23.6.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/21

(1)

Člen 3(b) Direktive 2010/40/EU kot prednostni ukrep za razvoj in uporabo specifikacij in standardov določa opravljanje storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU.

(2)

Člen 6(1) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija sprejme specifikacije, potrebne za zagotovitev združljivosti, interoperabilnosti in kontinuitete pri uvajanju in operativni uporabi inteligentnih prometnih sistemov (ITS) za storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU. Cilj te uredbe je izboljšati dostopnost, izmenjavo, ponovno uporabo in posodabljanje cestnih ter prometnih podatkov, potrebnih za visokokakovostne in kontinuirane storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času v Uniji.

(3)

Člen 5 Direktive 2010/40/EU določa, da bi specifikacije, sprejete v skladu s členom 6 te direktive, morale veljati za aplikacije in storitve ITS, ko se uvajajo brez poseganja v pravico posamezne države članice, da sama odloči o uvajanju takšnih aplikacij in storitev na svojem ozemlju.

(4)

Te specifikacije bi se morale uporabljati za vse storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času brez poseganja v posamezne specifikacije, sprejete z drugimi akti iz Direktive 2010/40/EU, zlasti Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 885/2013 (2) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 886/2013 (3).

(5)

Trg za storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času v Uniji že obstaja, v interesu uporabnikov in potrošnikov ter ponudnikov teh storitev pa je, da se za ta trg ustvarijo pravilni okvirni pogoji, da se ohrani in nadalje razvija na inovativne načine. Kar zadeva storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času, Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja v celotni Uniji. V zvezi s ponovno uporabo podatkov cestnih organov in javnih upravljavcev cest pravila, določena s to uredbo, zlasti tista, ki se nanašajo na posodabljanje podatkov, veljajo brez poseganja v pravila, določena z Direktivo 2003/98/ES.

(6)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) vzpostavlja infrastrukturo za prostorske informacije v Evropski uniji, da se omogoči izmenjava prostorskih informacij in javni dostop do njih (vključno s temo prostorskih podatkov „prometna omrežja“) v celotni Uniji, z namenom podpore okoljski politiki Unije in politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Specifikacije iz te Uredbe bi morale biti skladne s specifikacijami, vzpostavljenimi z Direktivo 2007/2/ES in njenimi izvedbenimi akti, zlasti Uredbo Komisije (EU) št. 1089/2010 (6). Razširitev uporabe teh specifikacij na vse vrste statičnih cestnih podatkov lahko spodbuja nadaljnjo harmonizacijo na tem področju.

(7)

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) opredeljuje cestno prometno infrastrukturo, ki je del jedrnega in celovitega vseevropskega prometnega omrežja. Ta uredba bi se morala uporabljati za celovito vseevropsko cestno omrežje, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, saj na tem omrežju poteka večina mednarodnega cestnega prometa. Ker je večina avtocest že vključenih v to omrežje, bi zaradi doslednosti za uporabnike cest tudi druge avtoceste morale biti zajete v to uredbo. Ponavljajoče se prometne eksternalije in druge težave pri upravljanju prometa, kot so prenatrpanost, onesnaževanje zraka ali hrup, niso omejene na vseevropsko cestno omrežje ali avtoceste. Dejansko se znaten delež ponavljajoče se prometne prenatrpanosti pojavlja v urbanih okoljih. Državam članicam bi zato moralo biti dovoljeno uporabiti te specifikacije za izbrane ceste, in sicer izven vseevropskega cestnega omrežja in avtocestnega omrežja, ki jih opredelijo kot prednostna območja. Glede na neprestano spreminjajoče se prometne vzorce, bi moralo biti državam članicam dopuščeno posodobiti navedena prednostna območja.

(8)

Statični cestni podatki, dinamični podatki o stanju na cestah in prometni podatki imajo različne značilnosti, vsi pa bi morali izpolnjevati ustrezne zahteve. Glede na raznolikost virov podatkov, ki segajo od senzorjev na infrastrukturi do vozil, ki delujejo kot senzorji, je pomembno, da bi se specifikacije uporabljale za vse ustrezne kategorije podatkov, ne glede na vir podatkov in tehnologijo, ki se uporablja za ustvarjanje ali posodabljanje podatkov.

(9)

V primeru, ko so osebni podatki obdelani, bi jih bilo treba, kjer je možno, trajno anonimizirati. Poleg tega bi morali biti obdelani v skladu z zakonodajo Unije, kot je določeno zlasti z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), in z ustrezno nacionalno zakonodajo. Upoštevati bi bilo treba tudi načelo omejitve namena in načelo zmanjšanja količine podatkov.

(10)

Če bodo informacijske storitve v prihodnosti temeljile na podatkih, vključno z zemljepisnim položajem, ki jih bodo sporočali končni uporabniki ali bodo zbrani prek kooperativnih sistemov, bi bilo treba končnim uporabnikom zagotoviti jasne informacije o zbiranju takih podatkov, tehničnih sredstvih za zbiranje podatkov in morebitno sledenje ter o tem, kako dolgo se ti podatki hranijo. Javni in zasebni zbiralci podatkov, kot so upravljavci cest, ponudniki storitev in predstavniki avtomobilske industrije, bi morali uvesti ustrezne tehnične ukrepe za zagotavljanje anonimnosti podatkov, ki jih sporočijo končni uporabniki ali njihova vozila.

(11)

Da se razvijejo harmonizirane in neprekinjene storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času, bi morale države članice uporabljati obstoječe tehnične rešitve in standarde, ki jih zagotavljajo evropske in mednarodne organizacije za standardizacijo, kot so DATEX II (CEN/TS 16157 in naknadno posodobljene različice) ter ISO standardi. Pri vrstah podatkov, kjer ni na voljo standardiziranega formata, bi morale države članice in deležniki biti spodbujeni k sodelovanju, da dosežejo dogovor o opredelitvi podatkov, formatu podatkov in metapodatkih.

(12)

V Uniji že obstaja več dinamičnih metod določanja položaja, ki se uporabljajo v državah članicah. Uporabo različnih metod določanja položaja bi bilo treba dopuščati še naprej. Toda države članice in deležnike bi bilo treba spodbujati k sodelovanju, da dosežejo dogovor o dovoljenih metodah določanja položaja, po potrebi tudi prek evropskih organov za standardizacijo.

(13)

Dostopnost in redno posodabljanje statičnih cestnih podatkov s strani cestnih organov in upravljavcev cest sta nujna, da se omogoči izdelava najnovejših in natančnih digitalnih zemljevidov, ki so ključni za zanesljive aplikacije ITS. Izdelovalci digitalnih zemljevidov bi morali biti spodbujeni k pravočasni integraciji posodobljenih statičnih cestnih podatkov v njihove obstoječe zemljevide in storitve posodabljanja zemljevidov. Zaradi skladnosti z javnimi politikami, kot je cestna varnost, bi morali javni organi imeti možnost od ponudnikov storitev in izdelovalcev digitalnih zemljevidov zahtevati odpravo napak v njihovih podatkih.

(14)

Dostopnost zanesljivih in najnovejših statičnih cestnih podatkov, dinamičnih podatkov o stanju na cestah in prometnih podatkov je bistvena za storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času v Uniji. Cestni organi, upravljavci cest in ponudniki storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času zbirajo in hranijo ustrezne podatke. Da bi se olajšala izmenjava in ponovna uporaba teh podatkov za zagotavljanje takšnih storitev, bi morali cestni organi, upravljavci cest in ponudniki storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času podatke, ustrezne metapodatke in informacije o kakovosti podatkov dati na voljo drugim cestnim organom, upravljavcem cest, ponudnikom storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času in izdelovalcem digitalnih zemljevidov prek nacionalne ali skupne točke dostopa. Točka dostopa je lahko v obliki repozitorija, registra, spletnega portala ali podobnega, odvisno od vrste podatkov. Države članice bi morale združiti obstoječe javne in zasebne točke dostopa v enotno točko dostopa, ki omogoča dostop do vseh vrst ustreznih razpoložljivih podatkov, ki sodijo v področje uporabe teh specifikacij. Državam članicam bi moralo biti dopuščeno medsebojno sodelovanje, da vzpostavijo skupno točko dostopa, ki vključuje razpoložljive podatke sodelujočih držav članic. Države članice bi morale svobodno odločati o uporabi točk dostopa, vzpostavljenih z drugimi delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi Direktive 2010/40/EU, kot nacionalnih točk dostopa, ki sodijo v področje uporabe te uredbe.

(15)

Da se omogoči cestnim organom, upravljavcem cest, ponudnikom storitev in izdelovalcem digitalnih zemljevidov uspešno ter stroškovno učinkovito odkrivanje in uporaba ustreznih podatkov, je potrebno ustrezno opisati vsebino in strukturo teh podatkov z uporabo primernih metapodatkov.

(16)

Te specifikacije ne bi smele zavezati cestnih organov ali upravljavcev cest in ponudnikov storitev k temu, da začnejo zbirati podatke, ki jih še ne zbirajo, ali digitalizirajo podatke, ki so že na voljo v strojno berljivem formatu. Posebne zahteve v zvezi s posodabljanjem statičnih cestnih podatkov, dinamičnih podatkov o stanju na cestah in prometnih podatkov bi se morale uporabljati samo za podatke, ki so dejansko že zbrani in na voljo v strojno berljivem formatu. Hkrati bi bilo treba države članice spodbujati k iskanju stroškovno učinkovitih načinov, ki ustrezajo njihovim potrebam po digitaliziranju obstoječih statičnih cestnih podatkov.

(17)

Te specifikacije ne bi smele zavezati cestnih organov ali upravljavcev cest k opredelitvi ali izvajanju načrtov o pretoku prometa in začasnih ukrepov za upravljanje prometa. Ne bi smele zavezati ponudnikov storitev k izmenjavi svojih podatkov z drugimi ponudniki storitev. Ponudniki storitev bi morali biti svobodni pri sklepanju medsebojnih komercialnih sporazumov o ponovni uporabi relevantnih podatkov.

(18)

Države članice in deležnike ITS bi bilo treba spodbujati k sodelovanju glede sporazuma o skupnih opredelitvah kakovosti podatkov z namenom uporabe skupnih kazalnikov kakovosti podatkov v celotni vrednostni verigi za prometne podatke, kot so popolnost, natančnost in posodobljenost podatkov, uporabljene metode pridobivanja in določanja položaja ter uporabljene kontrole kakovosti. Spodbujati bi jih bilo treba tudi k nadaljnjemu sodelovanju za vzpostavitev povezanih metod merjenja kakovosti in spremljanja različnih vrst podatkov. Države članice bi bilo treba spodbujati k medsebojni izmenjavi znanja, izkušenj in najboljših praks na tem področju.

(19)

Priznava se, da je lahko uporaba cestnih in prometnih podatkov ter storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času, ki jih ustvarijo zasebni ponudniki storitev, stroškovno učinkovit način za javne organe, da izboljšajo upravljanje prometa ter upravljanje in vzdrževanje infrastrukture. Vendar bi bilo treba posebne pogoje uporabe ali ponovne uporabe teh podatkov in povezanih storitev prepustiti zadevnim stranem, in sicer brez poseganja v določbe Direktive 2003/98/ES.

(20)

Zasebni ponudniki storitev lahko statične cestne podatke, dinamične podatke o stanju na cestah in prometne podatke, ki jih zberejo cestni organi in upravljavci cest, uporabljajo kot vhodne podatke za svoje lastne storitve zagotavljanja prometnih informacij v realnem času. Posebne pogoje takšne ponovne uporabe teh podatkov bi bilo treba prepustiti zadevnim stranem, in sicer brez poseganja v določbe Direktive 2003/98/ES.

(21)

Da se zagotovi pravilno izvajanje teh specifikacij, bi morale države članice oceniti skladnost z zahtevami glede dostopnosti, izmenjave, ponovne uporabe in posodabljanja cestnih ter prometnih podatkov s strani cestnih organov, upravljavcev cest, izdelovalcev digitalnih zemljevidov in ponudnikov storitev. V ta namen bi morali pristojni organi biti svobodni pri uporabi izjav o skladnosti, ki temeljijo na dokazilih in jih predložijo cestni organi, upravljavci cest, izdelovalci digitalnih zemljevidov in ponudniki storitev.

(22)

Te specifikacije ne omejujejo svobodnega izražanja radijskih postaj, kolikor jih ne zavezujejo k zavzetju stališč v zvezi z informacijami za razširjanje, in državam članicam puščajo dovolj prostora, da upoštevajo svojo nacionalno ustavno tradicijo glede svobodnega izražanja radijskih postaj.

(23)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki je 17. junija 2015 predložil mnenje –

1.

„jedrno vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno prometno infrastrukturo, ki je del jedrnega omrežja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013;

2.

„celovito vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno prometno infrastrukturo, ki je del celovitega omrežja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

3.

„avtocesta“ pomeni cesto, ki jo kot takšno označi država članica, v kateri se nahaja;

4.

„prednostna območja“ pomenijo cestne odseke, ki jih opredelijo nacionalni organi, kjer menijo, da je to ustrezno, zlasti v urbanih okoljih, ki niso del celovitega vseevropskega cestnega omrežja in niso avtoceste, glede na ravni ponavljajoče se prometne prenatrpanosti ali druge premisleke v zvezi z upravljanjem prometa;

5.

„dostopnost podatkov“ pomeni možnost kadar koli zahtevati in pridobiti podatke v strojno berljivem formatu;

6.

„statični cestni podatki“ pomenijo cestne podatke, ki se ne spreminjajo pogosto ali redno, kot je navedeno v točki 1 Priloge;

7.

„dinamični podatki o stanju na cestah“ pomenijo cestne podatke, ki se spreminjajo pogosto ali redno in opisujejo stanje na cestah, kot je navedeno v točki 2 Priloge;

8.

„prometni podatki“ pomenijo podatke o značilnostih cestnega prometa, kot je navedeno v točki 3 Priloge;

9.

„posodobitev podatkov“ pomeni vsako spremembo obstoječih podatkov, vključno z brisanjem ali vstavljanjem novih ali dodatnih elementov;

10.

„prometne informacije v realnem času“ pomenijo informacije, dobljene iz statičnih cestnih podatkov, dinamičnih podatkov o stanju na cestah, prometnih podatkov ali njihove kombinacije, ki jih za uporabnike in končne uporabnike zagotovijo cestni organi, upravljavci cest ali ponudniki storitev preko katerega koli sredstva komuniciranja;

11.

„storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času“ pomeni storitev ITS, ki uporabnikom in končnim uporabnikom takoj zagotavlja prometne informacije v realnem času;

12.

„cestni organ“ pomeni javni organ, odgovoren za načrtovanje, kontrolo ali upravljanje s cestami, ki sodijo pod njegovo ozemeljsko pristojnost;

13.

„upravljavec cest“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki je odgovoren za vzdrževanje in upravljanje cest;

14.

„ponudnik storitev“ pomeni javnega ali zasebnega ponudnika storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času za uporabnike in končne uporabnike, ki ni samo prenašalec informacij;

15.

„uporabnik“ pomeni cestne organe, upravljavce cest, ponudnike storitev in izdelovalce digitalnih zemljevidov;

16.

„končni uporabnik“ pomeni cestnega uporabnika, fizično ali pravno osebo, ki ima dostop do storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času;

17.

„točka dostopa“ pomeni digitalni vmesnik, kjer so statični cestni podatki, dinamični podatki o stanju na cestah in prometni podatki skupaj z ustreznimi metapodatki dani na razpolago uporabnikom za ponovno uporabo, ali kjer so viri in metapodatki za te podatke dani na razpolago uporabnikom za ponovno uporabo;

18.

„metapodatki“ pomenijo strukturiran opis vsebine podatkov, ki olajšajo iskanje in uporabo teh podatkov;

19.

„storitve iskanja“ pomenijo storitve, ki omogočajo iskanje želenih podatkov z uporabo vsebin ustreznih metapodatkov in prikazom teh vsebin;

20.

„začasni ukrepi za upravljanje prometa“ pomenijo začasne ukrepe, namenjene reševanju določenih motenj v prometu in zasnovane za npr. kontrolo in vodenje prometnih tokov;

21.

„načrti o pretoku prometa“ pomenijo trajne ukrepe za upravljanje prometa, ki jih upravljavci prometa zasnujejo za kontrolo in vodenje prometnih tokov kot odgovor na trajne ali ponavljajoče se motnje v prometu.

(a)

na nediskriminatorni osnovi;

(b)

v časovnem okviru, ki zagotavlja pravočasno pripravo storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času;

(c)

prek nacionalne ali skupne točke dostopa iz člena 3;

(d)

cestni organi, upravljavci cest, izdelovalci digitalnih zemljevidov in ponudniki storitev, ki uporabljajo statične cestne podatke iz odstavka 1, sodelujejo, zato da zagotovijo, da se o vseh pomanjkljivostih v zvezi s statičnimi cestnimi podatki brez odlašanja obvesti cestne organe in upravljavce cest, od katerih podatki izvirajo.

(a)

na nediskriminatorni osnovi;

(b)

v časovnem okviru, ki zagotavlja pravočasno pripravo storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času;

(c)

prek nacionalne ali skupne točke dostopa iz člena 3.

(a)

na nediskriminatorni osnovi;

(b)

v časovnem okviru, ki zagotavlja pravočasno pripravo storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času;

(c)

prek nacionalne ali skupne točke dostopa iz člena 3.

(a)

vrsta statičnih cestnih podatkov iz točke 1 Priloge, na katero se posodobitev nanaša;

(b)

lokacija stanja, na katerega se posodobitev nanaša;

(c)

vrsta posodobitve (sprememba, vstavljanje, brisanje);

(d)

opis posodobitve;

(e)

datum posodobitve podatkov;

(f)

datum in čas, ko se je zgodila ali pa je načrtovana sprememba določenega stanja;

(g)

kakovost posodobitve podatkov.

(a)

vrsta dinamičnih podatkov o stanju na cestah iz točke 2 Priloge, na katero se posodobitev nanaša, in, kjer je možno, njen kratek opis;

(b)

lokacija dogodka ali stanja, na katerega se posodobitev nanaša;

(c)

obdobje, ko se je zgodil dogodek ali pojavilo stanje, na katerega se posodobitev nanaša;

(d)

kakovost posodobitve podatkov.

(a)

vrsta prometnih podatkov iz točke 3 Priloge, na katero se posodobitev nanaša, in, kjer je možno, njen kratek opis;

(b)

lokacija dogodka ali stanja, na katerega se posodobitev nanaša;

(c)

kakovost posodobitve podatkov.

(a)

opis cestnih in prometnih podatkov, digitalnega zemljevida ali storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času, ki jih zagotavljajo, in informacije o njihovi kakovosti ter pogoji ponovne uporabe teh podatkov;

(b)

izjava o skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 10, ki temelji na dokazilih.

(a)

doseženi napredek pri dostopnosti, izmenjavi in ponovni uporabi vrst cestnih ter prometnih podatkov iz Priloge;

(b)

geografsko področje uporabe in vsebina cestnih ter prometnih podatkov storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času in njihova kakovost, vključno z merili, uporabljenimi za opredelitev te kakovosti in načini za njeno spremljanje;

(c)

rezultati ocenjevanja skladnosti, navedenega v členu 11, z zahtevami iz členov 3 do 10;

(d)

po potrebi opis sprememb nacionalne ali skupne točke dostopa;

(e)

po potrebi opis sprememb prednostnih območij.