UREDBA (EU) 2015/1843 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. oktobra 2015

o določitvi postopkov Unije na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa postopke Unije na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki so pod pogoji skladnosti z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi in postopki usmerjeni k:

Postopki iz prvega odstavka se uporabljajo zlasti pri uvedbi, nadaljnjem vodenju in ustavitvi postopkov reševanja mednarodnih sporov na področju skupne trgovinske politike.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   V tej uredbi pojem „ponudniki storitev“ v povezavi s pojmom „industrija Unije“ in pojmom „podjetje Unije“ ne posega v netrgovinsko naravo, ki jo ima lahko opravljanje posebnih storitev po zakonodaji ali predpisih države članice.

Člen 3

Pritožba v imenu industrije Unije

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba ter vsako združenje, ki ni pravna oseba, ki ravna v imenu industrije Unije in se zaradi trgovinskih ovir, ki vplivajo na trg Unije, čuti oškodovana, lahko vloži pisno pritožbo.

2.   Pritožba vsebuje zadostne dokaze o obstoju trgovinskih ovir in škodi, ki je zaradi tega nastala. Dokazi o škodi se po potrebi podajo na podlagi ponazoritvenega seznama dejavnikov, določenih v členu 11.

Člen 4

Pritožba v imenu podjetij Unije

1.   Vsako podjetje Unije ali vsako združenje, ki je pravna oseba ali ne in deluje v imenu enega podjetja Unije ali več ter meni, da je utrpelo škodljive učinke na trgovino zaradi trgovinskih ovir, ki vplivajo na trg tretje države, lahko vloži pisno pritožbo.

2.   Pritožba vsebuje zadostne dokaze o obstoju trgovinskih ovir in s tem povzročenih škodljivih učinkih na trgovino. Dokazi o škodljivih učinkih na trgovino se po potrebi podajo na podlagi ponazoritvenega seznama dejavnikov, določenega v členu 11.

Člen 5

Pritožbeni postopki

1.   Pritožbe iz členov 3 in 4 se predložijo Komisiji, ki njeno kopijo pošlje državam članicam.

2.   Pritožba se lahko umakne in v tem primeru se lahko postopek ustavi, razen če takšna ustavitev ne bi bila v interesu Unije.

3.   Kadar se izkaže, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov, da se upraviči začetek preiskave, je pritožnik ustrezno obveščen.

Kadar Komisija sklene, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov, da se upraviči začetek preiskave, o tem obvesti države članice.

4.   Komisija sprejme sklep o začetku postopka pregleda s strani Unije, takoj ko je to mogoče po vložitvi pritožbe v skladu s členom 3 ali 4.

Sklep se sprejme v 45 dneh po vložitvi pritožbe. Ta rok se lahko na zahtevo ali s privolitvijo pritožnika prekine, da se omogoči pridobitev dodatnih informacij, ki so morebiti potrebne za celovito oceno utemeljenosti pritožnikovega primera.

Člen 6

Zahteva države članice

1.   Vsaka država članica lahko pri Komisiji zahteva začetek postopkov iz člena 1.

2.   Država članica Komisiji za utemeljitev svoje zahteve predloži zadostne dokaze glede trgovinskih ovir in katerih koli učinkov, ki so zaradi tega nastali. Kadar so dokazi o škodi ali škodljivih učinkih na trgovino ustrezni, se po potrebi predložijo na podlagi ponazoritvenega seznama dejavnikov, določenega v členu 11.

3.   Komisija o zahtevah takoj obvesti druge države članice.

4.   Kadar se izkaže, da zahteva ne vsebuje zadostnih dokazov, da se upraviči začetek preiskave, se državo članico ustrezno obvesti.

Kadar Komisija sklene, da zahteva ne vsebuje zadostnih dokazov, da se upraviči začetek preiskave, o tem obvesti države članice.

5.   Komisija sprejme sklep o začetku postopka pregleda s strani Unije, takoj ko je to mogoče po vložitvi zahteve države članice v skladu s tem členom. Sklep se sprejme v 45 dneh po vložitvi zahteve. Ta rok se lahko na zahtevo ali s privolitvijo zadevne države članice prekine, da se omogoči pridobitev dodatnih informacij, ki so morebiti potrebne za celovito oceno utemeljenosti primera predlagajoče države članice.

Člen 7

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za trgovinske ovire (v nadaljnjem besedilu: Odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

Posredovanje informacij Evropskemu parlamentu in Svetu

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije, posredovane na podlagi te uredbe, da lahko preučita širše posledice za skupno trgovinsko politiko.

Člen 9

Postopek pregleda s strani Unije

1.   Kadar Komisija meni, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka pregleda, in da je to potrebno v interesu Unije:

Kadar Komisija sklene, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo začetek preiskave, o tem obvesti države članice.

2.   Po potrebi Komisija:

Komisiji pri njenih preiskavah pomagajo uslužbenci države članice, na katere ozemlju se pregledi izvajajo, pod pogojem, da zadevna država članica to zahteva.

3.   Države članice Komisiji na zahtevo predložijo vse informacije, potrebne za pregled, v skladu s podrobnimi ureditvami, ki jih določi Komisija.

4.   Pritožniki, zadevni izvozniki in uvozniki, pa tudi predstavniki zadevne države ali zadevnih držav lahko:

5.   Komisija lahko zasliši zadevne stranke. Zasliši jih, če so v roku, predpisanem v uradnem obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, pisno zahtevale takšno zaslišanje in prikazale, da so stranka, ki jih izid postopka prvenstveno zadeva.

6.   Komisija strankam, ki jih izid prvenstveno zadeva, na zahtevo da priložnost za sestanek, da se lahko predstavijo nasprotujoči si pogledi in predložijo nasprotni argumenti. Komisija pri zagotavljanju te priložnosti upošteva želje strank in potrebo po varovanju zaupnosti. Nobena stranka ni zavezana, da se udeleži sestanka in njena odsotnost ne posega v primer stranke.

7.   Kadar informacije, ki jih zahteva Komisija, niso podane v razumnem času ali če je preiskava znatno ovirana, se lahko ugotovitve opravijo na podlagi razpoložljivih dejstev.

8.   Komisija ob koncu svojega pregleda poroča odboru. Poročilo se predloži v petih mesecih po objavi začetka postopka, razen če Komisija zaradi zapletenosti pregleda podaljša rok na sedem mesecev.

Člen 10

Zaupnost

1.   Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

2.   Komisija in države članice, vključno z njihovimi uradniki, ne razkrijejo informacij zaupne narave, ki so jih prejeli v skladu s to uredbo, niti drugih informacij, ki jih je na zaupni osnovi dala stranka v postopku pregleda, če stranka, ki je te informacije dala, tega izrecno ne dovoli.

Vsaka zahteva za zaupno obravnavo vsebuje razloge za zaupnost informacij in povzetek informacij, ki ni zaupen, ali utemeljitev, zakaj informacij ni mogoče povzeti.

3.   Informacije se štejejo za zaupne, če bi imelo njihovo razkritje verjetno znaten škodljiv učinek na dobavitelja ali vir takih informacij.

4.   Kadar se izkaže, da zahteva za zaupnost ni upravičena, in če dobavitelj ni pripravljen niti objaviti informacij niti dovoliti njihovega razkritja v splošni ali povzeti obliki, se lahko zadevne informacije zavržejo.

5.   Ta člen ne preprečuje razkritja splošnih informacij s strani organov Unije in zlasti ne razlogov, na katerih temeljijo sklepi, sprejeti v skladu s to uredbo. Pri takšnem razkritju se upošteva upravičen interes zadevnih strank po varovanju njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 11

Dokazi

1.   Preverjanje škode po potrebi vključuje naslednje dejavnike:

2.   Kadar se navaja grožnja škode, Komisija preveri tudi, ali je mogoče jasno predvideti, da se bo določena situacija verjetno razvila v dejansko škodo. Pri tem se lahko upoštevajo tudi dejavniki, kot so:

3.   Škoda, ki jo povzročijo drugi dejavniki, ki bodisi posamično bodisi v kombinaciji tudi škodljivo vplivajo na industrijo Unije, se ne pripišejo praksam, ki se obravnavajo.

4.   Kadar se najajajo škodljivi učinki na trgovino, Komisija preveri posledice teh škodljivih učinkov na gospodarstvo Unije ali regije Unije ali na sektor njene gospodarske dejavnosti. V ta namen lahko Komisija po potrebi upošteva dejavnike iz odstavkov 1 in 2. Škodljivi učinki na trgovino lahko med drugim nastopijo v situacijah, v katerih so trgovinski tokovi pri določenem proizvodu ali storitvi zaradi trgovinske ovire preprečeni, ovirani ali preusmerjeni, ali v situacijah, v katerih so trgovinske ovire znatno škodile oskrbi ali vnosom podjetij Unije s proizvodnimi sredstvi, na primer z deli in sestavnimi deli ali surovinami. Kadar se navaja grožnja škodljivih učinkov na trgovino, Komisija preveri tudi, ali je mogoče jasno predvideti, da se bo določena situacija verjetno razvila v dejanske škodljive učinke na trgovino.

5.   Komisija pri preverjanju dokazov o škodljivih učinkih na trgovino upošteva tudi določbe, načela ali prakso, ki urejajo pravico do ukrepanja na podlagi ustreznih mednarodnih pravil iz člena 2(1)(a).

6.   Komisija poleg tega preveri vse druge zadevne dokaze, ki jih vsebuje pritožba ali zahteva. Pri tem seznam dejavnikov in navedbe iz odstavkov 1 do 5 niso izčrpni niti se ne morejo eden ali več teh dejavnikov in navedb nujno obravnavati kot odločilni za obstoj škode ali škodljivih učinkov na trgovino.

Člen 12

Ustavitev in prekinitev postopka

1.   Kadar se v postopku pregleda, opravljenem na podlagi člena 9, ugotovi, da interesi Unije ne zahtevajo ukrepanja, Komisija ustavi postopek v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(3).

2.   Kadar zadevna tretja država ali zadevne tretje države po postopku pregleda, opravljenem na podlagi člena 9, sprejmejo ukrepe, ki štejejo za zadovoljive, tako da ukrepanje Unije ni potrebno, lahko Komisija postopek prekine v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 7(2).

Komisija nadzoruje uporabo teh ukrepov, po potrebi na podlagi informacij, posredovanih v rednih časovnih presledkih, ki jih Komisija lahko zahteva od zadevnih tretjih držav in jih po potrebi preverja.

Kadar se ukrepi, ki jih sprejme zadevna tretja država ali zadevne tretje države, prekličejo, prekinejo ali neprimerno izvajajo, ali če ima Komisija razlog za domnevo, da je temu tako, ali če informacije, zahtevane s strani Komisije, kot je določeno v drugem pododstavku tega odstavka, niso predložene, Komisija obvesti države članice, in se, kadar je to na podlagi rezultatov preiskave ter novih razpoložljivih dejstev potrebno in utemeljeno, sprejmejo kakršni koli ukrepi v skladu s členom 14(2).

3.   Kadar se po postopku pregleda, opravljenem na podlagi člena 9, ali kadar koli pred postopkom reševanja mednarodnega spora, med njim ali po njem izkaže, da je najprimernejše sredstvo za rešitev spora, ki izhaja iz trgovinske ovire, sklenitev sporazuma z zadevno tretjo državo ali zadevnimi tretjimi državami, ki lahko spremeni materialne pravice Unije ali zadevne tretje države ali zadevnih tretjih držav, Komisija postopek prekine v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 7(2) in se opravijo pogajanja v skladu z določbami člena 207 Pogodbe.

Člen 13

Sprejetje ukrepov trgovinske politike

1.   Kadar se kot posledica postopka pregleda, opravljenega na podlagi člena 9, razen če zaradi dejanske in pravne situacije postopek pregleda ni potreben, izkaže, da interesi Unije zahtevajo ukrepanje, da bi zagotovili izvajanje pravic Unije na podlagi mednarodnih pravil trgovanja s ciljem odpraviti škodo ali škodljive učinke na trgovino, ki izhajajo iz trgovinskih ovir, ki jih sprejmejo ali ohranjajo tretje države, se v skladu s postopkom iz člena 14 določijo primerni ukrepi.

2.   Kadar mednarodne obveznosti Unije zahtevajo predhodno izvedbo mednarodnega postopka posvetovanja ali reševanja sporov, se o ukrepih iz odstavka 3 odloči šele po koncu tega postopka in ob upoštevanju rezultatov postopka. Kadar je Unija od organa za reševanje mednarodnih sporov zahtevala, da navede in odobri ukrepe, ki so primerni za izvajanje rezultatov postopka reševanja mednarodnega spora, so ukrepi trgovinske politike Unije, ki so zaradi te odobritve potrebni, v skladu s priporočilom takega organa za reševanje mednarodnih sporov.

3.   Sprejmejo se lahko kakršni koli ukrepi trgovinske politike, ki so združljivi z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi in postopki, in sicer:

4.   Pripadajoči sklepi vsebujejo razloge, na katerih temeljijo, in se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Objava velja tudi kot uradno obvestilo državam in strankam, ki jih to prvenstveno zadeva.

Člen 14

Postopki odločanja

1.   Kadar Unija zaradi pritožbe na podlagi člena 3 ali člena 4 ali zahteve na podlagi člena 6 uporabi formalne postopke mednarodnega posvetovanja ali reševanja sporov, sklepe, povezane z uvedbo, izvajanjem ali ustavitvijo teh postopkov, sprejme Komisija.

V primeru, da Komisija sklene, da bo uvedla, izvajala ali ustavila formalne postopke mednarodnega posvetovanja ali reševanja sporov, o tem obvesti države članice.

2.   Kadar mora Unija po ukrepanju v skladu s členom 13(2) odločiti o ukrepih trgovinske politike, ki jih je treba sprejeti v skladu s tretjim pododstavkom člena 12(2) ali v skladu s členom 13, nemudoma ukrepa v skladu s členom 207 Pogodbe in po potrebi v skladu z Uredbo (EU) št. 654/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali drugimi veljavnimi postopki.

Člen 15

Poročilo

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 22a Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (7).

Člen 16

Splošne določbe

Ta uredba se ne uporablja v primerih, ki so zajeti v drugih obstoječih pravilih s področja skupne trgovinske politike. Uporablja se kot dopolnilo:

Ne posega v druge ukrepe, ki se lahko sprejmejo v skladu s členom 207 Pogodbe, pa tudi ne v postopke Unije za obravnavo zadev v zvezi s trgovinskimi ovirami, ki so jih države članice sprožile v odboru, ustanovljenem s členom 207 Pogodbe.

Člen 17

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 3286/94 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1)  Mnenje z dne 10. decembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. septembra 2015.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL L 349, 31.12.1994, str. 71).

(4)  Glej Prilogo I.

(5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6)  Uredba (EU) št. 654/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL L 189, 27.6.2014, str. 50).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).