18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/126

(1)

Osebe, ki poročajo pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah Uredbe (EU) št. 596/2014 (notranji informatorji), lahko tem organom posredujejo nove informacije ter jim pomagajo pri odkrivanju in sankcioniranju kršitev v zvezi z zlorabo trga. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali razkritjem osebnih podatkov odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Zato so potrebne ustrezne ureditve glede prijavljanja nepravilnosti, da se zagotovita splošno varstvo in spoštovanje temeljnih pravic notranjih informatorjev in obtoženih oseb. Osebe, ki pristojnim organom zavestno posredujejo napačne ali zavajajoče informacije, se ne bi smele šteti kot notranji informatorji in posledično ne bi smele biti upravičene do zaščitnih mehanizmov.

(2)

Pristojni organi bi morali dovoliti anonimno poročanje, zaščitni mehanizmi iz te direktive pa bi se morali uporabljati tudi, če se anonimni notranji informator pozneje odloči razkriti svojo identiteto pristojnim organom. Notranji informatorji bi morali imeti možnost, da poročajo prek notranjih postopkov, če taki postopki obstajajo, ali neposredno pristojnemu organu.

(3)

Pristojni organi bi morali imeti posebno osebje, ki je strokovno usposobljeno, med drugim tudi na področju veljavnih predpisov o varstvu podatkov, za obravnavo poročil o kršitvah Uredbe (EU) št. 596/2014, zagotovitev komunikacije z osebo, ki poroča, in ustrezno nadaljnje spremljanje poročila.

(4)

Osebe, ki nameravajo poročati o dejanskih ali morebitnih kršitvah Uredbe (EU) št. 596/2014, bi morale imeti možnost, da sprejmejo informirano odločitev o tem, ali, kdaj in kako poročati. Zato bi morali pristojni organi javno razkriti in dati na voljo informacije o razpoložljivih kanalih za komunikacijo z njimi, veljavnih postopkih in posebnem osebju organa, ki obravnava poročila o kršitvah. Vse informacije o poročilih o kršitvah bi morale biti pregledne, zlahka razumljive in zanesljive, da bi se spodbudilo poročanje o kršitvah in da se ne bi odvračalo od njega.

(5)

Da bi se omogočila učinkovita komunikacija s posebnim osebjem pristojnih organov, morajo slednji imeti vzpostavljene in uporabljati različne komunikacijske kanale, ki bi morali biti uporabniku prijazni ter omogočati pisno in ustno ter elektronsko in neelektronsko komunikacijo.

(6)

Pomembno je, da postopki za zaščito oseb, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne glede na naravo njihovega delovnega razmerja in ne glede na to, ali so plačane ali ne, ter poročajo o kršitvah ali so obtožene kršitev Uredbe (EU) št. 596/2014, ščitijo take osebe pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi vrstami neposredne ali posredne nepravične obravnave. Slednja je lahko zelo različne oblike glede na okoliščine. Zato je treba posamezne primere oceniti na podlagi pravil za reševanje sporov ali sodnih postopkov, ki so na voljo v skladu z nacionalnim pravom.

(7)

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi uvedene ustrezne zaščitne postopke za obdelavo poročil o kršitvah in osebnih podatkov prijavljenih oseb. Taki postopki bi morali zagotoviti zaščito identitete vsake osebe, ki poroča, in prijavljene osebe v vseh fazah postopka. Ta obveznost ne bi smela posegati v nujnost in sorazmernost obveznosti razkritja informacij, če to zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo in če se za to uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi v skladu s takim pravom, med drugim tudi v okviru preiskovalnih ali sodnih postopkov ali za zaščito svoboščin drugih, vključno s pravico prijavljene osebe do obrambe.

(8)

Zelo je pomembno in nujno, da posebno osebje pristojnega organa in osebje pristojnega organa, ki ima dostop do informacij, ki jih oseba, ki poroča, predloži pristojnemu organu, izpolnjuje obveznost varovanja poklicne skrivnosti in zaupnosti pri posredovanju podatkov znotraj in zunaj pristojnega organa, vključno s primeri, ko pristojni organ začne preiskavo ali pošlje poizvedbo, ali poznejšimi dejavnostmi izvrševanja v zvezi s poročilom o kršitvah.

(9)

Države članice bi morale zagotoviti, da se vodijo ustrezne evidence o vseh poročilih o kršitvah, da je vsako poročilo na voljo znotraj pristojnega organa in da se lahko informacije, prejete prek poročil, po potrebi uporabijo kot dokaz pri izvršilnih ukrepih. Države članice bi morale zagotoviti skladnost z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) in nacionalno zakonodajo, s katero se navedena direktiva prenaša.

(10)

Varstvo osebnih podatkov osebe, ki poroča, in prijavljene osebe je ključnega pomena, da se prepreči nepravična obravnava ali škoda za ugled zaradi razkritja osebnih podatkov, zlasti podatkov, ki razkrivajo identiteto zadevne osebe. Zato bi morali pristojni organi poleg nacionalne zakonodaje o varstvu podatkov, s katero se prenaša Direktiva 95/46/ES, vzpostaviti ustrezne postopke za varstvo podatkov, ki so posebej namenjeni zaščiti osebe, ki poroča, in prijavljene osebe ter ki bi morali vključevati varen sistem znotraj pristojnega organa, pravice dostopa pa bi morale biti omejene le na pooblaščeno osebje.

(11)

Za oceno poročila o kršitvah ter izvedbo potrebnih preiskovalnih in izvršilnih ukrepov mora pristojni organ včasih posredovati osebne podatke, povezane s poročili o kršitvah. Pri posredovanju podatkov znotraj pristojnega organa ali tretjim osebam bi morali pristojni organi čim bolj ohraniti zaupnost v skladu z nacionalnim pravom.

(12)

Pravice prijavljene osebe, obtožene kršitve Uredbe (EU) št. 596/2014, bi bilo treba zaščititi, da bi se preprečila škoda za ugled ali druge negativne posledice. Poleg tega bi se morali pravici prijavljene osebe do obrambe in dostopa do pravnih sredstev v celoti spoštovati v vsaki fazi postopka po poročilu. Države članice bi morale zagotoviti pravico prijavljene osebe do obrambe, vključno s pravico do vpogleda v spis, pravico do zaslišanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva proti odločitvi v zvezi s prijavljeno osebo, v skladu z veljavnimi postopki, ki jih določa nacionalno pravo v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov.

(13)

Z rednim pregledom postopkov pristojnih organov (vsaj na vsaki dve leti) bi se moralo zagotoviti, da so ti postopki ustrezni in posodobljeni ter da torej služijo svojemu namenu. Zato je pomembno, da pristojni organi ocenijo svoje izkušnje ter si izmenjujejo izkušnje in dobre prakse z drugimi pristojnimi organi.

(14)

Glede na to, da bi zaradi podrobnih pravil o zaščiti notranjih informatorjev države članice težje zagotovile združljivost in operativno skladnost s svojimi nacionalnimi sistemi, vključno z upravnimi, postopkovnimi in institucionalnimi vidiki, je za izvedbeni akt potrebna določena stopnja prožnosti. Tako prožnost bi bilo najlažje doseči z direktivo in ne uredbo, zato se zdi direktiva najprimernejši instrument, da bi lahko države članice uspešno prilagodile ureditev poročanja o kršitvah svojim nacionalnim sistemom, vključno z institucionalnim okvirom.

(15)

Glede na dejstvo, da Uredba (EU) št. 596/2014 začne veljati 3. julija 2016, je primerno, da države članice prenesejo in uporabljajo določbe, ki se nanašajo na to direktivo, od 3. julija 2016.

(16)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

1.

„oseba, ki poroča“ pomeni osebo, ki poroča o dejanski ali morebitni kršitvi Uredbe (EU) št. 596/2014 pristojnemu organu;

2.

„prijavljena oseba“ pomeni osebo, ki jo oseba, ki poroča, obtoži, da je kršila ali namerava kršiti Uredbo (EU) št. 596/2014;

3.

„poročilo o kršitvi“ pomeni poročilo o dejanski ali morebitni kršitvi Uredbe (EU) št. 596/2014, ki ga oseba, ki poroča, predloži pristojnemu organu.

(a)

zagotavljanje informacij zainteresiranim stranem o postopkih za poročanje o kršitvah;

(b)

prejemanje in nadaljnje spremljanje poročil o kršitvah;

(c)

ohranjanje stika z osebo, ki poroča, če se slednja razkrije.

(a)

komunikacijske kanale za prejemanje in nadaljnje spremljanje poročil o kršitvah ter za vzpostavitev stika s posebnim osebjem v skladu s členom 6(1), vključno s:

(b)

postopke, ki se uporabljajo za poročila o kršitvah, iz člena 5;

(c)

ureditev zaupnosti, ki se uporablja za poročila o kršitvah, v skladu s postopki, ki se uporabljajo za poročila o kršitvah, iz člena 5;

(d)

postopke za zaščito oseb, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi;

(e)

izjavo, ki pojasnjuje, da se za osebe, ki v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 dajo na razpolago informacije pristojnemu organu, ne šteje, da so kršile kakršne koli omejitve o razkritju informacij, uvedene s pogodbo ali zakonom ali drugim predpisom, in da niso zavezane k nobeni odgovornosti, povezani s takim razkritjem.

(a)

da se lahko poročila o kršitvah predložijo tudi anonimno;

(b)

način, na katerega lahko pristojni organ od osebe, ki poroča, zahteva, da pojasni sporočene informacije ali zagotovi dodatne informacije, ki so ji na voljo;

(c)

vrsta, vsebina in časovni okvir povratnih informacij o rezultatih poročila o kršitvi, ki jih lahko oseba, ki poroča, pričakuje po poročanju;

(d)

ureditev zaupnosti, ki se uporablja za poročila o kršitvah, vključno s podrobnim opisom okoliščin, v katerih se lahko razkrijejo zaupni podatki osebe, ki poroča, v skladu s členi 27, 28 in 29 Uredbe (EU) št. 596/2014.

(a)

so ločeni od splošnih komunikacijskih kanalov pristojnega organa, vključno s tistimi, prek katerih pristojni organ komunicira interno in s tretjimi osebami med običajnim poslovanjem;

(b)

so zasnovani, vzpostavljeni in delujejo na način, ki zagotavlja popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter preprečuje dostop nepooblaščenemu osebju pristojnega organa;

(c)

omogočajo shranjevanje informacij v trajni obliki v skladu s členom 7, da se omogočijo nadaljnje preiskave.

(a)

pisno poročilo o kršitvah v elektronski ali papirni obliki;

(b)

ustno poročilo o kršitvah prek telefonskih linij ne glede na to, ali se pogovori snemajo ali ne;

(c)

osebno srečanje s posebnim osebjem pristojnega organa.

(a)

zvočnega zapisa pogovora v trajni in dostopni obliki ali

(b)

popolnega in točnega zapisa pogovora, ki ga pripravi posebno osebje pristojnega organa. Če oseba, ki poroča, razkrije svojo identiteto, ji pristojni organ omogoči, da pregleda, popravi in se strinja z zapisom klica tako, da ga podpiše.

(a)

zvočnega zapisa pogovora v trajni in dostopni obliki ali

(b)

točnega zapisnika srečanja, ki ga pripravi posebno osebje pristojnega organa. Če oseba, ki poroča, razkrije svojo identiteto, ji pristojni organ omogoči, da pregleda, popravi in se strinja z zapisnikom srečanja tako, da ga podpiše.

(a)

da imajo osebe, ki poročajo, dostop do izčrpnih informacij in nasvetov glede pravnih sredstev in postopkov, ki so v skladu z nacionalnim pravom na voljo za zaščito pred nepravično obravnavo, med drugim tudi glede postopkov za vložitev zahtevka za denarno nadomestilo;

(b)

da imajo osebe, ki poročajo, dostop do učinkovite pomoči pristojnih organov pred katerim koli zadevnim organom, vključenim v zaščito teh oseb pred nepravično obravnavo, vključno s potrditvijo statusa notranjega informatorja osebe, ki poroča, v sporih glede zaposlovanja.