.

Člen 120

Pravila za oddajo naročil v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Kadar se uporablja večstranski sporazum o javnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, lahko v postopku za oddajo javnega naročila sodelujejo tudi gospodarski subjekti s sedežem v državah, ki so ratificirale navedeni sporazum, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu.

(18)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).“;"

(24)

člen 131 se spremeni:

(25)

v členu 138(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V pravilih natečaja so določeni vsaj pogoji za sodelovanje, vključno z merili za izključitev, merili za podelitev nagrade, zneskom nagrade in ureditvijo glede plačila. Člen 105a, odstavki 1 do 4, 6 in 7 – razen točke (b) prvega pododstavka in drugega pododstavka navedenega odstavka – odstavki 8, 9, 11 in 13 do 17 člena 106 ter člen 108 se uporabljajo za udeležence in zmagovalce. Za udeležence se uporablja tudi člen 107.“;

(26)

v členu 139 se vstavi naslednji odstavek:

„5a.   Člen 105a, odstavek 1 – razen točk (e) in (f) navedenega odstavka – odstavki 2 do 4, 6 do 9 in 13 do 17 člena 106 ter člena 107 in 108 se uporabljajo za namenske naložbene nosilce ali za finančne posrednike. Končni prejemniki finančnim posrednikom predložijo podpisano častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v kateri od situacij iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 106(1) ali točk (b) in (c) člena 107(1).“;

(27)

v členu 163 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Računsko sodišče pošlje zadevni instituciji ali organu vsa opažanja, ki bi po njegovem mnenju morala biti vključena v posebno poročilo. Ta opažanja ostanejo zaupna in se obravnavajo v kontradiktornem postopku.

Zadevna institucija ali organ praviloma v šestih tednih po posredovanju teh opažanj sporoči Računskemu sodišču morebitne odgovore, ki jih želi dati na ta opažanja. To obdobje se lahko v ustrezno utemeljenih primerih začasno prekine, zlasti kadar mora zadevna institucija ali organ v kontradiktornem postopku pridobiti povratne informacije od držav članic, da bi dokončno oblikovala svoj odgovor.

Odgovori zadevne institucije ali organa se neposredno in izključno nanašajo na opažanja Računskega sodišča.

Računsko sodišče zagotovi, da se posebna poročila pripravijo in sprejmejo v ustreznem obdobju, ki praviloma ni daljše od 13 mesecev.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij ali organov nemudoma pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki posamezno, po potrebi pa skupaj s Komisijo, odločita, kakšne ukrepe je treba sprejeti v odziv na ta poročila.

Računsko sodišče stori vse potrebno, da se odgovori vsake zadevne institucije ali organa na njegova opažanja in časovni razpored za pripravo posebnega poročila objavijo skupaj s posebnim poročilom.“;

(28)

člen 166 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 166

Nadaljnji ukrepi

1.   V skladu s členom 319 PDEU in členom 106a Pogodbe Euratom Komisija, druge institucije in organi iz členov 208 in 209 te uredbe sprejmejo vse potrebne ukrepe kot odziv na opažanja, izražena v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta, ter na pripombe, priložene priporočilu glede razrešnice, ki ga je sprejel Svet.

2.   Institucije in organi iz odstavka 1 na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi navedenih opažanj in pripomb, zlasti pa o navodilih, ki so jih dali svojim službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo s tem, da jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele kot odziv na ta opažanja, tako da jih ta lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij se pošljejo Računskemu sodišču.“;

(29)

v členu 183(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Kadar Skupno raziskovalno središče sodeluje v postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev ali oddajo javnih naročil v skladu z odstavkom 1 tega člena, zanj ne veljajo pogoji iz členov 105a, člena 106, točk (a) in (b) člena 107(1), člena 108 in člena 131(4) glede določb o izključitvi in kaznih v zvezi z javnimi naročili in nepovratnimi sredstvi.“;

(30)

člena 190 se spremeni:

(31)

člen 191 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 191

Pravila o dostopu do javnih naročil

1.   V postopkih za oddajo javnih naročil lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, in vse druge fizične ali pravne osebe v skladu s posebnimi določbami temeljnih aktov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja. V teh postopkih lahko sodelujejo tudi mednarodne organizacije.

2.   V primerih iz člena 54(2) se lahko v izjemnih okoliščinah, ki jih odgovorni odredbodajalec ustrezno utemelji, v postopkih za oddajo javnih naročil dovoli sodelovati tudi drugim državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1 tega člena.

3.   Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javna naročila blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Unija, lahko v postopkih za oddajo javnih naročil za naročila, ki se financirajo iz proračuna, sodelujejo tudi fizične in pravne osebe s sedežem v tretjih državah poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, in sicer pod pogoji iz navedenega sporazuma.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil.“;

(32)

v členu 204 se doda naslednji odstavek:

„Za strokovnjake se uporabljajo člen 105a, odstavki 1 do 3 in 7 – razen točke (b) prvega pododstavka in drugega pododstavka navedenega odstavka – odstavki 8 do 10, točka (a) odstavka 11 in odstavki 13 do 17 člena 106 ter člena 107 in 108.“;

(33)

člen 209 se spremeni:

(34)

v člen 211 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Tak pregled med drugim zajema upoštevanje določb naslova VIII prvega dela in rokov, določenih v členu 163(1).“