28.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/44

(1)

Po stikih pred priglasitvijo je Združeno kraljestvo 22. oktobra 2013 z elektronskim sporočilom, ki ga je Komisija evidentirala isti dan, priglasilo ukrepe v podporo novi jedrski elektrarni Hinkley Point C (v nadaljnjem besedilu: jedrska elektrarna HPC).

(2)

Komisija je v zvezi s priglašenimi ukrepi 18. decembra 2013 začela formalni postopek preiskave, ker je imela resne pomisleke o tem, ali so ukrepi združljivi s pravili o državni pomoči.

(3)

Sklep Komisije o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil 31. januarja 2014 objavljen na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco in 7. marca 2014 v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Združeno kraljestvo je svoje pripombe na sklep o začetku postopka poslalo 31. januarja 2014.

(5)

Komisija je v zvezi s tem prejela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Združenemu kraljestvu in mu dala možnost, da nanje odgovori. Komisija je pripombe Združenega kraljestva prejela 13. junija in 4. julija 2014.

(6)

Priglašen ukrep je v prvi vrsti sestavljen iz pogodbe na razliko, ki jedrski elektrarni HPC med obratovanjem zagotavlja stalne prihodke. Združeno kraljestvo je sprva priglasilo naložbeno pogodbo, ki je bila opredeljena kot predhodnica pogodbe na razliko. Ker so pogajanja med Združenim kraljestvom in podjetjem, ki je bilo v času tega sklepa 100-odstotni lastnik upravičenca, EDF Energy plc (v nadaljnjem besedilu: družba EDF), trajala dlje od pričakovanj, je naložbeno pogodbo v celoti nadomestila pogodba na razliko. Družba EDF je britanska podružnica francoskega podjetja za električno energijo Electricité de France.

(7)

Upravičenec je NNB Generation Company Limited (v nadaljnjem besedilu: podjetje NNBG), ki ga je v času sklepa v celoti nadzorovala družba EDF. Pogodba na razliko je zasebna pogodba med podjetjem NNBG in nasprotno stranko pogodbe na razliko, Low Carbon Contracts Company Ltd. Med ministrstvom in delničarji podjetja NNGB bo sklenjena ločena pogodba. Ta ločena pogodba bo zajemala le nekaj pogojev transakcije, zlasti pogoje v zvezi z morebitnimi zaustavitvami in mehanizmi delitve dobička.

(8)

V skladu s pogodbo na razliko bo podjetje NNBG prejelo prihodke, katerih višina se določi z veleprodajno tržno ceno, po kateri prodaja električno energijo, in razliko v plačilih, ki ustreza razliki med predhodno določeno izvršilno ceno in referenčno ceno iz prejšnjega referenčnega obdobja.

(9)

Ko je referenčna cena nižja od izvršilne cene, bo nasprotna stranka pogodbe na razliko izplačala razliko med izvršilno in referenčno ceno in tako zagotovila, da bo podjetje NNBG prejemalo precej stabilne prihodke, na podlagi prodajne strategije in količine proizvedene energije. Če pa bo referenčna cena višja od izvršilne cene, bo moralo podjetje NNBG plačati razliko nasprotni stranki pogodbe na razliko. Tudi v tem primeru bo podjetje NNBG prejemalo precej stabilne prihodke.

(10)

Referenčna cena je tehtano povprečje veleprodajnih cen, ki jo Združeno kraljestvo določi za vse upravljavce, ki imajo sklenjeno pogodbo na razliko. V primeru podjetja NNBG je zadevna referenčna cena referenčna cena trga s pasovno električno energijo, ki velja za vse upravljavce proizvodnje pasovne električne energije (2).

(11)

Zlasti se referenčna cena trga s pasovno električno energijo sedaj določa tako, da se uporabijo podatki o dnevni ceni, ki jih sporočata London Energy Brokers Association (LEBA) in borza NASDAQ OMX Commodities, in sicer v zvezi s ceno nakupa električne energije eno sezono (tj. šest mesecev) pred dobavo oziroma ceno za naslednjo sezono (3).

(12)

Referenčna cena trga s pasovno električno energijo se izračuna enkrat v sezoni in neposredno pred vsako sezono, ko se izračuna aritmetična sredina dnevnih cen za naslednjo sezono, objavljenih vsak dan v prejšnji sezoni. To povprečje se ponderira, da se zagotovi, da ima obseg, s katerim se trguje na vsak referenčni indeks, sorazmeren učinek.

(13)

Podjetje NNBG bo moralo ohraniti predhodno določeno minimalno raven obratovanja, ni pa zavezano k predhodno določeni ravni proizvodnje. Zlasti naj bi elektrarna po pričakovanjih obratovala pri 91-odstotnem faktorju obremenitve. Če podjetje NNBG ne bo doseglo tega faktorja obremenitve, bi bilo posledično torej neuspešno pri doseganju ravni prihodkov, ki jih pričakuje od projekta.

(14)

Podjetje NNBG bo prejemalo razliko v plačilih na podlagi njegove izmerjene proizvodnje, in sicer do najvišje ravni proizvodnje, ki bo določena v pogodbi na razliko. Za energijo, proizvedeno nad najvišjo ravnjo proizvodnje, ki jo bo podjetje prodalo na trgu, ne bo prejelo plačil. Električna energija, ki jo bo proizvedlo podjetje NNBG, se bo prodala na trgu.

(15)

Pogodba na razliko se bo sklenila z nasprotno stranko, tj. subjektom, ki ga bodo v skladu z zakonsko obveznostjo financirali vsi pooblaščeni dobavitelji.

(16)

Sklenitev končne pogodbe je odvisna od končne naložbene odločitve družbe EDF in podjetja NNBG ter od finančnega dogovora (vključno s pogoji jamstva za dolg vlade Združenega kraljestva) in končne odobritve udeleženih strani.

(17)

V skladu z okvirom pogodbe na razliko so pooblaščeni dobavitelji skupno odgovorni za obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, nasprotna stranka pogodbe pa je odgovorna le, če so pooblaščeni dobavitelji ali vlada Združenega kraljestva nanjo prenesli sredstva. Vsak dobavitelj je odgovoren glede na delež, ki ga ima na trgu, opredeljen z izmerjeno rabo električne energije. V skladu s tem okvirom ministrstvo v primeru neizpolnjevanja plačilnih obveznosti imenuje drugo nasprotno stranko, pobira plačila od drugih dobaviteljev ali pa proizvajalcem plača neposredno.

(18)

Nasprotna stranka po eni strani ločeno pooblasti posrednika za poravnavo s pooblastilom za pobiranje prihodkov (tj. pooblastilo za pobiranje plačil od dobaviteljev), po drugi strani pa določi obveznost plačevanja upravljavcem proizvodnje in prejemanja plačil od njih. Vlada Združenega kraljestva namerava za posrednika za poravnavo imenovati podružnico Elexona (tj. organ, ki v Združenem kraljestvu sedaj deluje kot posrednik za poravnavo in je v 100-odstotni lasti britanskega upravljavca prenosnega omrežja (Transmission System Operator – National Grid)).

(19)

Nasprotna stranka upravljavca proizvodnje po pogodbi na razliko bo lahko sprejemala odločitve in z diskrecijsko pravico na primer odločila, da upravljavec proizvodnje izpolnjuje svoje obveznosti ali da mora predložiti zavarovanje kot jamstvo za plačila po shemi ali pa bo odstopila od določenih zahtev, odvisno od posebnih tržnih pogojev. Vlada Združenega kraljestva namerava zagotoviti nadaljnja navodila o parametrih, ki bi lahko omejili diskrecijsko pravico nasprotne stranke v zvezi z odločitvami o delovanju pogodbe na razliko.

(20)

Slika 1 prikazuje vloge vsakega od posrednikov v delovanju sistema pogodbe na razliko.

Slika 1

Vloge in odgovornosti v delovanju pogodbe na razliko

Vir: Organi Združenega kraljestva.

(21)

Združeno kraljestvo in družba EDF sta se dogovorila o pogojih pogodbe na razliko. Ti pogoji bodo preneseni v pogodbo v dolgi obliki pred končnim podpisom sporazuma in pred končno naložbeno odločitvijo družbe EDF.

(22)

Veliko dogovorjenih pogojev je enakih pogojem pogodbe na razliko za druge tehnologije, zlasti tehnologije obnovljive energije. Ti pogoji so javno dostopni (4). Drugi pogoji se nanašajo na pogodbe na razliko za jedrsko elektrarno HPC.

(23)

V skladu s pogoji bo izvršilna cena določena pri 92,50 GBP za MWh v nominalnih cenah za leto 2012. Če bo sprejeta naložbena odločitev za izgradnjo nove jedrske elektrarne Sizewell C na podlagi iste zasnove in ob delitvi nekaterih stroškov za reaktorje elektrarne HPC, bo izvršilna cena znašala 89,50 GBP za MWh, tudi nominalno za leto 2012.

(24)

Izvršilna cena bo v celoti indeksirana z indeksom cen življenjskih potrebščin, tako kot pri drugih pogodbah na razliko. Indeks cen življenjskih potrebščin se bo prilagajal enkrat letno, in sicer z referenčnim datumom november 2011. Vsako leto se bo izvršilna cena prilagodila na prvi dan sezone, s sklicem na zadnji razpoložljivi indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga objavi Britanski statistični urad za februar.

(25)

Datum začetka trajanja pogodbe na razliko je ciljno obdobje začetka obratovanja za vsak reaktor, ki je […] (5) let po dogovorjenem ciljnem datumu začetka obratovanja. Po tem datumu začne pogodba na razliko veljati ne glede na to, ali elektrarna obratuje.

(26)

Skrajni datum zaključka je […] let po zadnjem dnevu ciljnega obdobja začetka obratovanja za drugi reaktor. Če noben od reaktorjev ne začne obratovati na skrajni datum zaključka ali pred njim, lahko nasprotna stranka pogodbe na razliko prekine. Skrajni datum zaključka se lahko podaljša na podlagi višje sile ali težav s povezovanjem.

(27)

Obstajala bosta dva mehanizma delitve dobička. Prvi se bo nanašal na gradbene stroške (6) in bo določal naslednje:

(28)

Druga ureditev delitve dobička se nanaša na donosnost lastniškega kapitala. Določena sta bila dva praga (6):

(29)

Prvi prag je določen na ravni predvidene notranje stopnje donosa lastniškega kapitala, v času tega sklepa napovedane v zadnjem finančnem modelu (7), ali 11,4 % na podlagi namenskega lastniškega kapitala in izraženo nominalno. Dobiček, ki bi presegal to raven, bi se razdelil po naslednjem ključu: 30 % bi dobila nasprotna stranka pogodbe na razliko, 70 % pa podjetje NNBG.

(30)

Drugi prag je določen višje, med 13,5 % nominalno ali 11,5 realno (deflacioniran z indeksom cen življenjskih potrebščin), prav tako na podlagi modela iz zgornje točke. Dobiček, ki bi presegal ta prag, bi se razdelil po naslednjem ključu: 60 % bi dobila nasprotna stranka pogodbe na razliko, 40 % pa podjetje NNBG.

(31)

Obstajala bosta dva datuma za ponovna pogajanja o odhodkih iz poslovanja. Prvi datum bo 15 let, drugi datum pa 25 let po datumu začetka obratovanja prvega reaktorja. Ponovna pogajanja o odhodkih iz poslovanja obema stranema omogočajo zmanjšanje dolgoročnih stroškovnih tveganj in bodo vodila do sprememb izvršilne cene v obeh smereh. Mehanizem bo omogočal zvišanje ali znižanje izvršilne cene na podlagi znanih dejanskih stroškov in revidiranih napovedi prihodnjih stroškov za naslednje vrstične postavke stroškov poslovanja, v vsakem primeru v celoti in izključno, kot je potrebno za neprekinjeno delovanje obrata za proizvodnjo:

(32)

Stroški, povezani z zadevami v zvezi z zasnovo, delovanjem, razen delovanjem po razumnem in preudarnem standardu, razpoložljivostjo ali zmogljivostjo obrata za proizvodnjo, investicijskimi izdatki, ki niso povezani z vzdrževanjem, izdatki za novo strukturo (ki ni znotraj obstoječe zgradbe), financiranjem in določenimi stroški odvoza odpadkov, bodo izključeni iz ponovnih pogajanj.

(33)

Revidirane ocene stroškov, uporabljene v ponovnih pogajanjih o odhodkih iz poslovanja, bodo temeljile na poročilu, ki ga pripravi podjetje NNBG in ga odobri nasprotna stranka pogodbe na razliko, ob upoštevanju referenčnih stroškov drugih jedrskih elektrarn, ki uporabljajo tehnologijo evropskega tlačnovodnega reaktorja (v nadaljnjem besedilu: EPR), in drugih jedrskih elektrarn iz Severne Amerike in EU, ki uporabljajo tehnologijo tlačnovodnega reaktorja, ki v vsakem primeru obratujejo po razumnem in preudarnem standardu. Prilagoditev izvršilne cene se bo izračunala s sklicem na zgornjo polovico referenčnih stroškov.

(34)

Izvršilna cena se bo znižala (ali pavšal ali niz letnih plačil nasprotni stranki pogodbe na razliko), da se izkažejo spremembe v znesku davka, ki ga mora podjetje NNBG plačati v okoliščinah v zvezi s financiranjem delničarjev in strukturiranjem davkov podjetja NNBG. V zvezi s tem ne bo dovoljeno zvišanje.

(35)

Izvedena bo enkratna in v prihodnost usmerjena prilagoditev izvršilne cene za poslovne obrestne mere po uradni ponovni presoji, ki jo Urad za cenitve izvede po začetku delovanja obrata. Naknadne spremembe poslovnih obrestnih mer bodo izvedene med ponovnimi pogajanji o odhodkih iz poslovanja.

(36)

Poleg informacij, predvidenih v splošnih standardnih pogojih pogodbe na razliko, bo podjetje NNBG moralo predložiti še nekatera jamstva v zvezi z informacijami, vsebovanimi v podatkih in modelih, predloženih vladi Združenega kraljestva v zvezi s stroški projekta. V pogodbi bo določena uporaba dogovorjenega finančnega modela za določitev različnih izvršilnih cen in drugih prilagoditev v skladu s pogoji pogodbe.

(37)

Podjetje NNBG bo zaščiteno in bo lahko izterjalo določene stroške za kvalificirane spremembe zakonodaje (Qualifying Changes in Law – „QCIL“).

(38)

QCIL je diskriminatorna sprememba zakonodaje, specifična sprememba zakonodaje, specifična davčna sprememba zakonodaje, druga sprememba zakonodaje ali sprememba pravne podlage, v nobenem primeru pa sprememba ni predvidljiva.

(39)

Diskriminatorna sprememba zakonodaje je sprememba zakona, katerega pogoji se posebej (in ne le posredno ali posledično ali zaradi nesorazmernega učinka katere koli spremembe zakona, ki je v splošni uporabi) nanašajo na projekt, obrat za proizvodnjo ali podjetje NNBG, ne pa drugače.

(40)

Specifična sprememba zakonodaje je sprememba zakona, katerega pogoji se posebej (in ne le posredno ali posledično ali zaradi nesorazmernega učinka katere koli spremembe zakona, ki je v splošni uporabi) nanašajo na jedrske elektrarne ali obrate za proizvodnjo, ki so predmet pogodbe na razliko.

(41)

Specifična sprememba zakonodaje je (i) sprememba davka na uran ali nov davek na uran ali (ii) sprememba zakona ali prakse Urada za carine in trošarine Združenega kraljestva, zaradi česar je davčna obravnava podjetja NNBG manj ugodna v primerjavi s posebnimi davčnimi potrdili Urada za carine in trošarine Združenega kraljestva.

(42)

Sprememba pravne podlage pomeni, da (i) Urad za jedrsko regulacijo (ali njegov naslednik) obrata za proizvodnjo ne ureja več z oceno, ali bi bila žrtev, potrebna za zmanjšanje tveganja, močno nesorazmerna z doseženo koristjo; ali (ii) zadevna agencija za okolje (ali njen naslednik) možnosti zmanjševanja tveganja v zvezi z obratom za proizvodnjo ne ocenjuje več za sprejemljivo okoljsko tveganje v zvezi s tem, ali so stroški izvedbe nesorazmerni uresničeni koristi za okolje.

(43)

Odškodnina v zvezi s QCIL se bo izplačala takrat, ko skupni znesek vseh terjatev iz naslova QCIL preseže 50 milijonov GBP v nominalnih in indeksiranih pogojih za leto 2012. Dvojne izterjave ne bodo dovoljene. Izvršilna cena bo prilagojena le enkrat za določen QCIL med preostalim trajanjem pogodbe, in sicer s pomočjo dogovorjenega finančnega modela ali z izračunom neto sedanje vrednosti potrebne prilagoditve.

(44)

Podjetje NNBG bo v skladu s pogoji prejelo odškodnino v primeru „politične“ zaustavitve elektrarne HPC (bodisi s strani Združenega kraljestva, EU bodisi mednarodnega pristojnega organa), razen iz razlogov, ki vključujejo zdravje, jedrsko varnost, varnost, okoljske zaščitne ukrepe, zaščitne ukrepe pri jedrskem prevozu ali jedrske nadzorne ukrepe (kvalificiran dogodek zaustavitve).

(45)

Odškodnina bo mogoča tudi, če bodo obrat za proizvodnjo zaustavili zaradi okoliščin zavarovanja jedrske odgovornosti tretje strani, tudi če vlada Združenega kraljestva ne bo odobrila alternativnih ureditev zavarovanja, ki jih predlaga proizvajalec, ko bi vlada Združenega kraljestva to morala storiti, proizvajalec pa nima drugih odobrenih možnosti zavarovanja.

(46)

Zaščitni ukrepi za kvalificiran dogodek zaustavitve poleg plačila odškodnine nasprotne stranke pogodbe na razliko ali vlade Združenega kraljestva vključuje pravico do prenosa podjetja NNBG na vlado Združenega kraljestva (in pravico vlade, da prenos zahteva).

(47)

Dogodki prenehanja veljajo le za podjetje NNBG. Nasprotna stranka pogodbe na razliko se odloči, ali bo prekinila pogodbo po nastanku upravičenega dogodka prenehanja.

(48)

Projekt HPC in zlasti podjetje NNBG ne bosta imela koristi le od pogodbe na razliko, temveč tudi od državnega kreditnega jamstva za izdani dolg (v nadaljnjem besedilu: kreditno jamstvo).

(49)

Izdane obveznice bodo podprte s kreditnim jamstvom. Kreditno jamstvo je mogoče šteti za zavarovalno pogodbo, ki zagotavlja pravočasno poplačilo glavnice in obresti na kvalificiran dolg, kar lahko znese tudi 17 milijard GBP (8).

(50)

Kreditno jamstvo bo zagotovil Infrastructure UK (v nadaljnjem besedilu: oddelek IUK), oddelek finančnega ministrstva Združenega kraljestva, ki nadzoruje upravljanje jamstvenih shem Združenega kraljestva. Kreditno jamstvo je celovita platforma za upravljanje dolga za dolgoročno financiranje elektrarne HPC.

(51)

Oddelek IUK meni, da je bila transakcija strukturirana tako, da upravičuje uvrstitev v vrsto tveganja, za HPC enakovredno oceni BB+/Ba1. Provizija za jamstvo bo znašala 295 bazičnih točk.

(52)

Po shemi bodo obveznice, ki se bodo izdale v okviru strukture financiranja, podprte z jamstvom, ki ga izdajo lordi komisarji (Lords Commissioners) finančnega ministrstva Združenega kraljestva (porok). Vključeno je tudi premostitveno posojilo za gradnjo, ki ga bodo zagotovile komercialne banke (in ga jamstvena shema Združenega kraljestva ne zajema). Preostanek kapitala za transakcijo bodo zagotovili delničarji. S soglasjem poroka je strukturi financiranja mogoče dodati še druge vire kapitala.

(53)

V času sklepa so načrtovani naslednji viri financiranja:

(54)

Struktura financiranja je oblikovana tako, da osnovni lastniški kapital utrpi vse izgube, preden izgube utrpijo obveznice. Pogojni kapital zagotavlja dodatno zagotovilo, da bo nastopil datum, ko bo porok pomirjen, da je med drugim prišlo do začetka obratovanja jedrske elektrarne HPC, da je ta usposobljena za delovanje in da so vse potrebne rezerve v celoti financirane (v nadaljnjem besedilu: finančni zaključek).

(55)

Obveznosti delničarjev v zvezi z lastniškim kapitalom bodo določene v sporazumu o prispevanju kapitala, katerega podpisnik bo tudi porok, tako da bo imel zaveze v zvezi z zagotavljanjem kapitala.

(56)

Za zagotovitev, da ima lastniški kapital v primeru neporavnave obveznosti zgoraj opisane lastnosti absorpcije izgube, so stranke določile dva pogoja (pogoj iz osnovnega scenarija (9) in pogoj ob neizpolnjevanju FFS (10)), ki poroku omogočata, da zahteva pospešitev osnovnega lastniškega kapitala ali pospešitev pogojnega kapitala, tj. takojšnja razpoložljivost za poplačilo obveznic in zneskov, dolgovanih poroku. Ta kombinacija določb naj bi zagotovila, da delničarji in ne porok obdržijo glavno izpostavljenost do sposobnosti preživetja tehnologije EPR, dokler ni objektivnih dokazov o zaupanju, razvidnih iz uspeha predhodnih projektov, kot sta Flamanville 3 in Taishan 1.

(57)

V obdobju do izpolnitve pogoja iz osnovnega scenarija velja, da mora biti omejitev zneska črpanega dolga najmanj: mejna omejitev dolga za zadevni mejnik projekta in […] odstotkov osnovnega lastniškega kapitala minus razvojni lastniški kapital, tj. […] milijard GBP. Preglednica 1 prikazuje praktični primer značilnosti lastniškega kapitala za absorpcijo izgube:

Preglednica 1

Profil črpanja v osnovnem scenariju in pogoj iz osnovnega scenarija ni izpolnjen

Vir: Podatki oddelka IUK z dne 12. septembra 2014.

Base Case Drawdown Profile

Base Case Condition Not Met (by 31 December 2020)

(58)

Ko je pogoj iz osnovnega scenarija izpolnjen, je glavna zaščita poroka v času gradnje znesek pogojnega kapitala, ki ga je mogoče črpati za prekoračitve stroškov, skupaj z mejniki projekta, ki omejujejo znesek dolga v posameznih obdobjih.

(59)

Zaveze delničarjev v zvezi z lastniškim kapitalom in pogojnim kapitalom bodo v celoti kreditno podprte z instrumenti, vključno z, a ne omejeno na jamstva matičnega podjetja, akreditive ali drugo kreditno podporo, ki je sprejemljiva za poroka.

(60)

Delničarji bodo v podporo svojim obveznostim do podjetja NNBG in obveznostim podjetja NNBG odobrili fiksno (11) in/ali flotantno (spremenljivo) (12) zavarovanje (13), vključno s kvalificiranim flotantnim zavarovanjem (14), in sicer v zvezi z vsemi svojimi sredstvi, lastnino in zavezami. Podjetje NNBG in izdajatelj obveznic, novo ustanovljeno podjetje, specializirano za poseben namen, bosta v podporo svojim obveznostim odobrila obsežno fiksno in/ali flotantno zavarovanje, vključno s kvalificiranim flotantnim zavarovanjem, v zvezi z vsemi svojimi sredstvi, lastnino in zavezami. Zavarovanje bo podprto z neposrednimi dogovori s pogodbenicami v zvezi z določenimi pomembnimi pogodbami.

(61)

Zaradi posebne narave transakcije in pomembnosti varnosti izvrševanje zavarovanja upošteva soglasje regulatorja za jedrsko varnost Združenega kraljestva in pa dejstvo, da je mogoče prodati le subjektu, ki ima ali ki bo imel dovoljenje za jedrsko elektrarno za lokacijo HPC.

(62)

Zavarovanje, ki ga odobrijo delničarji, podjetje NNBG in izdajatelj obveznic, naj bi zagotovilo, da imajo zavarovane strani (15): (i) v primeru plačilne nesposobnosti zadevnega dolžnika absolutno prednost pred terjatvami nezavarovanih upnikov; (ii) možnost, da prodajo zavarovana sredstva in iztržek od take prodaje uporabijo za poravnavo neplačanih zavarovanih obveznosti, če bi to bil najboljši način za kar največje izterjave, in (iii) največji nadzor v primeru plačilne nesposobnosti katerega koli od hipotečnih dolžnikov in možnost doseganja namenov upravljanja zavarovanja z imenovanjem stečajnega upravitelja za podjetje in sredstva dolžnika.

(63)

Obveznice bodo nezavarovane obveznosti izdajatelja in ne bodo delile zavarovanja, ki ga odobri izdajatelj ali drug član koncerna HPC.

(64)

V zvezi z razvrstitvijo upnikov se bodo iztržki od izvrševanja zavarovanja, ki ga odobri podjetje NNBG, v praksi uporabili v naslednjem vrstnem redu:

(65)

Tega vrstnega reda v zvezi z iztržki od izvrševanja ni mogoče spremeniti brez soglasja poroka.

(66)

Financiranje transakcije je razdeljeno v faze glede na doseganje mejnikov v uresničevanju projekta.

(67)

V obdobju po datumu izdaje največje količine obveznic (razen obveznice SZC) se bo zagotovil osnovni lastniški kapital v skladu z urnikom, pri čemer bo pogojni kapital kril vse prekoračitve stroškov v zvezi s tem urnikom.

(68)

Dividende za delničarje niso dovoljenje pred finančnim zaključkom.

(69)

Organi Združenega kraljestva navajajo, da kreditno jamstvo tudi po finančnem zaključku ostaja zavarovano z veliko strukturnimi ukrepi za zmanjševanje tveganja, ki temeljijo na zavezah, vključno s pomembnimi omejitvami v zvezi z izplačilom dividend ter […]-mesečno rezervo za odplačevanje dolga (ki jo je mogoče financirati z gotovino, pogojnimi akreditivi ali dopustnimi jamstvi), ki bi lahko dosegla […] milijard GBP. Tržni standard pri financiranju projektov naj bi bil šestmesečna rezerva za odplačevanje dolgov.

(70)

Do uveljavljanja kreditnega jamstva po finančnem zaključku naj bi prišlo le v naslednjih primerih: (a) če obstaja bistven odklon pri uspešnosti poslovanja in pride do posledičnega zmanjšanja denarnega toka, ki je na voljo za odplačevanje dolga, v primerjavi s pričakovanji; in (b) je zaradi tega odklona zmanjšana v strukturi predvidena in zgoraj navedena rezerva za odplačevanje dolga.

(71)

Če se uporabi rezerva za odplačevanje dolga (v katerem koli obsegu), jo je treba pred izplačilom dividend v celoti spet napolniti.

(72)

Organi Združenega kraljestva trdijo, da bo glede na obseg strukturnih zaščit pred neizpolnjevanjem obveznosti ter prisotnost sprožilnih dogodkov in možnih pravnih sredstev pred neizpolnjevanjem obveznosti do izvrševanja prišlo le v majhnem obsegu in v malo verjetnih okoliščinah. Če pa bi izvrševanje bilo potrebno, bodo okoliščine verjetno nepričakovane in resne, za kar pa fiksno izvrševanje ne bo primerno. Oddelek IUK je menil, da je potrebna prožnost za obravnavo njegovih možnosti v luči dogodkov, kot se zgodijo, da bo lahko bolje zaščitil svoje interese. Zato je oddelek IUK izbral največji in prožni sklop možnosti izvrševanja, skupaj z diskrecijsko pravico v zvezi z določanjem najprimernejšega načina izvrševanja v zadevnem času.

(73)

Komisija je v oceno prejela glavne finančne pogoje, doslej dogovorjene v zvezi s financiranjem projekta HPC. Pogoji vsebujejo dogovor strank v zvezi z glavnimi pogoji dokumentov o financiranju, ne da bi na datum tega sklepa bila na voljo končna oblika pravnih osnutkov. Organi Združenega kraljestva so izjavili, da bodo preostali pogoji in tudi končni dokumenti o financiranju vsebovali standardne klavzule, ki bi jih za podoben projekt zahteval vsak vlagatelj. Ker Komisija ni imela priložnosti, da bi to preverila, bodo morali organi Združenega kraljestva v primeru, da končni dokumenti kakor koli spreminjajo ukrep, ki je sedaj predstavljen Komisiji, to prijaviti Komisiji.

(74)

V pogodbi na razliko je določeno, da bodo vlagatelji podjetja NNBG upravičeni do odškodnine, če se vlada Združenega kraljestva odloči zapreti elektrarno HPC iz političnih razlogov (ki ne vključujejo zdravja, jedrske varnosti, varnosti, okoljskih zaščitnih ukrepov, zaščitnih ukrepov pri jedrskem prevozu ali jedrskih nadzornih ukrepov). Ta plačila bi se financirala enako kot plačila po pogodbi na razliko (tj. s pomočjo dajatev dobaviteljev). Pogodbi na razliko bo priložen dogovor z ministrstvom, ki ga bodo sklenili ministrstvo in vlagatelji NNBG.

(75)

Ta dogovor določa, da bo, če v primeru politične zaustavitve organ nasprotne stranke vlagateljem NNBG ne bo mogel plačati odškodnine, dogovorjeno odškodnino plačalo ministrstvo. Dogovor ne predvideva dodatnih odškodnin za podjetje NNBG ali njegove vlagatelje.

(76)

Komisija je med posvetovanjem o sklepu o začetku postopka, ki je potekalo do 7. aprila 2014, prejela zelo veliko odgovorov. Pripombe, pomembne za zadevno oceno državne pomoči, so opisane v nadaljevanju.

(77)

Pripombe zainteresiranih strani bodo obravnavane v ustreznih delih ocene, brez posebnih navedb specifičnih pripomb.

(78)

Zaradi števila odgovorov bodo pripombe opisane po temah.

(79)

Eden od sodelujočih se je strinjal z vlado Združenega kraljestva, da ukrepi ne vključujejo državne pomoči, in navedel dokaze, ki jih je Združeno kraljestvo predložilo v podporo ocene storitve splošnega gospodarskega pomena.

(80)

Ena stran je navedla, da jedrska elektrarna HPC izvaja storitev splošnega gospodarskega pomena, saj zagotavlja obveznost javnih storitev za zagotovitev, da se povpraševanju po energiji zadosti kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno; navedla je tudi, da se projekt izvaja jasno in pregledno, da nobeno od udeleženih podjetij nima gospodarske prednosti. Elektrarna HPC bo tudi izboljšala varnost oskrbe, saj se bosta zmanjšali odvisnost od uvoženih goriv in uporaba fosilnih goriv.

(81)

Med tistimi, ki nasprotujejo mnenju Združenega kraljestva, da ukrep ne vključuje državne pomoči, je eden od sodelujočih pripomnil, da ukrep ni v skladu z merili iz sodbe Altmark, saj je pogodba na razliko edina odškodnina za izpolnjevanje storitve splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: SSGP).

(82)

Več sodelujočih je pripomnilo, da se za projekt ni moglo potegovati nobeno drugo podjetje.

(83)

Več strani je trdilo, da priglašeni ukrep ne spada v okvir EU za storitve splošnega gospodarskega pomena, saj Združeno kraljestvo ni jasno opredelilo obveznosti javnih storitev, za katero bo dodelilo odškodnino, prav tako ni izpolnilo pogojev pooblastitve za opravljanje obveznost javne storitve, kot je določeno v členu 3(2) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(84)

Več strani je pripomnilo, da ukrepi pomoči niso skladni z merili iz sodbe Altmark, ko je proizvajanje električne energije običajna gospodarska dejavnost, zato bi jedrska energija morala konkurirati drugim virom električne energije na liberaliziranem notranjem trgu z električno energijo; ukrepu manjka cilj skupnega interesa; zdi se, da ni objektivnega merila za utemeljitev 35 let dolgega trajanja; različno obravnava jedrsko energijo in obnovljive vire energije; temelji na neznanih parametrih in ni analize stroškov in koristi. Poleg tega SSGP ne more obstajati, ker lahko jedrska elektrarna proizvaja le pasovno električno energijo. Možnosti za prekomerno odškodnino bi bile velike.

(85)

Več sodelujočih je navedlo, da so ukrepi državna pomoč, saj vključujejo dvostranske sporazume med državo in podjetjem; plačila so posebej namenjena cilju proizvajanja jedrske energije; plačila neposredno obremenjujejo državni proračun; pogodba pa predvideva podporo in posebne pogoje za jedrsko energijo, ki bi presegla vsako podporo za obnovljive vire energije.

(86)

Eden od sodelujočih je pripomnil, da bo premik od plačila „po enoti“ odpadkov k najvišji omejitvi cene odvoza odpadkov pomenil pomoč in novo subvencijo za nove upravljavce jedrske elektrarne.

(87)

Med pozitivnimi odgovori je en sodelujoči navedel, da lahko jedrska energija pomembno prispeva k proizvodnji električne energije z nizkimi emisijami ogljika in k diverzifikaciji sektorja proizvodnje električne energije. Pripomnil je tudi, da čeprav jedrska energija ne bo zmožna zagotoviti vseh dodatnih zmogljivosti, ki jih bo Združeno kraljestvo v prihodnjih desetletjih potrebovalo, bo po vsej verjetnosti imela najpomembnejšo vlogo pri nadomeščanju iztrošenih jedrskih zmogljivosti in pri izpolnjevanju prihodnjih potreb.

(88)

Več sodelujočih je navedlo, da je Združeno kraljestvo v drugačnem položaju kot druge države članice, saj je otok in ima omejene možnosti za povezovalne vode. Primerjava s Finsko ali Francijo ne bi bila primerna, saj imata ti državi precej drugačni tržni strukturi, poleg tega pa imata dolgoročne gospodarske sporazume, ki podpirajo izgradnjo jedrskih elektrarn. Poleg tega Združeno kraljestvo ne bo moglo reševati prekinjene razpoložljivosti obnovljivih virov z uvozom večjih količin energije iz sosednjih držav takrat, ko obnovljivi viri ne bodo proizvajali energije, ali z odlaganjem presežkov zaradi prevelike proizvodnje, ko bodo proizvajali energijo. Zato bodo pomanjkljivosti na britanskem trgu, kar zadeva enotni evropski trg z električno energijo, vedno večje od pomanjkljivosti v državah na celini in jih bo treba odpraviti z več ukrepi. Podpora jedrski energiji bi izboljšala diverzifikacijo oskrbe z energijo, s tem pa bi se okrepila trdnost energetskega sistema Združenega kraljestva.

(89)

En sodelujoči je opozoril na posebno tržno nepopolnost jedrske energije, zlasti dolgotrajno izgradnjo in življenjsko dobo, kar pomeni trajanje donosa naložbe več kot 30 let, precej po letu 2050. Spoznanja, pridobljena iz izpadov električne energije v določenih državah članicah, kažejo, da se ni mogoče povsem zanašati na čezmejno povezljivost ter da noben upravljavec prenosnega omrežja zmogljivosti povezovalnih vodov ne more zagotoviti enako kot zmogljivost v domačem prepletenem omrežju. Državna pomoč za projekt HPC morda manj izkrivlja konkurenco kot uvedba drugih ukrepov, kot so trgi proizvodnih zmogljivosti.

(90)

En sodelujoči je navedel, da jedrska elektrarna HPC ne bi škodovala ciljem zagotavljanja varstva okolja, saj bodo delovanje elektrarne pozorno spremljale zadevne ustanove, kot je Urad za jedrsko regulacijo. Poleg tega bi jedrska elektrarna HPC izpolnjevala okoljske predpise Environmental Permitting Regulations iz leta 2010.

(91)

Več strani je navedlo, da obstaja več tehnologij za varno shranjevanje jedrskih odpadkov.

(92)

Več strani je pripomnilo, da sedanja kombinacija politik ne zadostuje za spodbujanje naložb v jedrsko energijo, zlasti zato, ker je cena emisijskih kuponov prenizka; spodnja meja cene ogljika v Združenem kraljestvu cen ogljika ne bo zvišala do te mere, da bi se spodbudile naložbe v jedrsko energijo; zgolj jamstvena shema Združenega kraljestva pa tudi ne zadostuje za spodbujanje naložb, saj ne obravnava dolgoročne rentabilnosti jedrske elektrarne. Ogljični odtis proizvodnje jedrske energije je podoben kot pri proizvodnji vetrne energije in precej manjši od odtisa pri morskih obnovljivih virih, sončnih elektrarnah in tehnologijah za biomaso.

(93)

En sodelujoči je trdil, da Združeno kraljestvo podpira obnovljive vire energije, vendar take tehnologije niso primerne za zagotavljanje pasovne električne energije, hkrati pa bi Združeno kraljestvo zaradi uporabe plina postalo odvisno od fosilnih goriv in se izpostavilo geopolitičnemu tveganju.

(94)

En sodelujoči je navedel, da bi morala Komisija preveriti neto koristi elektrarne HPC za okolje v primerjavi s sedanjo mešanico energetskih virov v Združenem kraljestvu. Jedrska elektrarna HPC bi, ocenjena po teh merilih, gotovo prinesla pomembne koristi za okolje.

(95)

Več strani je navedlo, da bi morale države članice imeti možnost, da izberejo lastne mešanice energetskih virov in zagotovijo potrebne spodbude, brez katerih bi se učinkovite dolgoročne zasebne naložbe v nizkoogljično proizvodnjo električne energije zaustavile. Komisija ne bi smela vplivati na take odločitve. Jedrske elektrarne bi imele visoke začetne stroške kapitala in nizke mejne stroške obratovanja, kar skupaj s pomanjkanjem povezave med stroški obratovanja in cenami na trgu z električno energijo določa obstoj tveganja, ki ga na potrošnike ni mogoče uspešno prenesti brez posredovanja države.

(96)

Več strani je kritiziralo točko 337 sklepa o začetku postopka, zlasti ker v Združenem kraljestvu že vse od liberalizacije energetskega trga pred 20 leti ni bilo vlaganj v nove jedrske elektrarne. Poleg tega bi bile take naložbe zaradi nevarnosti sprememb vladnih politik in drugih političnih tveganj za zasebne vlagatelje težavne.

(97)

Več strani je navedlo, da kapitalski stroški pomenijo približno 75 % proizvodnih stroškov električne energije (18) v primerjavi z 10 do 15 % za plinske elektrarne brez zajemanja in shranjevanja CO2. Navedeno je bilo tudi, da stroškovna učinkovitost dekarbonizacije po lastnem modeliranju pomeni raven 50 g CO2/kWh do leta 2030, v primerjavi s sedanjimi vrednostmi približno 500 g CO2/kWh, kar bi se z najnižjimi stroški doseglo le, če bi nove jedrske zmogljivosti dosegle visoke stopnje uveljavitve (npr. 11 do 18 GW). Sedanja vrednostna korist obsežnega jedrskega programa bi bila 23 milijard GBP. Dolgoročna pogodba za jedrsko energijo bi ohranila učinkovitost razporejanja električne energije, kar bi bilo pomembno tako za jedrske tehnologije kot tudi za obnovljive tehnologije, saj imajo nizke mejne stroške.

(98)

En sodelujoči je navedel, da bi se v primeru, če ne bi podprli zgodnjega razvoja nove tehnologije, kot je EPR, zanimanje vlagateljev v Združenem kraljestvu in zunaj njega za to tehnologijo zmanjšalo.

(99)

En sodelujoči je navedel, da Pogodbe Euratom ni mogoče uporabiti neodvisno od sedanjih politik Komisije, saj člen 40 Pogodbe od Komisije zahteva, da redno objavlja cilje za jedrsko energijo ter da si je za cilje Pogodbe mogoče prizadevati le v skladu z drugimi določbami Pogodbe.

(100)

En sodelujoči je pripomnil, da so bile pred liberalizacijo naložbe v jedrsko energijo mogoče s projekti, financiranimi s tarifami, kar je odpravilo naložbena tveganja.

(101)

Ena stran je navedla, da je vir jedrskega goriva raznolik in je z vidika varnosti preskrbe z energijo zelo visoko ocenjen.

(102)

Ena stran je navedla, da ni nobenih dokazanih nizkoogljičnih tehnologij pasovne električne energije razen jedrskih, ki jih je mogoče uporabiti na enakih stopnjah zmogljivosti. Glede na politična tveganja v Evropski uniji bi bili vlagatelji zelo previdni pri vlaganju veliko kapitala v novo vrsto proizvajanja električne energije. Poleg tega bi bile napovedi Komisije o naložbah v nove jedrske elektrarne v obdobju 2027–2030 vprašljive zaradi negotovosti.

(103)

Več strani je pripomnilo, da Združeno kraljestvo nima mehanizma, podobnega finskemu modelu Mankala (skupna naložba elektrarn in energetsko intenzivnih panog), s katerim se upravlja asimetrija med tveganjem začetnih stroškov kapitala in dolgoročno trenutno ceno električne energije.

(104)

Ena stran je navedla, da je bila večina obnovljivih tehnologij izumljena do začetka 20. stoletja, zaradi česar je podpora tem tehnologijam manj upravičena od podpore jedrski energiji iz razlogov zrelosti tehnologije.

(105)

Več strani je pripomnilo, da bodo reaktorji začeli delovati šele leta 2023, zaradi česar z jedrsko elektrarno ne bo mogoče reševati vprašanja varnosti oskrbe, ki ga je Združeno kraljestvo navedlo kot utemeljitev za ukrepe.

(106)

Ena stran je navedla, da jedrska tehnologija ne zagotavlja varnosti oskrbe, saj je proizvodnja energije odvisna od uvoza cepljivega jedrskega materiala. Druga stran je navedla, da bi bilo za večjo varnost oskrbe treba zmanjšati odvisnost od uvoženih goriv.

(107)

En sodelujoči je pripomnil, da je energetska politika vlade Združenega kraljestva politično pristranska in omejuje razvoj vetrnih in sončnih elektrarn na otoku.

(108)

Več sodelujočih je navedlo, da jedrska tehnologija poslabšuje varnost oskrbe, saj zaradi nepredvidenih okvar, zmanjšanih ravni zmogljivosti ali rutinskega vzdrževanja ni dovolj prožna za izravnavo ponudbe in povpraševanja v omrežju. Jedrska energija je povezana tudi z nepredvidljivimi šoki, ki zahtevajo veliko rezerv, v nasprotju z variabilnostjo vetrne energije, ki jo opisujejo kot vnaprej dobro predvidljivo. Isti sodelujoči so še navedli, da je jedrska energija slabo sredstvo za zmanjševanje emisij, in sicer na podlagi raziskave, ki kaže, da se v jedrskem ciklu proizvede med devet- in 25-krat več CO2 kot pri proizvodnji vetrne energije.

(109)

Več sodelujočih je navedlo, da primerjalni statistični podatki kažejo, da je prispevek jedrske tehnologije k dekarbonizaciji majhen.

(110)

Več strani je pripomnilo, da ukrep ne bi zagotovil varnosti oskrbe, saj iztrošenih zmogljivosti ne bi uspel nadomestiti dovolj hitro, odvisen pa bi bil od rezerv urana, ki jih lahko zmanjka.

(111)

Več sodelujočih je trdilo, da bodo subvencije privedle do onemogočanja drugih, inovativnejših in okolju prijaznejših proizvodnih tehnologij ter da niso upravičene in so nezdružljive z načelom „onesnaževalec plača“. Stroške, ki bodo izhajali iz tega dolgoročnega ukrepa, bi plačale prihodnje generacije.

(112)

Več sodelujočih je želelo poudariti, da več držav članic, zlasti Nemčija, Avstrija, Irska, Italija in druge, nasprotuje jedrski energiji ter da druge države članice, kot so Portugalska, Danska, Estonija ali Grčija, nimajo jedrskih elektrarn, zato v zvezi z jedrsko energijo ni skupnega cilja.

(113)

Več sodelujočih je navedlo, da tehnologije, ki potrebuje subvencije za 60 let in je izvzeta iz vseh neposrednih in posrednih stroškov, ki jih povzroči, poleg tega pa zahteva še 35-letno zajamčeno pogodbo, ni mogoče šteti za sposobno preživetja.

(114)

Ena stran je trdila, da ni zadovoljivega načina obravnave potrebe po odlaganju radioaktivnih odpadkov.

(115)

En sodelujoči je pripomnil, da Združeno kraljestvo novo jedrsko elektrarno pretirano spodbuja tako, da zmanjšuje pomen številnih negotovosti okoli odlaganja in pomirja vlagatelje.

(116)

Več sodelujočih je kritiziralo oceno tveganja, ki jo je izvedlo Združeno kraljestvo, in navedlo, da v oceni ni upoštevalo možnosti nepričakovanih „nesreč nad projektno osnovo“, kot so se zgodile v Fukušimi in v drugih primerih jedrskih nesreč. Kritike so bile izrečene tudi v zvezi z navedbami, da v primeru najhujše razumno predvidljive nesreče/incidenta v elektrarni HPC (vključno s terorističnim napadom) najvišja stopnja uhajanja v obliki obhoda mimo zadrževalnega hrama ne bi presegla 0,03 % inventarja reaktorske sredice na dan.

(117)

Več sodelujočih je navedlo, da ni jasno, ali je Združeno kraljestvo upoštevalo razvoj novih tehnologij, ki izboljšujejo prožnost energetskega omrežja (npr. dinamično oblikovanje cen, pogodbe o prekinitvah dobave ali omejevalnik dinamične dobave v industriji, združevanje storitev in optimizacija povpraševanja gospodinjstev).

(118)

En sodelujoči se je pritožil, da Združeno kraljestvo proizvodnji pasovne električne energije glede na spremembe v energetskem sektorju posveča premalo pozornosti, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali bo do sredine 20. let pasovna električna energija še vedno tako pomembna, kot je danes. Zlasti prožnost sistema bo vedno bolj pomembna.

(119)

Več strani je navedlo, da elektrarna HPC ne bo prva tovrstna elektrarna, temveč peta ali šesta po vrsti, če upoštevamo elektrarne na Finskem in v Franciji ter dve elektrarni na Kitajskem. Na Finskem in v Franciji je bilo naročenih več podobnih reaktorjev brez dodelitve državne pomoči.

(120)

Ena stran je navedla, da bi sončne elektrarne lahko vsako leto proizvedle toliko električne energije, kot se to pričakuje od elektrarne HPC, in to s primerljivimi stroški, do leta 2020 ali kmalu za tem pa bi bila energija iz vetrnih elektrarn na morju lahko cenejša.

(121)

Ena stran je navedla, da podatki vlade Združenega kraljestva kažejo, da nova jedrska elektrarna ni potrebna, v nasprotju z več dokumenti in razpravami, ki nepravilno zatrjujejo, da se bo povpraševanje po električni energiji podvojilo ali celo potrojilo, v primerjavi z raziskavo vlade v zvezi z dolgoročnim povpraševanjem po električni energiji in potrebah po zmogljivosti do leta 2025.

(122)

Med pozitivnimi odgovori je več sodelujočih navedlo, da lahko jedrska energija pomembno prispeva k proizvodnji električne energije z nizkimi emisijami ogljika in k diverzifikaciji sektorja proizvodnje električne energije. Pripomnili so tudi, da čeprav jedrska energija ne bo zmožna zagotoviti vseh dodatnih zmogljivosti, ki jih bo Združeno kraljestvo v prihodnjih desetletjih potrebovalo, bo po vsej verjetnosti imela najpomembnejšo vlogo pri nadomeščanju iztrošenih jedrskih zmogljivosti in izpolnjevanju prihodnjih potreb.

(123)

Več sodelujočih je navedlo, da bi bile brez posredovanja vlade zasebne naložbe usmerjene le v kratkoročne donose, zaradi česar nova jedrska elektrarna ne bi bila izvedljiva.

(124)

En sodelujoči je navedel, da upravljavci brez pomoči ne bi imeli spodbud za vlaganje v nove jedrske elektrarne ter da bi uspešno dokončanje prvega projekta močno zmanjšalo stroške novih projektov. Navedel je tudi, da reaktorjev tretje generacije ni mogoče primerjati z obstoječimi elektrarnami ter da brez dolgoročne stabilnosti cen zasebnih vlaganj v jedrsko energijo sploh ne bi bilo.

(125)

Več sodelujočih je trdilo, da bi program izgradnje nove jedrske elektrarne v Združenem kraljestvu prinesel velike koristi zaposlovanja v Združenem kraljestvu in Evropi.

(126)

Več sodelujočih je pripomnilo, da bi pomoč visoko kvalificirani, usposobljeni delovni sili omogočila ohranitev veščin in razvoj novih tehnik, kar bi bilo pomembno tudi za razgradnjo jedrskih reaktorjev, ki še delujejo. Omenili so tudi pozitivni učinek, ki bi ga pomoč imela za upravljavce v dobavni verigi.

(127)

Več sodelujočih je poudarilo, da britanska podjetja prednost dajejo raznoliki mešanici energetskih virov ter da zlasti podpirajo jedrsko, vetrno in vodno energijo. Program Združenega kraljestva bi oblikoval bolj stabilno investicijsko okolje za podjetja, zlasti za velike porabnike električne energije.

(128)

Več sodelujočih je pripomnilo, da lahko predlagani mehanizem, v primerjavi s sistemom zelenih certifikatov, ki se sedaj uporablja izključno za obnovljivo energijo, omeji prekomerno odškodnino.

(129)

Več strani je navedlo, da mora država spodbujati odločitve vlagateljev v zvezi z energetsko raznovrstnostjo, saj liberalizirani trgi ne morejo ponotranjiti koristi varnosti oskrbe države članice.

(130)

Ena stran je kritizirala mnenje Komisije, da pogodbe na razliko odpravljajo večino tržnih tveganj, saj veliko držav članic s sistemi fiksnih cen (feed-in tariffs) podpira obnovljive vire energije, zato ni razlogov za drugačno obravnavo jedrske energije.

(131)

Več sodelujočih je navedlo, da jedrska tehnologija ni okolju prijazna, ni obnovljiva, temveč dokončna, in bi bila zelo draga, čeprav je zrela tehnologija brez učinka učenja.

(132)

Ena stran je navedla, da mehanizem pogodbe na razliko zmanjšuje tveganje, a podjetje NNBG še vedno izpostavlja osnovnemu tveganju ter preprečuje prekomerno odškodnino, saj so plačila izvedena le, ko je referenčna cena nižja od izvršilne cene. Nadalje, ureditev delitve dobička bi omejila prekomerno odškodnino, podjetje NNBG pa ne bi imelo zagotovljene višine prihodkov ali dobička. Pogodba na razliko bi stabilizirala cene, kar bi privedlo do boljšega investicijskega okolja.

(133)

Več strani je navedlo, da bi bilo treba izvršilno ceno primerjati s ceno drugih nizkoogljičnih tehnologij, ne pa s stroški plinskih elektrarn; treba bi bilo upoštevati prihodnje ravni cen in ne zdajšnjih.

(134)

Več strani je navedlo, da bo pogodba na razliko za elektrarno HPC veljala 35 let, medtem ko je trajanje pogodb za obnovljive vire energije krajše, običajno ne več kot 15 let. Vendar pa bi jedrska elektrarna obratovala 60 let, obrati za obnovljivo energijo pa od 20 do 25 let, kar pomeni nižji delež subvencije za obratovalno življenjsko dobo. Pogodbe na razliko bi Združeno kraljestvo varovale pred višjimi gradbenimi stroški.

(135)

Ena stran je predložila oceno stroškov, v kateri je bilo navedeno, da naj bi se stroški po prvi elektrarni znatno znižali, in sicer na 60 do 75 GBP za MWh do leta 2030. Navedla je tudi, da bi izvršilna cena priglašenega ukrepa padla v razpon, naveden v analizi, tj. 85 do 100 GBP za MWh.

(136)

Več strani je pripomnilo, da v tem času za cenejše velja le malo tehnologij, od katerih pa v prihodnosti nobena ne more zagotoviti večjih količin električne energije.

(137)

Več strani je pripomnilo, da bi bila ob upoštevanju vseh sistemskih stroškov obnovljivih virov energije jedrska energija po izvršilni ceni, ki jo je priglasilo Združeno kraljestvo, precej cenejša možnost.

(138)

Ena stran je navedla, da lahko odločitev Komisije v zvezi z izključitvijo jedrskih projektov iz uporabe mehanizmov po vzoru pogodbe na razliko pomembno vpliva na zmožnost organa za jedrsko razgradnjo v zvezi z reševanjem civilnega plutonija Združenega kraljestva. Navedla je tudi, da je breme za davkoplačevalce v zvezi z odpadki minimalno/oddaljeno, ker vlada Združenega kraljestva.

(139)

Več sodelujočih je pripomnilo, da pomoč za naložbe ni odšteta od pomoči za tekoče poslovanje.

(140)

En sodelujoči je navedel, da morajo biti vsi sporazumi ter vse spremembe sporazumov, ki vplivajo na financiranje, ali praktični dogovori v zvezi z razgradnjo ter ravnanjem in odstranjevanjem odpadkov in izrabljenega goriva, odprti za javnost in parlamentarni nadzor. Poudarjeno je bilo tudi, da ključne informacije o modeliranju stroškov niso bile objavljene.

(141)

Več strani je izrazilo pomisleke, da Združeno kraljestvo podjetju NNBG morda dodeljuje dodatno pomoč, tudi v obliki režima, ki omejuje odgovornost upravljavcev jedrske elektrarne. Več strani je pripomnilo, da bi za tehnologije, ki niso jedrske, veljala polna odgovornost, za jedrsko tehnologijo pa velja režim omejene odgovornosti.

(142)

Druga vrsta podpore, ki je bila navedena kot morda izključena iz priglašene pomoči, je podcenjevanje stroškov ravnanja z jedrskimi odpadki in njihovega odstranjevanja po pogodbi za odvoz odpadkov, ki jo bodo novi upravljavci jedrske elektrarne morali skleniti na zahtevo Združenega kraljestva. Podobno je nekaj strani navedlo, da bi domnevno pomanjkljivi stroški razgradnje kršili načelo „onesnaževalec plača“.

(143)

En sodelujoči je izrazil pomisleke v zvezi z morebitnimi presežki stroškov na podlagi izkušenj z modeloma EPR na Finskem in v Franciji.

(144)

Obstoječi upravljavci jedrskih elektrarn v Združenem kraljestvu že dobivajo finančno podporo na podlagi več finančnih instrumentov, vključno z omejitvami odgovornosti, zavarovanjem poslovnih tveganj, subvencijami za stroške odstranjevanja jedrskih odpadkov in subvencijami za stroške protiterorističnih ukrepov.

(145)

Več strani je pripomnilo, da bo zaradi pomoči gospodarsko tveganje s podjetja preneseno na davkoplačevalce, pomoč pa bo povzročila tudi brezizhodnost, zaradi česar se bodo cene energije zvišale za prihodnjih 35 let.

(146)

Več strani je navedlo, da je izvršilna cena previsoka, elektrarna HPC pa najdražja elektrarna v zgodovini. Izkrivljanja bodo vodila do dodatnih stroškov.

(147)

Ena stran je pripomnila, da ocena sorazmernosti ne more biti dokončna, dokler delitev dobička in določbe o ponovnih pogajanjih o stroških niso v celoti priglašene.

(148)

Ena stran je navedla, da izvršilna cena presega ceno, ki jo Nemčija plačuje za kopensko vetrno energijo.

(149)

Ena stran je pripomnila, da bi bilo pravično domnevati, da ni mogoče razumno pričakovati znatnega znižanja stroškov EPR, če bo podprt, ter da omenjeni reaktor ne bi bil nastajajoča tehnologija.

(150)

Več strani je navedlo, da se lahko več nastajajočih tehnologij obnovljive energije izkaže kot precej bolj stroškovno učinkovitih od elektrarne HPC ter da nedavno poročilo Carbon Connect (19) ocenjuje, da bodo donosi za družbo EDF in druge vlagatelje v elektrarno HPC precej višji kot v drugih projektih, s pričakovanim donosom na lastniški kapital približno 19 do 21 odstotkov, kar je več od pričakovanih donosov na lastniški kapital v projektih zasebnih finančnih pobud. Če bi upoštevali strošek polnega zavarovanja proti jedrskim nesrečam, bi bil gospodarski razlog za jedrsko elektrarno v primerjavi z drugimi nizkoogljičnimi viri znatno šibkejši. Nedavno poročilo organa za jedrsko razgradnjo in odbora za javne račune v spodnjem domu britanskega parlamenta kaže na stroške jedrske dediščine v višini več kot 2,5 milijarde GBP na leto ali 42 % skupnega proračuna Oddelka za energijo in podnebne spremembe (DECC).

(151)

Več strani je navedlo, da obstaja razumen dvom v zvezi s prekomerno odškodnino.

(152)

Ena stran je izračunala, da če izvršilno ceno v razponu 35 let pretvorimo v 15-letno izvršilno ceno, bi ta znašala približno 117 GBP za MWh v realnih pogojih za leto 2012 ali več kot 20 % več od kopenske vetrne energije in 10 do 15 % več od pretvorbe biomase. Prav tako bi bilo mogoče domnevati, da se bodo stroški kopenske vetrne energije do leta 2023 še znižali zaradi višjih ravni uporabe, zaradi česar bo razlika še očitnejša.

(153)

Več strani je pripomnilo, da bodo cene alternativnih tehnologij in zlasti tehnologij obnovljive energije v prihodnosti padle, kar bo v primeru projekta HPC pomenilo prekomerno odškodnino.

(154)

Ena stran je navedla, da Združeno kraljestvo na trgu ni iskalo enakovrednih zmogljivosti ali enakovredne proizvodnje za isto obdobje. V Franciji in na Finskem cene električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah, znašajo med 45 in 50 EUR za MWh. Iz poročil finančnega analitika izhaja, da bo letna notranja stopnja donosa na lastniški kapital družbe EDF 25- do 35-odstotna. Pogodbe na razliko bi jedrski elektrarni v primerjavi z obnovljivimi viri energije olajšale doseganje referenčne cene, kombinacija spodnje meje cene ogljika in trg proizvodnih zmogljivosti pa bi podpirala naložbe v novo jedrsko elektrarno.

(155)

Med pozitivnimi odgovori je več strani navedlo, da ukrep ne bi bistveno vplival na konkurenco ali trgovino med državami članicami, saj ne bi bistveno vplival na blaginjo potrošnikov in ne bi povzročil višanja maloprodajnih cen. Prav tako bi bilo podjetje NNBG izpostavljeno tržnim silam in pobudam za konkuriranje na veleprodajnem trgu z električno energijo.

(156)

Več strani je navedlo, da bi bilo treba za vse nizkoogljične tehnologije vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, zato so subvencije za novo jedrsko elektrarno skladne z veljavnimi podpornimi politikami za obnovljive vire energije. Več strani je navedlo, da je treba ohraniti tehnološko nevtralnost, zato jedrska tehnologija ne sme biti predmet diskriminacije.

(157)

Več strani je pripomnilo, da ukrepi ne morejo izriniti naložb v obnovljive vire energije, saj so tudi ti podprti s pogodbami na razliko. Nekaj strani je nadalje navedlo, da bi pomoč nasprotno delovala kot spodbuda za nove naložbe v tehnologije za proizvajanje energije.

(158)

Ena stran je pripomnila, da naj bi zmogljivost elektrarne HPC znašala nekaj več kot 3 gigavate, ves britanski trg pa bo kmalu dosegel 80 gigavatov. Na podlagi tega pomoč na trgu ne bi povzročila pomembnega izkrivljanja (npr. 4 %):

(159)

Več strani je pripomnilo, da koristi iz alternativ v primerjavi z novo jedrsko elektrarno ne bi mogle zagotoviti dovolj visoke ravni zmogljivosti, da bi jih bilo mogoče šteti za sprejemljivo možnost. Zlasti ni mogoče upoštevati koristi od prilagajanja odjema, energetska učinkovitost zahteva dodatne politike, povezanost pa bi pomenila ključni prispevek k učinkoviti rabi virov, glavna ovira pa bi bila politična in regulativna.

(160)

Več sodelujočih je navedlo, da bi ukrepi vodili k izkrivljanju konkurence. To bi se zgodilo zaradi izključitve alternativnih tehnologij in zlasti diskriminacije ali izrinjenja naložb v tehnologije obnovljive energije. Prišlo bi tudi do izkrivljanja trgovine na notranjem trgu, saj uvozniki ne bi mogli konkurirati subvencionirani ceni jedrske energije, kar bi privedlo do umetnih presežkov v drugih državah članicah.

(161)

En sodelujoči je poudaril, da bi pomoč izkrivljala konkurenco med obstoječimi jedrskimi elektrarnami in novimi jedrskimi elektrarnami, saj slednje prejemajo pomoč za tekoče poslovanje, obstoječe pa ne. Druga stran je navedla, da je treba ohraniti tehnološko nevtralnost, zato jedrska tehnologija ne sme biti predmet diskriminacije.

(162)

Ena stran je pripomnila, da bodo subvencije za jedrsko energijo verjetno zmanjšale obseg razpoložljivega trga za tehnologije obnovljive energije in otežile vzpostavitev novih zmogljivosti za proizvodnjo obnovljive energije v EU.

(163)

Ena stran je kritizirala strokovno študijo prof. Greena in dr. Staffella zlasti zato, ker naj bi za analizo blaginje in oceno izkrivljanja uporabila neprimerno metodo; njune predpostavke naj ne bi bile primerne za obravnavo obstoja nedelovanja finančnega trga; predpostavke v zvezi s eksogenostjo tehtanih povprečnih stroškov kapitala nimajo utemeljitve; študija je zanemarila učenje, zunanje stroške ogljika, raznolikost ponudbe in tržno moč.

(164)

Ena stran je pripomnila, da bi pomoč povzročila neuravnoteženost med vsemi stroški drugih energetskih tehnologij in jedrsko tehnologijo v škodo potrošnikov ter znatno povečala zneske davka. Družba EDF bi na britanskem energetskem trgu dobila prevladujoči položaj, še posebej, če bi bilo odobreno podaljšanje ekonomske življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn.

(165)

Ena stran je navedla, da bi lahko plačevanje razlik iz pogodbe na razliko na podlagi izmerjene proizvodnje ustvarilo izkrivljanje trga, saj bi lahko proizvajalci električno energijo prodajali celo po negativnih cenah in se v zvezi s pozitivnimi prihodki opirali na pogodbo na razliko.

(166)

Ena stran je navedla, da bi obseg pomoči ogrozil naložbe v prihodnje povezovalne vode, vključno s povezovalnimi vodi med Škotsko in Islandijo (geotermalna električna energija) ter med Anglijo in nordijskimi državami (geotermalna in vetrna električna energija, energija plimovanja).

(167)

Več sodelujočih je navedlo, da ni mogoče izključiti prekomerne odškodnine, saj sveženj pomoči poleg pogodbe na razliko vključuje tudi kreditno jamstvo.

(168)

Več sodelujočih je navedlo divje prašiče, pri katerih so marca 2013, 27 let po nesreči v Černobilu, zaznali velike količine sevanja. Več sodelujočih je zaprosilo za drugo posvetovanje, ko bo priglašen ukrep dokončan.

(169)

Več sodelujočih je poudarilo, da je vlada Združenega kraljestva v predvolilnem programu obljubila, da ne bo dajala subvencij jedrskim elektrarnam.

(170)

Ena stran je navedla, da se bo Združeno kraljestvo še naprej opiralo na t. i. uspešno dokončanje postopkov, povezanih z novo izgradnjo, vendar pa bo zanemarilo znatne negotovosti v zvezi z umestitvijo, vzpostavitvijo in delovanjem geološkega odlagališča, da bi se pripravili načrti in določili stroški. Kritizirala je tudi sedanje predloge Združenega kraljestva v zvezi z ravnanjem z jedrskimi odpadki in njihovim odstranjevanjem.

(171)

Združeno kraljestvo je odgovor na sklep o začetku postopka poslalo 31. januarja 2014. V njem je navedlo več analiz, vključno z naslednjimi:

(172)

Združeno kraljestvo je v svojem odgovoru trdno ponovilo stališče, ki ga je navedlo že v priglasitvi. Zlasti bo nova jedrska elektrarna pomemben del mešanice energetskih virov v Združenem kraljestvu, kar bo pripomoglo k oblikovanju dekarbonizirane, varne in raznolike oskrbe z električno energijo po sprejemljivi ceni.

(173)

Argumenti Združenega kraljestva so podrobneje navedeni v nadaljevanju.

(174)

Združeno kraljestvo vztraja, da priglašen ukrep ni pomoč, in sicer v okviru meril iz sodbe Altmark za pogodbo na razliko in obvestila o poroštvih (20) za jamstvo. Združeno kraljestvo še vedno meni, da je pomoč skladna z okvirom EU za storitve splošnega gospodarskega pomena (21). Če ne bi bila, bi bila skladna s členom 107(3)(c) PDEU.

(175)

V zvezi s prvim merilom iz sodbe Altmark, tj. obstoj storitve splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: SSGP), organi Združenega kraljestva navajajo, da izgradnja jedrske elektrarne HPC v določenem roku in obratovanje v okviru pogodbe na razliko pomenita SSGP, da se dosežejo cilji splošnega interesa vlade Združenega kraljestva.

(176)

Organi Združenega kraljestva pojasnjujejo opredelitev SSGP. SSGP naj bi vsebovala naložbo v jedrsko elektrarno nove generacije, zgrajeno v določenem časovnem okviru. Noben zasebni vlagatelj, ki deluje pod sedanjimi tržnimi pogoji, naj ne bi želel vlagati v jedrsko elektrarno nove generacije v časovnem okviru, navedenem v pogodbi na razliko. Organi Združenega kraljestva navajajo, da obstaja pomembno nedelovanje trga, kar zadeva izgradnjo novih jedrskih elektrarn, kar upravičuje obstoj SSGP.

(177)

Po navedbah organov Združenega kraljestva direktiva o električni energiji (22) priznava, da lahko obveznosti javnih storitev po členu 3(2) upoštevajo potrebo po dolgoročnem zagotavljanju zmogljivosti, da se zagotovi zanesljivost oskrbe. Po navedbah organov naj ne bi bilo razloga za omejevanje te podlage na obveznosti javnih storitev v zvezi z zagotavljanjem rezervnih proizvodnih zmogljivosti. Elektrarna HPC naj bi prispevala k dolgoročnemu načrtovanju Združenega kraljestva v zvezi z varnostjo oskrbe z zagotovitvijo pomembnih dolgoročnih proizvodnih zmogljivosti, kot predvideva člen 3(2) direktive o električni energiji, in sicer v 35-letnem obdobju, ko se bo razlika v plačilih izplačevala po pogodbi na razliko. Dejstvo, da začetek obratovanja elektrarne HPC morda ne bo dovolj zgoden za reševanje morebitnih nižjih ravni zmogljivosti pred letom 2020, dolgoročno ni dovolj odločujoče ob upoštevanju kratkoročne usmeritve cilja splošnega interesa. Dejstvo, da se bo Združeno kraljestvo morda soočilo z omejitvami zmogljivosti že pred obratovanjem elektrarne HPC, ne zmanjšuje utemeljitve projekta. Poleg tega bi Združeno kraljestvo brez nadaljnjega posredovanja imelo težave z omejitvami zmogljivosti v 20. letih tega stoletja in še dlje in bi moralo oblikovati mešanico energetskih virov, da bi te težave lahko stalno reševalo.

(178)

Naložba v jedrsko elektrarno nove generacije, ki bo pomembno prispevala k dolgoročni varnosti oskrbe z nizkoogljično električno energijo ter ki bo zgrajena in delujoča v določenem časovnem okviru in bo obratovala v okviru pogodbe na razliko, naj bi bila usmerjena v doseganje splošnega ali javnega interesa, ki ga je mogoče šteti za SSGP. Po navedbah vlade Združenega kraljestva novih zmogljivosti za pasovno električno energijo in zlasti novih jedrskih projektov ne bodo gradila podjetja, ki poslujejo pod običajnimi tržnimi pogoji v časovnem okviru, ki bi zadostoval za izpolnjevanje ciljev splošnega interesa.

(179)

Organi Združenega kraljestva so navedli, da je na pogodbo na razliko treba gledati kot na posebno obveznost javnih storitev, naloženo podjetju NNBG. Natančna opredelitev in obvezna narava obveznosti javnih storitev po SSGP izhajata iz kombinacije strogih klavzul, ki naj bi zagotovile, da bo podjetje NNBG izpolnilo poseben časovni okvir, in dejstva, da ko bo podjetje NNBG udeleženo pri gradnji, iz projekta ne bo več moglo izstopiti zaradi zelo visokih nepovratnih stroškov, ki bodo nastali.

(180)

V zvezi z drugim merilom iz sodbe Altmark organi Združenega kraljestva navajajo, da so parametri za izračun referenčne cene in morebitne prilagoditve na izvršilno ceno načeloma dogovorjeni ter bodo v pogodbi na razliko določeni objektivno in pregledno, preden bo pogodba začela veljati.

(181)

V zvezi s tretjim merilom iz sodbe Altmark organi Združenega kraljestva navajajo, da je v skladu s sodno prakso, ob upoštevanju diskrecijske pravice države članice v zvezi z opredelitvijo naloge SSGP in pogojev za njeno izvajanje, obseg nadzora Komisije glede nujnosti in sorazmernosti odškodnino za namene tretjega merila iz sodbe Altmark prav tako omejen na očitno napako (23). Organi Združenega kraljestva menijo, da je ukrep sorazmeren in da mehanizem pogodbe na razliko samodejno zmanjšuje raven državne podpore, saj se razlika v plačilih izplača le, ko je tržna referenčna cena nižja od izvršilne cene, ko pa je tržna referenčna cena višja od izvršilne, pa razliko podjetje NNBG plača ministrstvu. Pogodba na razliko bo vsebovala vrsto zaščit pred prekomerno odškodnino.

(182)

V zvezi s četrtim merilom iz sodbe Altmark organi Združenega kraljestva menijo, da je to merilo namenjeno zagotavljanju, da nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje SSGP, ustreza običajnemu plačilu za tako storitev na trgu. Zaradi pomanjkanja obstoječe primerne reference naj v zadevnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti četrtega pogoja iz sodbe Altmark. Komisija bi domnevno morala oceniti obstoj prednosti s sklicevanjem na cilj in preverljive elemente, ki so v tej zadevi na voljo. Organi Združenega kraljestva menijo, da bi bilo treba zaradi postopka odkrivanja in preverjanja stroškov, ki so ga izvedli zunanji svetovalci za zagotovitev, da so ocene stroškov podjetja NNBG za izvajanje SSGP razumne, četrti pogoj iz sodbe Altmark šteti za izpolnjen.

(183)

V zvezi s kreditnim jamstvom organi Združenega kraljestva menijo, da jamstvo podjetju na daje prednosti, saj bo dano pod komercialnimi pogoji v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Vlada Združenega kraljestva meni, da kreditno jamstvo in pogoji pogodbe na razliko služijo različnima namenoma. Namen pogodbe na razliko je zagotoviti dolgoročno pogodbeno ureditev za zmanjšanje negotovosti veleprodajnih tržnih cen, ob upoštevanju uspešnosti osnovnega sredstva. Kreditno jamstvo bi, tako kot komercialna kreditna jamstva finančnih zavarovateljev, olajšalo boljši dostop do kapitalskih trgov dolgoročnega dolga. Oblikovanje cen in odobritev kreditnega jamstva sta močno odvisna od tveganja zadevnega projekta, vključno s pogoji pogodbe na razliko. Vendar pa obratno ne drži: obstoj jamstva prerazporedi profil tveganja med vlagatelje, ki zagotovijo dolžniški kapital, in poroka, ne spreminja pa profila tveganja projekta. Vlada Združenega kraljestva se ne strinja, da bi projektno podjetje prejelo dodatno podporo zaradi kombinacije pogodbe na razliko in kreditnega jamstva.

(184)

V zvezi z dogovorom z ministrstvom glede odškodnine v primeru politične zaustavitve Združeno kraljestvo navaja, da bodo vse pogodbe na razliko vsebovale določbe o nadomestilu za vlagatelje v primeru „kvalificiranega dogodka zaustavitve“, recimo spremembe v zakonu, ki trajno zaustavi obrat (odvisno od tehnologije) ali zavrnitev kakršnega koli ponovnega zagona obrata po določenem obdobju po zaustavitvi s strani vlade Združenega kraljestva. Neposreden dogovor med ministrstvom in vlagatelji NNBG je dodaten in ločen dogovor, ki je namenjen kot podpora določbam kvalificiranega dogodka zaustavitve. Ta dogovor določa, da bo, če v primeru politične zaustavitve organ nasprotne stranke vlagateljem NNBG ne bo mogel plačati odškodnine, dogovorjeno odškodnino plačalo ministrstvo. Dogovor ne predvideva dodatnih odškodnin za podjetje NNBG ali njegove vlagatelje.

(185)

Organi Združenega kraljestva nadalje navajajo, da je bil dogovor nujen, saj je za jedrsko energijo politična zaustavitev še posebno tveganje.

(186)

Organi Združenega kraljestva navajajo, da vsaki pogodbi na razliko ne nameravajo priložiti dogovora z ministrstvom, saj je to treba obravnavati za vsak primer posebej. Vendar pa navajajo, da bi utemeljitev za neposredni dogovor lahko veljala tudi za druge projekte in tudi za druge tehnologije, še posebej, ko so ti obsežnejši in sporni in/ali zanje veljajo podobne ureditve v zvezi z razgradnjo.

(187)

Po navedbah organov Združenega kraljestva bi bile odškodnine dejansko namenjene vrnitvi vlagateljev NNBG na prvotni položaj, zato se jih ne bi smelo šteti za državno pomoč.

(188)

Organi Združenega kraljestva nadalje navajajo, da je ukrep, če vsebuje državno pomoč, združljiv z notranjim trgom v skladu z okvirom EU za storitve splošnega gospodarskega pomena.

(189)

Naložba v jedrsko elektrarno nove generacije, ki bo zgrajena in delujoča v določenem časovnem okviru, in njeno obratovanje v okviru naložbene pogodbe za razliko v plačilih za obdobje 35 let domnevno pomenita SSGP. Ureditve pogodbe na razliko imajo vse potrebne elemente za akt o pooblastitvi ter določajo zadevne obveznosti javne storitve in ravni odškodnine.

(190)

Ker je obdobje pooblastitve, ki traja 35 let (kar je obdobje razlike v plačilih), krajše od obdobja amortizacije elektrarne HPC, ki traja 60 let, je trajanje obdobja pooblastitve na podlagi zadevne SSGP domnevno upravičeno.

(191)

V zvezi z zahtevami za javno naročanje vlada Združenega kraljestva trdi, da bi Komisija morala domnevati, da je bil postopek izbire in pogajanj pravilen, razen če preiskava pokaže, da so bile v postopku napake. Združeno kraljestvo meni, da pravila o javnem naročanju v Direktivi 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24) ali Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ne bi veljala za zadevni ukrep, saj pri njem ne gre za javno naročilo blaga, gradenj ali storitev za vlado Združenega kraljestva ali državnega organa v smislu navedenih direktiv. Iz istih razlogov vlada Združenega kraljestva meni, da za priglašeni ukrep ne bi veljal člen 8 direktive o električni energiji. Kljub temu pa organi Združenega kraljestva navajajo, da so postopki, ki jih je vlada Združenega kraljestva do sedaj upoštevala pri opredelitvi primernih vlagateljev po programu EMR, temeljili na jasnem, preglednem in nediskriminatornem okviru, ki je enak preglednemu in nediskriminatornemu postopku javnega razpisa. Podrobne pogoje pogodbe, podobne pogodbi za elektrarno HPC, je treba individualno izpogajati, da se kažejo značilnosti specifične naložbe.

(192)

Kar zadeva diskriminacijo, če naj bi vlada Združenega kraljestva enako SSGP za nove proizvodne zmogljivosti za jedrsko energijo naložila drugemu podjetju, bi zagotovila, da bi se pri izračunu referenčne in izvršilne cene uporabila ista metodologija. Vendar pa se lahko pogoji vsake naložbene pogodbe razlikujejo zaradi edinstvenih značilnosti produkta. Take možne razlike bi bile objektivne in ne bi pomenile diskriminacije.

(193)

V zvezi z zahtevami glede odškodnine organi Združenega kraljestva navajajo, da je bila izvršilna cena izračunana na podlagi predvidenih stroškov izgradnje in obratovanja za podjetje NNBG, vključno z nezagotovljenim primernim dobičkom, pri čemer so bili stroški podjetja NNBG dokazani in neodvisno preverjeni.

(194)

Organi Združenega kraljestva menijo, da v zvezi z ukrepom niso potrebne dodatne zahteve, saj ne spada v nobenega od primerov, ki jih določa okvir SSGP, domnevno pa tudi ni razlogov za sklepanje, da bo ukrep občutno izkrivljal konkurenco na notranjem trgu ali v tolikšnem obsegu prizadel trgovino med državami članicami. Kolikor je znano, v konkurenci s SSGP ni podobnih storitev, niti se ne pričakuje, da bo podobne storitve zasebni sektor zagotavljal v bližnji prihodnosti. Komisija je v prejšnjem sklepu priznala, da javna podpora za sektor električne energije v geografsko izolirani državi (Irska), ki ima omejene povezovalne vode z drugimi energetskimi omrežji, omejeno vpliva na trgovino in ni v nasprotju z interesom Skupnosti (26). Enako naj bi veljalo za sektor električne energije v Združenem kraljestvu.

(195)

Dodatne pripombe organov Združenega kraljestva:

(196)

Združeno kraljestvo navaja, da si prizadeva izpolniti cilje EU v zvezi z dekarbonizacijo, varnostjo oskrbe in raznolikostjo ponudbe po najnižjih stroških ter da ima, kot druge države članice, pri tem težave.

(197)

Združeno kraljestvo opaža, da so energetska učinkovitost, prilagajanje odjema, povezljivost in boljše delovanje izravnalnih trgov pomembni, vendar pa samo teh ciljev kljub prizadevanjem ne more doseči. Hkrati Združeno kraljestvo trdi, da so države članice pristojne za določitev mešanice energetskih virov in da se je odločilo, da bo del njegove mešanice tudi jedrska energija.

(198)

Jedrska energija bo pripomogla k dekarbonizaciji, saj gre za nizkoogljično tehnologijo. Ocene Združenega kraljestva kažejo, da je jedrska energija del najbolj stroškovno učinkovite poti do dekarbonizacije, skupaj z obnovljivimi viri energije in elektrarnami, opremljenimi s CCS.

(199)

Opiranje na druge tehnologije bi bilo tvegano. Zlasti Združeno kraljestvo ocenjuje, da bi brez jedrske elektrarne za zadostitev potreb v istem časovnem okviru potrebovalo 14 gigavatov kopenske vetrne energije, 11 gigavatov vetrne energije na morju ali pet gigavatov elektrarn s plinskimi turbinami s kombiniranim ciklom (27), in to poleg obstoječih ali v tem času načrtovanih zmogljivosti.

(200)

Združeno kraljestvo tudi meni, da je za zanesljiv in uravnotežen elektroenergetski sistem potrebna raznolika mešanica proizvodnih zmogljivosti.

(201)

Združeno kraljestvo še navaja, da je njegova politika glede jedrske energije skladna z zasledovanjem cilja skupnega interesa v skladu s Pogodbo Euratom.

(202)

Združeno kraljestvo navaja, da na proizvajanje električne energije, zlasti na nizkoogljično proizvodnjo, še posebej pa na jedrsko proizvodnjo, vpliva več primerov nedelovanja trga.

(203)

Združeno kraljestvo zlasti navaja naslednje primere nedelovanja trga, ki so značilni za trge z električno energijo na splošno:

(204)

Združeno kraljestvo navaja tudi, da obstaja določeno dodatno nedelovanje trga zlasti za jedrsko energijo, kar še povečuje ovire za naložbe v to tehnologijo:

(205)

Združeno kraljestvo opaža, da to nedelovanje trga ni zgolj teoretično, saj ga dokazuje dejstvo, da od liberalizacije trga v Združenem kraljestvu še ni bilo naložb v nove jedrske elektrarne.

(206)

Združeno kraljestvo navaja, da modeliranje, navedeno v sklepu o začetku postopka, in zlasti napovedi podjetja Redpoint in britanskega ministrstva za energijo in podnebne spremembe, ki navajajo, da bo nova jedrska elektrarna začela delovati do leta 2027 ali 2030, niso zanesljivi.

(207)

Združeno kraljestvo je modeliranje posodobilo z novejšimi podatki, ki kažejo, da bo nova jedrska elektrarna začela delovati kvečjemu leta 2032, verjetno pa ne pred letom 2050. Združeno kraljestvo poudarja, da modeliranje nujno poenostavlja resničnost in ne more upoštevati vseh tveganj in negotovosti, s katerimi se vlagatelji soočijo v resničnem svetu.

(208)

Združeno kraljestvo ugotavlja, da bi opiranje zgolj na tržne sile pomenilo izpostavljanje tveganju preložitve prispevka nove jedrske elektrarne k doseganju ciljev Združenega kraljestva za več let in po potencialno višjih stroških. Celo kratka zamuda treh ali štirih let bi pomenila izgubo blaginje, ki jo Združeno kraljestvo ocenjuje na do 30 milijard GBP.

(209)

Združeno kraljestvo še oporeka temu, da se na podobnih trgih izvajajo projekti brez nekakšnega posredovanja države ali javne podpore.

(210)

Združeno kraljestvo v svojem odgovoru na sklep o začetku postopka vztraja, da je pogodba na razliko najprimernejši instrument za naložbe v novo nizkoogljično proizvodnjo, zlasti v novo jedrsko elektrarno.

(211)

Pogodba na razliko bi nevtralizirala nezmožnost učinkovite delitve ali prenosa tveganja nihanja cen zaradi nepopolnih trgov prenosa tveganja in pomanjkanja primernih tržnih instrumentov za zavarovanje pred tveganji. Pogodba na razliko bi zmanjšala tveganje nezavarovanega nihanja veleprodajnih cen tako, da bi zmanjšala negotovost glede prodajne cene proizvedene električne energije, ki jo bo dobilo podjetje NNBG. Pogodba na razliko tako zagotavlja, da bo po naložbi dosežena sprejemljiva raven donosa.

(212)

Združeno kraljestvo navaja, da bi pogodba na razliko izpostavljeno nedelovanje trga obravnavala po nižjih stroških za potrošnika v primerjavi z drugimi mehanizmi, kot je standardna fiksna premija (standard feed-in premium), saj omejuje ravni cene in s tem zmanjšuje državno podporo, ko so veleprodajne cene višje od izvršilne cene. Medtem ko bi bila s fiksno premijo plačana enaka vsota za vsako enoto električne energije, ne glede na veleprodajno ceno, bi pogodba na razliko zmanjšala tveganje prekomerne odškodnine v primerih visokih veleprodajnih cen.

(213)

Združeno kraljestvo še poudarja, da bi bila pogodba na razliko tržni instrument, saj mora upravičenec prodajati na trgu po prevladujočih veleprodajnih cenah. Zato bi podjetju NNBG dala komercialne spodbude, da električno energijo prodaja skladno z običajnim delovanjem trga. Če bi podjetje NNBG odstopalo od referenčne cene, na primer tako, da bi električno energijo prodajalo pod referenčno ceno, bi bili njegovi prihodki nižji, saj se bo razlika v plačilih izračunala na podlagi referenčne cene. Upravičenci bi bili zaradi drugih udeležencev na trgu še vedno pod določenim pritiskom konkurence.

(214)

Vlada Združenega kraljestva vztraja pri stališču, da je kombinacija pogodbe na razliko in kreditnega jamstva ustrezen instrument.

(215)

Po mnenju Združenega kraljestva kreditno jamstvo samo po sebi ne bi zmanjšalo negotovosti vlagateljev v zvezi s prihodnjimi veleprodajnimi cenami, kar bi po njegovem mnenju vodilo do potrebnih višjih ravni podpore, to pa do višjih stroškov za potrošnike. Kreditno jamstvo bi bilo namenjeno obravnavi težav pri zadolževanju na kapitalskih trgih po visokih ravneh, ki jih zahtevajo naložbe v novo jedrsko elektrarno.

(216)

Kreditno jamstvo imetnikom lastniškega kapitala ne bi zagotavljalo dodatne zaščite pred tveganji projekta v primerjavi s tem, kaj bi lahko ponudil trg, zato ne obravnava potrebe po iskanju vlagateljev lastniškega kapitala. Vlagatelji brez zagotovljenih prihodkov, ki izhajajo iz pogodbe na razliko, ne bi bili pripravljeni vložiti velikih denarnih vsot, niti lastniškega niti pogojnega kapitala.

(217)

Združeno kraljestvo še pripomni, da je bil projekt HPC edini jedrski projekt v Združenem kraljestvu, o katerem so potekale primerne razprave, zato ne bi bilo praktično vzpostaviti pristnega konkurenčnega postopka.

(218)

Združeno kraljestvo je v svojem odgovoru vztrajalo, da je bila izvršilna cena določena na najnižji možni ravni, da bi spodbudili želeno naložbo, ter na podlagi natančnega postopka odkrivanja in preverjanja stroškov, ocene stopnje donosa, ki bi bila razumna za vlagatelje v zvezi s projektom HPC, in zahtevnih pogajanjih z družbo EDF.

(219)

Združeno kraljestvo je navedlo, da so po pogodbi na razliko vlagatelji v jedrsko elektrarno HPC ohranili precejšnja tveganja, zlasti tveganja gradbenih stroškov, pa tudi nekaj tveganj v zvezi z obratovanjem in tveganje obsega v zvezi z razpoložljivostjo. Vlagatelji bi nosili tveganje presežkov gradbenih stroškov in zamud, saj bodo do plačila iz pogodbe na razliko upravičeni šele, ko se električna energija proda, tj. ko bo elektrarna delovala. Če podjetje NNBG elektrarne ne izgradi v določenih ciljnih obdobjih začetka obratovanja, bi s tem povzročilo tveganje skrajšanja trajanja pogodbe na razliko, ki se izračuna od datuma začetka obratovanja. Če gradnja ne bi bila zaključena do skrajnega datuma zaključka, bi Združeno kraljestvo lahko enostransko prekinilo pogodbo na razliko.

(220)

Kreditno jamstvo od vlagateljev še vedno zahteva vlaganje precejšnjega kapitala v projekt in kritje presežkov stroškov, saj lastniški kapital v zvezi s takimi tveganji ni zavarovan.

(221)

Izvršilna cena bi bila izračunana glede na pričakovane stroške podjetja NNBG za projekt in bi omogočala primerni dobiček. Vendar pa Združeno kraljestvo navaja, da so lahko stroški višji ali prihodki nižji od pričakovanj, kar bi podjetje NNBG izpostavilo tveganju doseganja dobička.

(222)

Združeno kraljestvo navaja, da pogodba na razliko ščiti pred prekomerno odškodnino, saj bodo proizvajalci, ko bodo veleprodajne tržne cene višje od izvršilne cene, razliko plačali dobaviteljem. Opozarja tudi na dodatne zaščitne ukrepe pred prekomerno odškodnino, in sicer v obliki delitve prihranka pri gradbenih stroških in dobička, kar bi zagotovilo, da bi podjetje NNBG vse presežke delilo z dobavitelji in tudi potrošniki, hkrati pa bi imelo dovolj spodbud za uresničevanje teh presežkov. Vendar pa bi vsako izgubo nosilo izključno podjetje NNBG.

(223)

Združeno kraljestvo vztraja, da bi se prihodnje prilagoditve izvršilne cene, recimo prilagoditve po QCIL in po ponovnih pogajanjih o odhodkih iz poslovanja, uporabile le v omejenih in predhodno določenih okoliščinah ter bi se nanašale na izbrane stroške. Ponovna pogajanja o odhodkih iz poslovanja bi bila hkrati tudi omejitev prekomerne odškodnine, saj bi se izvršilna cena prilagodila navzdol, če bi ti stroški bili nižji od predvidenih.

(224)

Združeno kraljestvo ponavlja svoje stališče, da bo jamstvo dano pod komercialnimi pogoji, zato ne bi vključevalo državne pomoči.

(225)

Združeno kraljestvo je vztrajalo, da pogodba na razliko ne vpliva pomembno na konkurenco in trgovino med državami članicami, in svoje navedbe podprlo s poročili podjetij KPMG, Oxera in Pöyry.

(226)

Instrument pogodbe na razliko bi zmanjšal izkrivljanje konkurence med proizvajalci s tem, ko bi ohranil izpostavljenost podjetja NNBG tržnim silam in podjetju dajal spodbudo za konkuriranje na veleprodajnem trgu z električno energijo. Podjetje NNBG ne bi imelo zagotovljenega doseganja referenčne cene in bi proizvedeno električno energijo moralo prodajati na trgu po najboljši možni ceni, s čimer bi se soočalo z enakimi spodbudami kot drugi udeleženci na trgu.

(227)

Združeno kraljestvo je navedlo, da pogodba na razliko ne povzroča pomembnega izkrivljanja konkurence, saj podjetje NNBG ali družba EDF ne bi imela spodbude ali zmožnosti, da bi vplivala na referenčno ceno, na podlagi katere se izračunajo razlike v plačilih. Če bi podjetje NNBG poskušalo strateško znižati referenčno ceno, bi se s tem odmaknilo od svoje strategije zmanjševanja tveganja, tj. prizadevanja za uresničevanje referenčne cene. Združeno kraljestvo tudi dvomi o tem, da bi v primeru vplivanja na referenčno ceno podjetje NNBG imelo koristi na nabavnem trgu oziroma da bi v tem primeru od tega imela koristi podjetje NNBG ali družba EDF na prodajnem trgu. Združeno kraljestvo je navedlo, da bi tudi regulatorji britanskega in evropskega regulativnega režima podjetju NNBG preprečili strateško delovanje v smeri vplivanja na referenčno ceno.

(228)

Pogodba na razliko prav tako ne bi zmanjšala blaginje potrošnikov ali privedla do višjih maloprodajnih cen; zaradi te pogodbe bi bilo dejansko manj verjetno, da bi dobavitelj naprej prenesel le povišanja stroškov, saj stabilizira veleprodajne cene.

(229)

Združeno kraljestvo trdi, da ostaja zavezano povezljivosti ter da pogodba na razliko ne bi pomembno vplivala na tokove povezovalnih vodov in spodbude za vlaganja v povezovalne vode, saj bi te bile spodbujene z razlikami v ceni med britanskim in drugimi trgi.

(230)

Analiza podjetja Pöyry naj bi pokazala, da bo jedrska elektrarna HPC imela omejen vpliv na razlike v ceni med britanskim in sosednjimi trgi, ki so sedaj z Združenim kraljestvom povezani s povezovalnimi vodi, zato projekt ne bi izkrivljal trgovine med državami članicami.

(231)

Združeno kraljestvo je izrazilo mnenje, da manjše znižanje maloprodajnih cen, do katerega bi lahko prišlo zaradi obratovanja elektrarne HPC, ne bi bistveno spremenilo spodbud za energetsko učinkovitost, ter da možni energijski prihranki, ki jih ponujajo alternative za novo jedrsko elektrarno, kot sta prilagajanje odjema ali energetska učinkovitost, ne bi bilo dovolj visoki, da bi veljali za realno možnost.

(232)

Družba EDF je skupaj s podjetjema EDF S.A. in NNBG odgovor poslala 7. aprila 2014. Družba EDF v svojem odgovoru navaja pomembne dodatne dokaze in analizo v podporo argumentu, da noben od pomislekov, ki jih je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, ni utemeljen.

(233)

Glavni argumenti družbe EDF so na kratko opisani v nadaljevanju, ponovno združeni po načelih ocene državne pomoči.

(234)

Družba EDF navaja, da pogodba na razliko izpolnjuje merila iz sodbe Altmark in da ukrep zato ni državna pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU.

(235)

V zvezi s prvim merilom iz sodbe Altmark družba navaja, da SSGP elektrarne HPC ne zajema zagotavljanja pasovne električne energije s strani podjetja NNBG. SSGP namreč obstaja v naložbi v jedrsko elektrarno nove generacije, zgrajeno v določenem časovnem okviru. Zato pomisleki Komisije v zvezi s tem, ali lahko zagotavljanje pasovne električne energije pomeni SSGP, niso pomembni.

(236)

Jedrska elektrarna HPC naj bi obravnavala cilje dekarbonizacije, varnosti in raznolikosti oskrbe ter dostopnosti energije.

(237)

V zvezi z zadnjimi tremi merili iz sodbe Altmark podjetje NNBG zaradi ukrepa domnevno ne bo imelo prednosti. Parametri za izračun odškodnine bodo določeni v pogodbi na razliko. Do prekomerne odškodnine ne bo prišlo iz več razlogov, zlasti zaradi formalnega postopka odkrivanja in preverjanja stroškov, ki je bil izveden že pred določitvijo izvršilne cene. Poleg tega bi morala podrobna analiza finančnih parametrov pogodbe na razliko za elektrarno HPC, ki jo je izvedla vlada Združenega kraljestva, pomiriti dvome o tem, da raven odškodnine temelji na analizi stroškov, ki bi jih imelo običajno podjetje, ki je dobro upravljano in ima primerna potrebna sredstva.

(238)

V zvezi s kreditnim jamstvom družba EDF navaja, da jamstvo ne vključuje državne pomoči, saj izpolnjuje načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(239)

V zvezi z dogovorom z ministrstvom glede tveganja politične zaustavitve družba EDF navaja, da določbe, ki obravnavajo tveganje politične zaustavitve, ne pomenijo pomoči.

(240)

Po navedbah družbe EDF splošna temeljna načela prava Združenega kraljestva in prava EU dajejo možnost odškodnine, če je prišlo do odvzema lastninske pravice. Ta splošna načela veljajo za vse akterje na trgu, čeprav so določeni načini vložitve odškodninskih zahtevkov na voljo le akterjem iz držav članic ali držav, ki so pogodbenice Pogodbe o energetski listini. Zadevne določbe pogodbe na razliko naj bi zagotavljale pravno varnost v zvezi z delovanjem splošnih načel. Na podlagi tega družba EDF ugotavlja, da dogovora ni mogoče šteti za državno pomoč.

(241)

Družba EDF vztraja, da bo Združeno kraljestvo potrebovalo približno 60 gigavatov novih proizvodnih zmogljivosti, vključenih v sistem med letoma 2021 in 2030, da bi obravnavalo pomanjkanje električne energije, ki bo posledica zaprtja obstoječih elektrarn na fosilna goriva in jedrskih elektrarn. Po navedbah družbe EDF tega pomanjkanja ne bi bilo mogoče obravnavati zgolj s povečanjem povezljivosti in energetske učinkovitosti, temveč bi bilo treba zgraditi precej novih proizvodnih zmogljivosti.

(242)

Družba EDF je navedla, da modeliranje ministrstva za energijo in podnebne spremembe kaže, da se bodo težave s primernostjo proizvodnih zmogljivosti pojavile na začetku 20. let, ter da bo jedrska elektrarna HPC, ki naj bi začela obratovati leta 2023, prispevala k reševanju te težave.

(243)

Družba EDF je pripomnila, da bodo nove zmogljivosti morale biti predvsem nizkoogljične, da se dosežejo cilji dekarbonizacije, ki so skladni z energetskim načrtom Komisije za leto 2050 (28). Nova jedrska elektrarna bi bila ključni del stroškovno učinkovite dekarbonizacije sektorja električne energije.

(244)

Jedrska elektrarna HPC bi nenazadnje pripomogla tudi k uresničevanju nadaljnje diverzifikacije oskrbe z energijo, saj bi omejila odvisnost Evrope od uvoza plina iz držav zunaj EU. To bi bilo skladno z diskrecijsko pravico Združenega kraljestva v skladu s členom 194 PDEU, da v prihodnjo mešanico energetskih virov vključi tudi jedrsko energijo, skupaj z drugimi oblikami nizkoogljične proizvodnje.

(245)

Ta strateška odločitev bi bila skladna tudi s Pogodbo Euratom.

(246)

Družba EDF je navedla, da trg sam ne bi mogel izpolniti skupnih ciljev, saj zahtevane naložbe pomenijo dvakratnik naložb, ki so bile izvedene v dveh desetletjih po privatizaciji leta 1990.

(247)

Zlasti bi se v zvezi s proizvodnjo električne energije in zlasti jedrsko energijo pojavil skupek preostalega nedelovanja trga. Za natančnejšo opredelitev tega nedelovanja trga je bilo priloženo poročilo svetovalnega podjetja Compass Lexecon (29):

(248)

Družba EDF na podlagi zgornjih argumentov ugotavlja, da je za doseganje ciljev skupnega interesa potrebna državna pomoč.

(249)

Družba EDF meni, da je zaradi javnega poziva, s katerim je Združeno kraljestvo decembra 2011 pozvalo razvijalce novih nizkoogljičnih zmogljivosti, naj se udeležijo razprav z ministrstvom za energijo in podnebne spremembe o možnih naložbenih pogodbah, v okviru katerega se je kot edini razvijalec nove jedrske elektrarne odzvalo podjetje NNBG, postopek pogajanj, ki so se ga strani udeležile, primeren. Združeno kraljestvo je izvedlo pomemben skrbni pregled projekta s postopkom odkrivanja in preverjanja stroškov, ki je trajal 18 mesecev.

(250)

Prav tako pogodba na razliko podjetja NNBG ne bi zavarovala pred tržnimi tveganji. Podjetje NNBG bi še naprej prodajalo električno energijo na veleprodajnem trgu. Razlika v plačilih bi bila pošten znesek, izračunan na podlagi stroškov projekta. Podjetje NNBG bi imelo spodbudo za prodajo proizvedene električne energije na trgu, da doseže referenčno ceno, in bi prevzelo tveganje, da tega ne bo moglo uresničiti ali ne bo moglo proizvesti načrtovanih količin električne energije.

(251)

Poleg tega bi podjetje NNBG ohranilo precejšnja tveganja, kot so tveganja gradnje, tveganja v zvezi z obratovanjem, finančna tveganja ter tveganja v zvezi z odpadki in razgradnjo. Presežki stroškov se ne bi prenesli na potrošnike, nosilo bi jih podjetje NNBG.

(252)

Pogodba na razliko bi bila primeren instrument, saj bi pomenila dolgoročno pogodbo s stabilnostjo cen, hkrati pa bi bila bolj stroškovno učinkovita od instrumentov s fiksno premijo. Poleg tega bi bila kombinacija pogodbe na razliko in kreditnega jamstva nujna, saj bi pogodba na razliko obravnavala tveganje projekta HPC, jamstvo, dano pod komercialnimi pogoji, pa bi podjetju NNBG olajšalo dostop do posojil.

(253)

Družba EDF je navedla, da naložbe v nove jedrske elektrarne na splošno in zlasti naložba v elektrarno HPC brez pogodbe na razliko in kreditnega jamstva ne bi bile izvedene, ter pozdravila predhodno ugotovitev Komisije, da je spodbudni učinek ukrepov verjeten.

(254)

Družba EDF je navedla, da razlike v plačilih ne bi presegle ravni, potrebne za zadostno dobičkonosnost projekta HPC. Ciljna notranja stopnja donosa v višini [med 9,75 in 10,25] % bi bila skladna z naložbenimi merili skupine EDF in primerna glede na tveganja, ki jih projekt vključuje, in pa tudi skladna z donosi, ki jih imajo drugi upravičenci pogodb na razliko.

(255)

Družba EDF meni, da je 35-letno trajanje pogodbe na razliko najkrajše obdobje, potrebno za omogočanje financiranja projekta. Vsako skrajšanje bi privedlo do sprememb v dolžniškem financiranju, v profilu ureditev financiranja razgradnje ter v ravni prihodkov in političnem tveganju.

(256)

Družba EDF je še navedla, da bi pogodba na razliko vsebovala pogodbene mehanizme, ki bi preprečevali prekomerno odškodnino za podjetje NNBG in njegove vlagatelje, zlasti klavzule o delitvi dobička.

(257)

Družba EDF je menila, da pogodba na razliko ne bi izrinila zasebnih naložb v druge oblike proizvodnih zmogljivosti, vključno z obnovljivimi viri energije, in sicer zaradi relativno majhnega deleža naročenih zmogljivosti.

(258)

Po mnenju družbe EDF bi vsako izpodrivanje naložb v nove proizvodne zmogljivosti na fosilna goriva zgolj doseglo predvidene cilje ukrepa, tj. cilje skupnega interesa. Če elektrarna HPC ne bi bila zgrajena, bi Združeno kraljestvo morda povečalo raven podpore za druge nizkoogljične tehnologije, a družba EDF meni, da bi bil tak scenarij manj učinkovit, saj so take tehnologije dražji in bolj negotov način za izpolnjevanje ciljev dekarbonizacije, za katere si Združeno kraljestvo prizadeva.

(259)

Omejen bi bil tudi učinek na zmogljivosti povezav, saj elektrarna HPC ne bi vplivala na spodbude za naložbe v povezovalne projekte, ne bi zmanjšala naložb v prilagajanje odjema, ki bi ga v prvi vrsti spodbujala struktura tarif, prav tako pa ne bi zmanjšala naložb v energetsko učinkovitost, ki bi bile odvisne predvsem od posebnih nepovratnih sredstev in finančne podpore.

(260)

Družba EDF je predpostavljala tudi, da pogodba na razliko niti njej niti podjetju NNBG ne bi dajala prednosti, ki bi bila nedosegljiva drugim proizvajalcem električne energije. Tudi konkurenti se lahko potegujejo za pogodbo na razliko, ta pogodba pa ne bi pomenila, da si podjetje NNBG ne bo prizadevalo za odločitve v zvezi z učinkovitim razpošiljanjem in zniževanjem stroškov.

(261)

Pogodba na razliko podjetju NNBG ne bi dala zmožnosti in spodbude za vplivanje na referenčno ceno ali za oviranje konkurentov družbe EDF, saj bi bil referenčni trg zelo likviden, sezonska proizvodnja podjetja NNBG pa bi pomenila le manjši delež količine, s katero se trguje. Poleg tega pa bi pogodba na razliko zagotovila zaščitne ukrepe proti izkrivljanju referenčne cene. Oviranje dostopa konkurentov do zmogljivosti HPC za pasovno električno energijo ne bi bilo sprejemljivo za delničarje podjetja NNBG, razen za družbo EDF, prav tako pa ne bi bilo sprejemljivo za Združeno kraljestvo, ki je po kreditnem jamstvu porok, ali za posojilodajalce za projekt.

(262)

Združeno kraljestvo je odgovor na pripombe zainteresiranih strani poslalo 13. junija in 4. julija 2014.

(263)

Na splošno je Združeno kraljestvo ugotovilo, da je večina pripomb pozitivnih in da je bila velika večina izpostavljenih vprašanj že obravnavana v njegovih prejšnjih odgovorih. Glavni argumenti Združenega kraljestva v odziv na ključne pomisleke zainteresiranih strani so podrobneje obravnavani v nadaljevanju. Obravnavani so le odgovori na najpomembnejše pripombe v zvezi z oceno državne pomoči.

(264)

Združeno kraljestvo je poudarilo svoje stališče, da imajo države članice proste roke pri opredelitvi dejavnosti kot SSGP. Člen 8 direktive o električni energiji naj ne bi veljal za priglašeni ukrep.

(265)

Združeno kraljestvo tudi meni, da je, čeprav ni bilo formalnega razpisnega postopka, obširno pozivalo razvijalce, naj se udeležijo razprave o naložbenih pogodbah ali zgodnjih pogodbah na razliko za nizkoogljično proizvodnjo.

(266)

V zvezi s kreditnim jamstvom je Združeno kraljestvo vztrajalo, da ne vsebuje pomoči, saj bo dano pod tržnimi pogoji in bo na voljo tudi za druge projekte. Združeno kraljestvo navaja, da je jamstvena shema oddelka IUK na voljo za velike naložbene projekte v Združenem kraljestvu, tudi za naložbe v projekte na področju obnovljive energije in jedrske projekte.

(267)

V zvezi z odškodnino organi Združenega kraljestva navajajo, da je bila izvršilna cena določena na podlagi: (i) natančnega postopka odkrivanja in preverjanja stroškov za oceno stroškov projekta HPC, ki je bil izveden s podporo zunanjih finančnih in tehničnih svetovalcev; (ii) temeljite ocene stopnje donosa, razumne za vlagatelje v zvezi s projektom HPC, ki je bila izvedena s primerjavo z drugimi podobnimi projekti; in (iii) zahtevnih pogajanj, podprtih z analizo zgornje ravni izvršilne cene, za katero je vlada Združenega kraljestva menila, da je primerna za elektrarno HPC, in so jo primerjali tudi s stroški drugih oblik električne energije. Vlada Združenega kraljestva je izvedla tudi oceno stroškovne učinkovitosti, na podlagi katere je ugotovila naslednje: (i) donosnost naložbe za projekt HPC je pravična in za podjetje NNBG ne bi pomenila prekomerne odškodnine; (ii) izvršilna cena je bila stroškovno konkurenčna z nizkoogljično proizvodnjo in plinskimi elektrarnami brez zajemanja in shranjevanja CO2; in (iii) na splošno bi elektrarna HPC prinesla neto socialne koristi in izpolnila omejitve glede dostopnosti vlade Združenega kraljestva.

(268)

V zvezi z dogovorom z ministrstvom organi Združenega kraljestva navajajo, da je razlog za ta dodaten dogovor ta, da je obratovanje jedrskih elektrarn še posebej odvisno od sprememb politične podpore za jedrsko energijo. V takih okoliščinah se je ministrstvo zavezalo, da bo plačalo odškodnino (če je ne plača nasprotna stranka pogodbe na razliko), da bi bili vlagatelji NNBG v enakem položaju, kot če do politične zaustavitve ne bi prišlo.

(269)

Združeno kraljestvo navaja, da dogovor z ministrstvom vladi Združenega kraljestva ne preprečuje zaprtja jedrskih elektrarn. Pogodba na razliko in dogovor z ministrstvom naj bi vladi Združenega kraljestva dala trajno možnost, da to stori, saj bi določala odškodnino za elektrarno HPC, če bi jo zaprli iz političnih razlogov. Organi Združenega kraljestva trdijo, da sedanja vlada Združenega kraljestva prihodnjih vlad ne more prisiliti, da pustijo jedrske elektrarne odprte.

(270)

Združeno kraljestvo je v zvezi s pripombo, da Pogodba Euratom ne more zagotoviti skupnega interesa, razen če je izrecno podprt s politiko Komisije, navedlo, da je Pogodba Euratom še vedno del ustavne ureditve EU in še ni bila razveljavljena ter da ni razloga za trditev, da bi politike Komisije v zvezi z jedrsko energijo lahko vplivale na pomen ali razlago Pogodbe, ki je Komisija enostransko ne more spremeniti.

(271)

Združeno kraljestvo se ne strinja s pripombami, ki izražajo pomisleke v zvezi s prispevkom jedrske energije k dekarbonizaciji, in pripombami o negativnem učinku jedrske energije na okolje. Jedrska energija bi bila priznana oblika nizkoogljične proizvodnje električne energije, ki prispeva k dekarbonizaciji. Zlasti bi prispevek jedrske elektrarne HPC k ciljem dekarbonizacije Komisija sprejela v okviru postopka posvetovanj, ki ga predvidevajo členi 41 do 43 Pogodbe Euratom.

(272)

Jedrska elektrarna bi zagotovila stabilen vir zmogljivosti za pasovno električno energijo, s čimer bi k varnosti oskrbe prispevala bolj predvidljivo kot tehnologije začasne proizvodnje.

(273)

Združeno kraljestvo se ni strinjalo s pripombami, da bi v primeru neobstoja pomoči trg izvedel naložbe v novo jedrsko elektrarno. Nasprotno pa se je strinjalo s pripombami, da je jedrska proizvodnja nagnjena k več primerom nedelovanja trga, ki brez posredovanja države trgu preprečujejo doseganje učinkovite ravni dekarbonizacije in varnosti oskrbe. Tri najpomembnejše oblike nedelovanja trga, ki vplivajo na spodbude za naložbe v jedrsko proizvodnjo, so (1) nedelovanje trga na področju dekarbonizacije, (2) nedelovanje trga na področju varnosti in raznolikosti oskrbe in (3) nepopolnosti finančnih trgov (nepopolni trgi prenosa tveganja in oviranje).

(274)

Združeno kraljestvo je poudarilo, da je EPR nova tehnologija ter da v Združenem kraljestvu naložb v jedrsko energijo ni bilo že 30 let. V drugih državah novi jedrski projekti prav tako dobijo državno podporo. Brez državne podpore v Združenem kraljestvu elektrarna EPR ne bi bila naročena.

(275)

Združeno kraljestvo je še poudarilo, da drugi mehanizmi ne bi zadostovali za izpolnjevanje skupnih ciljev. Upravljavci, ki imajo sklenjeno pogodbo na razliko, ne morejo sodelovati na trgu proizvodnih zmogljivosti, učinek spodnje meje cene ogljika na cene emisij ogljika pa ne bi zadostoval za podporo naložbam v nove jedrske zmogljivosti.

(276)

Združeno kraljestvo ne verjame, da pogodbe na razliko za jedrske zmogljivosti prinašajo več prednosti kot pogodbe na razliko za obnovljive vire energije, saj vsebujejo dodatne klavzule, ki so bolj stroge (npr. ureditve delitve dobička). Prav tako pa, kar je tudi vprašanje, ki se prekriva s sorazmernostjo ukrepa, trajanje pogodbe na razliko ne more obveljati za pretirano, saj je treba upoštevati najkrajše možno trajanje, ki bi uresničilo naložbo.

(277)

Ukrep bi prinesel spodbudni učinek, med drugim bi podjetje NNBG spodbudil k izgradnji elektrarne še pred prejemom kakršne koli odškodnine.

(278)

Združeno kraljestvo je poudarilo argumente v podporo svojemu stališču, da so ukrepi sorazmerni. Ravni donosov na lastniški kapital, ki jih navajajo nekatere pripombe, ne bi bile realne, mehanizem delitve dobička pa bi preprečil prekomerno odškodnino, takoj ko bi bil dosežen prag 15 %.

(279)

Družba EDF ob koncu trajanja pogodbe na razliko ne bi mogla imeti tržne moči ali nepričakovanega dobička, in sicer zaradi zaprtja obstoječih jedrskih elektrarn še pred začetkom obratovanja nove elektrarne, vstopa novih nizkoogljičnih elektrarn in vstopa drugih upravljavcev jedrskih zmogljivosti.

(280)

Veleprodajne cene jedrske energije na Finskem in v Franciji ne bi bile primerna primerjava, saj imata ti državi članici posebne pogoje, v Franciji pa se cena nanaša na obstoječe elektrarne, pri katerih so se naložbe v veliki meri že amortizirale.

(281)

Združeno kraljestvo še meni, da so bili stroški za preudarno ravnanje z odpadki in njihovo razgradnjo vključeni v analizo, ki podpira poslovni model, na podlagi načrta za trajno skladišče in povezane storitve za ravnanje z jedrskimi odpadki in njihovo odlaganje.

(282)

Združeno kraljestvo je navedlo, da do izkrivljanja trga zaradi pomoči, ki ga poudarjajo zainteresirane strani, ne bi prišlo. Podjetje NNBG in družba EDF ne bi mogla vplivati na referenčno ceno, družba EDF pa ne bi imela tržne moči ali prevladujočega položaja na britanskih trgih z električno energijo.

(283)

Združeno kraljestvo je poudarilo, da elektrarna HPC ne bi imela negativnega učinka na naložbe v nove zmogljivosti povezovalnih vodov ter da namerava razširiti te zmogljivosti. Električno energijo, ki jo bo proizvajala elektrarna HPC, je mogoče izvažati, kar podpira naložbe v nove povezovalne vode.

(284)

Pomoč ne bi imela negativnega učinka na druge nizkoogljične vire, saj jih Združeno kraljestvo prav tako podpira, tehnologije obnovljive energije pa niso diskriminirane. Pomoč bi dejansko podprla naložbe v veliko energetskih pobud.

(285)

Združeno kraljestvo je odgovorilo v zvezi z vprašanjem stroškov odgovornosti, razgradnje in ravnanja z odpadki. Zlasti je poudarilo, da obravnava teh stroškov ne bi pomenila dodatne državne podpore.

(286)

Zlasti ureditev odgovornosti za jedrske nesreče po Zakonu o jedrskih napravah iz leta 1965 (Nuclear Installations Act 1965) ne bi povzročila obstoja državne pomoči, saj Združeno kraljestvo podjetju NNBG ne bi dalo zavarovanja v zvezi z obveznostmi podjetja glede jedrskih nesreč. V skladu z oddelkoma 16 in 18 Zakona o jedrskih napravah iz leta 1965 odgovornost za jedrske nesreče nosita obe strani, upravljavci in država, pri čemer so upravljavci odgovorni do določene višine odškodnine, država pa je odgovorna od tiste višine odškodnine naprej.

(287)

Poleg tega je Združeno kraljestvo poudarilo, da ureditve za omejeno odgovornost upravljavca in države izvajajo člena 6 in 7 Pariške konvencije ter člena 2 in 3 Bruseljske konvencije, torej izhajajo iz obveznosti na podlagi mednarodnega prava, ki bi jih odobrili EU in zlasti Priporočili Komisije 65/42/Euratom in 66/22/Euratom.

(288)

Državna pomoč je v členu 107(1) Pogodbe opredeljena kot vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(289)

Združeno kraljestvo je v priglasitvi navedlo, da priglašeni ukrep ni pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, zlasti ne zato, ker posredovanje države podjetju ni dalo prednosti na podlagi merila iz sodbe Altmark (30).

(290)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da jedrska tehnologija na splošno velja za uspešno gospodarsko dejavnost. Zaradi časovnega okvira za izgradnjo elektrarne HPC je Komisija menila, da ni verjetno, da bi elektrarna, ko bo zgrajena, lahko obravnavala težave z varnostjo oskrbe, ki naj bi jih Združeno kraljestvo imelo v 20. letih tega stoletja. Komisija je tudi podvomila o tem, da so bile podjetju NNBG naložene posebne obveznosti javnih storitev.

(291)

Komisija je podvomila o tem, ali je pogoje, naložene podjetju NNBG, mogoče šteti za obveznosti javne storitve, ter ali je bila podjetju NNBG naložena SSGP.

(292)

Ker več bistvenih elementov v zvezi z nadomestilom še ni bilo določenih in bodo predmet nadaljnjih pogajanj, je Komisija v sklepu o začetku postopka ugotovila, da še ne more preveriti, ali so bili izpogajani parametri določeni objektivno in pregledno, da bi se izognili dajanju gospodarske prednosti v korist upravičenemu podjetju pred konkurenčnimi podjetji.

(293)

V zvezi z možnostjo prekomerne odškodnine je Komisija navedla, da v času sklepa o začetku postopka ni bilo mogoče oceniti, ali bo podjetje NNBG za jamstvo plačalo komercialno stopnjo, in je izpostavila več pomislekov v zvezi s tem, ali mehanizem pogodbe na razliko omogoča prekomerno odškodnino.

(294)

Komisija je nadalje v sklepu o začetku postopka podvomila o tem, da stopnja dobička, uporabljena pri določitvi izvršilne cene, ustreza stopnji donosa običajnega podjetja, ki razmišlja o izvajanju SSGP skozi celo trajanje obdobja pooblastitve, ob upoštevanju ravni tveganja.

(295)

V zvezi z dogovorom z ministrstvom je Komisijo zanimalo, ali dogovor pomeni državno pomoč.

(296)

Komisija upošteva, da pogodba na razliko podjetje NNBG ščiti pred nihanjem cen na trgu z električno energijo, saj podjetje vedno prejme predhodno določeno izvršilno ceno, ko so prodajne cene pod to ravnjo. To podjetju NNBG v prvih 35 letih obratovanja elektrarne HPC zagotavlja stalne prihodke, kar pa ne velja za druge upravljavce, ki nimajo sklenjene pogodbe na razliko. Zato Komisija meni, da pogodba na razliko podjetju NNBG daje selektivno prednost.

(297)

Organi Združenega kraljestva menijo, da priglašeni ukrepi podjetju NNBG ne dajejo prednosti, saj izpolnjujejo merila iz sodbe Altmark.

(298)

Merila iz sodbe Altmark je Sodišče oblikovalo, da bi pojasnilo, v katerih okoliščinah nadomestilo, ki ga javni organ dodeli za izvajanje SSGP, pomeni državno pomoč po členu 107(1) PDEU (31).

(299)

Zlasti je Sodišče navedlo, da morajo biti izpolnjena vsa štiri merila, da nadomestilo za SSGP ne pomeni državne pomoči. Ti pogoji so kumulativni in so naslednji:

(300)

podjetje, ki prejema nadomestilo, mora dejansko izvajati obveznosti javne službe in te obveznosti morajo biti jasno opredeljene;

(301)

merila, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, morajo biti določena vnaprej ter objektivno in pregledno, da bi se preprečila gospodarska prednost, ki bi prejemniku dajala prednost v primerjavi s konkurenčnimi podjetji;

(302)

nadomestilo ne sme presegati tistega, ki je potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali z izpolnjevanjem obveznosti javne službe, ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička; in

(303)

če podjetje, ki mora izpolnjevati obveznosti javne službe v posameznem primeru, ni izbrano z javnim razpisom, s čimer bi bila zagotovljena izbira ponudnika, ki bi javno službo zagotavljal po najnižjih stroških za skupnost, se višina potrebnega nadomestila določi na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno dobro vodeno podjetje, ki razpolaga z ustreznimi viri, pri izpolnjevanju teh obveznosti ob upoštevanju realiziranih prihodkov in primernega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti.

(304)

Komisija je v svojem sporočilu o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o nadomestilu za SSGP), nadalje pojasnila pogoje, pod katerimi nadomestilo za opravljanje javne službe šteje kot državna pomoč (32).

(305)

Združeno kraljestvo meni, da je prvi pogoj izpolnjen, zlasti ker je storitev, ki naj bi jo zagotavljalo podjetje NNBG, jasno opredeljena in je ne bi zagotavljal trg. SSGP naj bi vsebovala naložbo v jedrsko elektrarno nove generacije, zgrajeno v določenem časovnem okviru.

(306)

V zvezi z opredelitvijo SSGP sodna praksa navaja: „Ugotoviti je treba, da v pravu EU ter za uporabo pravil PDEU o konkurenci ni javne in natančne zakonske opredelitve pojma naloge SSGP niti pravnega pojma, ki bi dokončno določil pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za to, da bi se lahko država članica veljavno sklicevala na obstoj in varstvo naloge SSGP v smislu prvega pogoja iz sodbe Altmark ali v smislu člena [106(2) PDEU] (33)“. Ker na tem področju ni posebne ureditve EU, imajo države članice proste roke pri opredelitvi obstoja SSGP. Vendar pa je ta diskrecijska pravica tudi omejena. Čeprav Komisija nima pristojnosti za določitev, katera vrsta storitve lahko izpolnjuje pogoje SSGP in katera ne, lahko načeloma ugotovi, da je država članica naredila očitno napako (34) pri oceni storitve kot SSGP. Država članica na primer obveznosti javne storitve ne more uveljaviti za storitve, ki jih že zagotavljajo ali bi jih lahko zadovoljivo in pod pogoji, skladnimi z javnim interesom, kot ga opredeljuje država, zagotavljala podjetja, ki poslujejo pod običajnimi tržnimi pogoji.

(307)

Komisija je v več primerih potrdila pogodbo na razliko kot sredstvo za državno pomoč v okviru reforme trga z električno energijo v Združenem kraljestvu (35). Komisija je menila, da je pogodba na razliko ustrezno sredstvo za dodelitev državne pomoči za proizvodnjo električne energije, ki je bila potrjena kot združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c). Zato ni razloga, da bi se Komisija oddaljila od tiste ocene in menila, da bi bila podpora proizvodnji električne energije na podlagi pogodbe na razliko lahko predmet SSGP.

(308)

Organi Združenega kraljestva so v svojem odgovoru večkrat jasno navedli, da je cilj ukrepa spodbuditi ali sprostiti naložbe v nizkoogljično proizvodnjo, zlasti v nove jedrske elektrarne. Ta cilj politike ustreza cilju skupnega interesa, za katerega je namesto dodelitve SSGP mogoče odobriti državno pomoč.

(309)

Pogodba na razliko za elektrarno HPC je bila oblikovana za čim učinkovitejše odpravljanje ovir projekta, vključno z nekaterimi zaščitami pred določenimi tveganji, predvsem glede negotovosti prihodnjih cen električne energije. Ta pristop je skladen z dodelitvijo državne pomoči po členu 107(3)(c) PDEU in ne pomeni SSGP.

(310)

V zvezi z vprašanjem, ali za projekt veljajo pravila o javnem naročanju, organi Združenega kraljestva priznavajo, da ukrep ne vključuje javnega naročila blaga, gradenj ali storitev za vlado Združenega kraljestva, kar je v nasprotju s trditvijo, da ukrep pomeni SSGP.

(311)

Prvo merilo iz sodbe Altmark določa tudi, da mora biti podjetju naložena obveznost opravljanja javne storitve. Da bi se upoštevala sodna praksa iz sodbe Altmark, morajo biti z dodelitvijo javne storitve določene tudi obveznosti zadevnih podjetij in organa (36).

(312)

V zvezi z obvezno naravo obveznosti javnih storitev v zadevnem primeru Združeno kraljestvo navaja, da so te zagotovljene s kombinacijo strogih klavzul, ki naj bi zagotovile, da bo podjetje NNBG izpolnilo poseben časovni okvir, in dejstva, da ko bo podjetje NNBG udeleženo pri gradnji, iz projekta ne bo več moglo izstopiti zaradi zelo visokih nepovratnih stroškov, ki bodo nastali. Res se zdi, da pogodba na razliko vsebuje vrsto strogih klavzul, ki podjetje NNBG spodbujajo k izvajanju obveznosti v skladu s pogodbo, organom Združenega kraljestva pa omogočajo, da v primeru neizpolnjevanja določenih obveznosti prekinejo pogodbo. Narava projekta resnično povzroča zelo visoke nepovratne stroške, kar bo podjetje NNBG zelo verjetno odvrnilo od opustitve projekta. Vendar pa so pogodbene določbe kljub posebni naravi projekta običajne pogodbene določbe, ki bi jih v podoben dogovor vključila vsaka pogodbenica, ne pa obveznost javne storitve, ki jo naložijo organi Združenega kraljestva. Podjetje NNBG dejansko ni dolžno zgraditi jedrske elektrarne, prav tako mu je ni treba zgraditi do določenega datuma. Organi Združenega kraljestva v zvezi s tem ne morejo naložiti nobene obveznosti, lahko le prekinejo pogodbo.

(313)

Poleg tega jedrske elektrarne HPC nobena obveznost ne zavezuje k proizvodnji električne energije, k proizvodnji določene količine električne energije ali k dajanju te električne energije na trg. Po pogodbi na razliko bo jedrska elektrarna HPC res imela veliko spodbud za proizvajanje čim večjih količin električne energije, da bi si povečala dobiček, vendar pa jo k temu nič ne zavezuje. Elektrarna HPC lahko električno energijo prodaja na kraju samem ali na podlagi dvostranskih pogodb, kar pomeni, da ni niti zavezana k prodaji električne energije javnosti niti ni k temu spodbujena.

(314)

Komisija meni, da teh pogojev ni mogoče obravnavati kot obveznosti javne storitve niti pogoji ne dokazujejo, da bo podjetju NNBG naložena SSGP.

(315)

Zato Komisija ugotavlja, da prvo merilo iz sodbe Altmark ni izpolnjeno, saj zagotavljanje naložbe v jedrsko elektrarno nove generacije, ki naj bi bila zgrajena v določenem časovnem okviru, ne pomeni prave SSGP, Združeno kraljestvo pa podjetju NNBG ni naložilo obveznosti javnih storitev.

(316)

Ker so merila iz sodbe Altmark kumulativna in ker prvo merilo ni izpolnjeno, Komisija meni, da drugih meril ni treba oceniti. Na podlagi argumentov iz oddelkov 7.1 do 7.5 preskus „Altmark“ za ukrep ni izpolnjen. Zato Komisija meni, da ukrepi podjetju NNBG dajejo selektivno prednost.

(317)

Združeno kraljestvo namerava podjetju NNBG izplačati odškodnino, če bi elektrarno HPC zaprli iz razlogov, ki niso neposredno povezani z njenim obratovanjem, zlasti zaradi sprememb v politiki vlade.

(318)

Združeno kraljestvo meni, da ta odškodnina ni pomoč.

(319)

Združeno kraljestvo navaja, da bodo vse pogodbe na razliko vsebovale določbe o odškodnini za vlagatelje v primeru „kvalificiranega dogodka zaustavitve“, recimo spremembe v zakonu, ki trajno zaustavi obrat (odvisno od tehnologije) ali zavrnitev kakršnega koli ponovnega zagona obrata po določenem obdobju s strani vlade Združenega kraljestva po zaustavitvi. Neposreden dogovor med ministrstvom in vlagatelji NNBG je dodaten in ločen dogovor, ki je namenjen kot podpora določbam kvalificiranega dogodka zaustavitve, ki so nujne zaradi posebnega položaja jedrske energije in večjih tveganj politične zaustavitve.

(320)

Po navedbah družbe EDF splošna načela prava Združenega kraljestva in prava EU dajejo možnost odškodnine, če je prišlo do odvzema lastninske pravice. Ta splošna načela veljajo za vse akterje na trgu, čeprav so določeni načini vložitve odškodninskih zahtevkov na voljo le akterjem iz držav članic ali držav, ki so pogodbenice Pogodbe o energetski listini.

(321)

Res se zdi, da vse pogodbe na razliko vključujejo določbe za kvalificiran dogodek zaustavitve, vendar pa vsem niso priloženi posebni ločeni dogovori z ministrstvom. Komisija priznava, da bi bilo mogoče trditi, da so z jedrsko energijo povezana večja tveganja politične zaustavitve kot pri drugih tehnologijah, vendar pa se zdi, da druge jedrske elektrarne v Združenem kraljestvu nimajo podobnih dogovorov z ministrstvom.

(322)

Res je, kot navaja družba EDF, da splošna načela prava Združenega kraljestva in prava EU dajejo možnost odškodnine, če je prišlo do odvzema lastninske pravice. Vendar pa poseben dogovor, ki določeno podjetje pred takim tveganjem ščiti na poseben način, temu podjetju prihrani stroške in čas, ki bi jih podjetje drugače porabilo za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz splošnih načel prava Združenega kraljestva in prava EU, na sodišču in zunaj njega. Podpiranje zakonske pravice s posebno pogodbeno pravico se zdi prednost za subjekt, ki uživa tako pravico, še posebej, ker je edini v takem položaju.

(323)

Zato Komisija meni, da dogovor z ministrstvom podjetju NNBG daje določeno selektivno prednost.

(324)

Dogovor z ministrstvom je sklenjen z javnim organom in pomeni odgovornost tega javnega organa. Vsaka prednost iz dogovora izhaja iz državnih sredstev.

(325)

Ker je pogodbo na razliko mogoče pripisati državi, je tudi prednost iz pogodbe mogoče pripisati državi.

(326)

Da je prednost pomoč v smislu člena 107 PDEU, mora biti dodeljena neposredno ali posredno iz državnih sredstev. To pomeni, da pojem „državna sredstva“ v smislu člena 107(1) PDEU zajema prednosti, ki jih država dodeli neposredno, in tudi prednosti, ki jih dodeli javni ali zasebni organ, ki ga je imenovala ali ustanovila država (37). V tem smislu člen 107(1) PDEU zajema vsa denarna sredstva, ki jih lahko javni organi dejansko uporabijo za podporo podjetjem, ne da bi bilo pomembno, ali ta sredstva trajno pripadajo premoženju države ali ne (38). Zato dejstvo, da zneski, ki ustrezajo zadevnemu ukrepu, ostajajo stalno pod javnim nadzorom in so torej na voljo pristojnim nacionalnim organom, čeprav niso stalno v lasti ministrstva za finance, zadostuje za to, da se opredelijo kot državna sredstva (39).

(327)

Organi Združenega kraljestva ne zanikajo, da se pogodba na razliko financira iz sredstev, ki so pod nadzorom države.

(328)

Komisija na podlagi spodnjih elementov meni, da bo prednost, dodeljeno po pogodbi na razliko, financiral javni ali zasebni organ, ki ga imenuje država.

(329)

Pogodba na razliko se bo financirala prek dajatev dobaviteljev, v takih okoliščinah pa je treba skleniti, da je vsako prednost, izplačano po pogodbi na razliko, mogoče pripisati državi in je financirana iz sredstev, ki jih nadzoruje država.

(330)

Prvič, izvršilno ceno in dajatev bo določila država.

(331)

Drugič, nasprotna stranka bo načeloma zasebno podjetje v lasti države in jo bo v vsakem primeru imenovala država. Določil nasprotne stranke ni mogoče spremeniti brez soglasja ministrstva.

(332)

Tretjič, nasprotna stranka, ki jo imenuje država, bo upravljala shemo plačil, kar vključuje pobiranje dajatve od dobaviteljev in pobiranje plačil od proizvajalcev, ko bo tržna cena višja od izvršilne cene. Vključena bodo tudi plačila za proizvajalce in plačila za dobavitelje v določenih primerih.

(333)

Četrtič, nasprotna stranka bo v skladu z energetskim zakonom pooblaščena za pobiranje prihodkov, kar ji bo omogočilo, da bo od dobaviteljev pobirala sredstva, potrebna za plačila proizvajalcem s pogodbo na razliko, država pa bo vzpostavila določene mehanizme, s katerimi bo zagotovila plačila proizvajalcem s pogodbo na razliko v primeru neplačila dobaviteljev. Ti mehanizmi bodo vključevali določilo, da morajo dobavitelji zagotoviti zavarovanje, rezervni sklad za primer plačilne nesposobnosti in imenovanje zasilnega dobavitelja. Rezervni sklad za primer plačilne nesposobnosti bi nasprotni stranki zagotavljal sredstva, s katerimi bi krila neplačane dajatve dobaviteljev za obdobje od izčrpanja zavarovanja do imenovanja nadomestnega dobavitelja po mehanizmu zasilnega dobavitelja, ki ga ureja energetski regulator Ofgem.

(334)

Petič, nasprotna stranka bo državi poročala o izvajanju. V zvezi s tem je predvideno, da bo nasprotno stranko urejal okvirni dokument, ki bo med drugim določal odnos med nasprotno stranko in državo, načela delovanja nasprotne stranke, zadeve, rezervirane za delničarja, naloge in pristojnosti nasprotne stranke, upravljavske in finančne odgovornosti ter zahteve za poročanje in spremljanje. Določal bo tudi parametre, v okviru katerih mora nasprotna stranka izpolniti svoje naloge v zvezi s pogodbami na razliko.

(335)

Na podlagi teh elementov je mogoče skleniti, da bo prednost, dana s pogodbo na razliko, financirana s prispevki, ki jih naloži država in ki jih v skladu z določbami zakonodaje upravlja in razdeli subjekt, ki ga država imenuje in nadzira.

(336)

Vlada Združenega kraljestva meni, da kreditno jamstvo in pogoji pogodbe na razliko služijo različnima namenoma. Oblikovanje cen in odobritev kreditnega jamstva sta močno odvisna od tveganja zadevnega projekta, vključno s pogoji pogodbe na razliko. Vendar pa obratno ne drži: obstoj jamstva prerazporedi profil tveganja med vlagatelje, ki zagotovijo dolžniški kapital, in poroka, ne spreminja pa profila tveganja projekta. Vlada Združenega kraljestva se ne strinja, da bi projektno podjetje prejelo dodatno podporo zaradi kombinacije pogodbe na razliko in kreditnega jamstva.

(337)

Vendar pa je posredovanja države v zvezi z elektrarno HPC treba obravnavati skupaj kot enoten ukrep pomoči zaradi višine dolga, potrebnega za projekt, ki ga brez posredovanja države ne bi bilo mogoče dobiti, zaradi časa posredovanj države, ki se zgodijo sočasno, in zaradi povezave med oceno podjetja NNBG, določitvijo višine jamstva in določbami pogodbe na razliko. Pogodba na razliko, dogovor z ministrstvom in kreditno jamstvo so različni z vidika sredstev, so pa del iste naložbene odločitve organov Združenega kraljestva in imajo isti cilj, tj. spodbuditi in omogočiti naložbo v novo jedrsko elektrarno. Ti trije ukrepi so povezani in so vsi nujni za izgradnjo elektrarne HPC.

(338)

Kreditno jamstvo je glavni del financiranja projekta, ki ima precedenčno vrednost. Obstoj kreditnega jamstva je izjemno pomemben, saj projektu omogoča pridobitev zunanjega financiranja. Na trgu ni primerov podobnih jamstev za podobne projekte, saj ne obstajajo. Glede na precedenčno naravo projekta, financiranja in jamstva, za katerega ni natančno primerljivih referenc, Komisija, tudi če bi menila, da plačilo zmanjšuje podporo, meni, da cena, ki jo podjetje NNBG plača za kreditno jamstvo, ne more biti tržna cena, saj trg ne ponuja podobnega jamstva in ga tudi ne bo ponujal.

(339)

Kreditno jamstvo daje javni organ Združenega kraljestva in vključuje javna sredstva države. Zato Komisija meni, da kreditno jamstvo, ki ga je Združeno kraljestvo dodelilo za dolg podjetja NNBG, vključuje državno pomoč.

(340)

Pogodba na razliko, dogovor z ministrstvom in kreditno jamstvo lahko izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med državami članicami. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da sta proizvodnja in dobava električne energije liberalizirani. Ker bodo v tem primeru priglašeni ukrepi omogočali razvoj visoke stopnje zmogljivosti, ki bi bila sicer lahko predmet zasebne naložbe drugih akterjev na trgu, ki uporabljajo alternativne tehnologije, bodisi iz Združenega kraljestva ali drugih držav članic, lahko priglašeni ukrepi vplivajo na trgovino med državami članicami in izkrivljajo konkurenco.

(341)

Komisija meni, da bi lahko ukrepi pomoči izkrivljali odločitve za naložbe in odvrnili alternativne naložbe. Ker je družba EDF že dejavna na trgu proizvodnje električne energije v Združenem kraljestvu, lahko pomoč izkrivlja delovanje prodajnega trga. Pomoč bi lahko privedla tudi do morebitnega zmanjšanja likvidnosti veleprodajnega trga.

(342)

Komisija zato ugotavlja, da pogodba na razliko, dogovor z ministrstvom in kreditno jamstvo kot različni ukrepi, ki se nanašajo na eno posredovanje države, vključujejo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(343)

Komisija je v svojem sporočilu o okviru Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (okvir SSGP) pojasnila, kako bi razlagala člen 106(2) PDEU pri ocenjevanju priglašenega ukrepa, ki vključuje državno pomoč in zagotavljanje SSGP (40). Komisija je v uvodni izjavi (315) ugotovila, da priglašeni ukrep ne pomeni zagotavljanja dejanske SSGP, kar je bistveni pogoj za oceno ukrepa na podlagi člena 106(2) PDEU. Zato po mnenju Komisije za ugotovitev, da priglašenega ukrepa ni mogoče šteti za združljivega z notranjim trgom na podlagi zahtev iz člena 106(2) PDEU, ni treba oceniti ostalih zahtev iz okvira SSGP.

(344)

Komisija v uvodni opombi ugotavlja, da so ukrepi, ki vključujejo pomoč za tekoče poslovanje, načeloma nezdružljivi na podlagi člena 107(3)(c) (41). Vendar pa so priglašeni ukrepi in zlasti pogodba na razliko zaradi v nadaljevanju pojasnjenih razlogov enakovredni pomoči za naložbe.

(345)

Cilj ukrepov in zlasti pogodbe na razliko je omogočiti podjetju NNBG, da se zaveže k naložbi v izgradnjo jedrske elektrarne HPC. Pogodba na razliko učinkovito zagotavlja instrument za omejitev tveganja v obliki stabilizatorja cen, ki ponuja stabilnost in varnost dohodkov za obdobje, ki je dovolj dolgo, da lahko podjetje NNBG vloži visoke zneske sredstev, potrebnih za izgradnjo jedrske elektrarne HPC.

(346)

Jedrska elektrarna HPC dejansko pomeni večje tveganje med fazo gradnje in manjše med fazo obratovanja. Dolgo obdobje obratovanja jedrske elektrarne HPC zahteva podporne ukrepe, pri katerih bo to upoštevano. Z vidika te posebne vrste projekta Komisija meni, da je ukrep pomoči dejansko enakovreden zagotavljanju pomoči za naložbe, pri kateri so upoštevani značilnosti in profil tveganj projekta, ter s tem zmanjšuje potrebni znesek pomoči in dodatne ukrepe, ki so bistveni za spodbujanje naložbe. Z vidika finančnega modeliranja se lahko neto sedanja vrednost plačil izvršilne cene obravnava kot enakovredna pavšalnemu plačilu, ki omogoča podjetju NNBG, da krije stroške gradnje.

(347)

Komisija zato ugotavlja, da ima pomoč v tem posebnem primeru zaradi posebnosti projekta značilnost pomoči za naložbe in njena združljivost bo ocenjena temu ustrezno. Posebno izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča pomoč, bo ocenjeno v oddelku 9.6.

(348)

Komisija je proučila vprašanje, ali so ukrepi združljivi z obstoječimi predpisi o notranjem trgu.

(349)

Nekatere zainteresirane strani so zlasti izrazile zaskrbljenost, da bi pomoč lahko kršila člen 8 direktive o električni energiji. Nekateri sodelujoči so izrazili tudi pomisleke glede združljivosti ukrepov s pravili EU o javnem naročanju (42).

(350)

Komisija meni, da sta obe vprašanji do določene mere povezani. Zlasti pravila o javnem naročanju, zajeta v Direktivi 2004/17/ES in Direktivi 2004/18/ES, se ne uporabljajo za zadevni ukrep, saj ne vključuje nobenega naročila blaga, gradenj ali storitev.

(351)

Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES se uporabljata za pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila s strani enega ali več javnih naročnikov ali naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve predvidene za javni namen. To med drugim pomeni sklenitev pogodbe, ki določa vzajemno zavezujoče obveznosti, pri katerih je treba gradnje, blago ali storitve izvajati v skladu s posebnimi zahtevami, ki jih določi javni naročnik ali naročnik in so pravno izvršljive.

(352)

Nasprotno se državni akti, kot so dovoljenja ali licence, pri katerih država članica ali njen javni organ določi pogoje za izvajanje gospodarske dejavnosti, tudi pogoj izvedbe določenih del, ter ki se običajno dodelijo na zahtevo gospodarskega subjekta in ne na pobudo javnega naročnika ali naročnika in pri katerih ima gospodarski subjekt možnost, da odstopi od izvedbe gradnje ali opravljanja storitev, ne štejejo za javno naročilo.

(353)

Enako samo financiranje, zlasti prek nepovratnih sredstev, ki je pogosto povezano z obveznostjo vračila prejetih zneskov, če se ne porabijo za predvidene namene, ne spada na področje uporabe zgoraj navedenih direktiv.

(354)

Na podlagi razpoložljivih informacij ni mogoče sklepati, da se pogodba na razliko nanaša na pridobitev gradenj, storitev ali blaga in tako izpolnjuje pogoje za javna naročila ali koncesije.

(355)

Prvič, pogodba na razliko ne določa nobenih posebnih zahtev glede zagotavljanja kakršnih koli storitev, blaga ali gradenj javnemu naročniku ali tretjim stranem. Te pogodbe vključujejo samo splošno zavezo podjetja NNBG za naložbo v jedrsko elektrarno HPC, njeno izgradnjo in obratovanje. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 315, Komisija ugotavlja, da zagotovljene storitve ni mogoče obravnavati kot storitve splošnega gospodarskega pomena.

(356)

Drugič, pogodbe ne izpolnjujejo vzajemno zavezujočih obveznosti, ki bi bile lahko izvršljive pred sodiščem. Nasprotno, pogodbe vsebujejo samo roke v zvezi s fazo gradnje jedrskih reaktorjev, ko za podjetje NNBG obstaja tveganje prekinitve pogodbe (glej uvodno izjavo 219).

(357)

Tretjič, ni selektivnosti glede števila gospodarskih subjektov, ki lahko sklenejo pogodbo na razliko, ki ne izhaja iz omejenega števila razpoložljivih lokacij za gradnjo jedrskih elektrarn. Kot so poudarili organi Združenega kraljestva, je sistem še vedno odprt za vse morebitne zainteresirane strani.

(358)

Komisija zato ugotavlja, da pogodba na razliko za jedrsko elektrarno HPC določa pogoje za izvajanje dejavnosti proizvodnje električne energije z uporabo jedrske tehnologije in je ni mogoče obravnavati kot javno naročilo ali dejavnost javnega naročanja.

(359)

Četudi bi kdo trdil, da se člen 8 direktive o električni energiji uporablja za priglašeni ukrep, po mnenju Komisije ne gre za kršitev te direktive.

Člen 8 direktive o električni energiji ne predpisuje uporabe razpisnega postopka ter določa, da se lahko na podlagi objavljenih meril uporabljajo enakovredni postopki v smislu preglednosti in nediskriminatornosti. Združeno kraljestvo je pripravilo javni razpis za prijavo interesa za opredelitev primernih vlagateljev v jedrsko energijo.

(360)

Zlasti je ministrstvo za energijo in podnebne spremembe decembra 2011 objavilo razpis za prijavo interesa za morebitne vlagatelje v projekte, ki imajo zahtevane značilnosti, kot je opisano v objavljenem dokumentu (43).

(361)

Operativni okvir za pogodbe na razliko in energetski zakon sta bila nato objavljena 29. novembra 2012 (44). V operativnem okviru je bilo pojasnjeno, kako naj bi pogodba na razliko podprla naložbo v nizkoogljično proizvodnjo električne energije. Vključeval je predloge, kako lahko razvijalci zaprosijo za pogodbo na razliko, pogoje, pod katerimi bodo te pogodbe izdane, in podporni institucionalni okvir.

(362)

Edino podjetje za proizvodnjo jedrske energije, ki se je odzvalo na poziv z novim jedrskim projektom, ki je bil dovolj napreden, da ga je bilo mogoče šteti za upravičenega za začetek razprav, je bilo podjetje NNBG, ki je z dopisom z dne 22. marca 2012 predložilo svoja merila za upravičenost. Projekt je bil v odgovoru ministrstva za energijo in podnebne spremembe z dne 22. maja 2012 potrjen kot upravičen.

(363)

Združeno kraljestvo je julija 2012 potrdilo, da je opravilo razgovore z novimi jedrskimi razvijalci razen s podjetjem NNBG (45). Po notranji odobritvi s strani vlade Združenega kraljestva so se 15. februarja 2013 začela uradna pogajanja s podjetjem NNBG o možnih pogojih naložbene pogodbe.

(364)

Komisija ugotavlja, da je izbirni postopek, ki ga je Združeno kraljestvo uporabilo za opredelitev primernega izvajalca pogodbe na razliko za naložbo v novo jedrsko elektrarno, temeljil na jasnem, preglednem in nediskriminatornem okviru, ki se lahko šteje za enakovrednega razpisnemu postopku v smislu preglednosti in nediskriminatornosti.

(365)

Zato ni treba ugotoviti, ali bi bila zaradi morebitne kršitve predpisov o notranjem trgu pomoč nezdružljiva.

(366)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvom glede treh skupnih ciljev, ki jih je navedlo Združeno kraljestvo, tj. raznovrstnost, zanesljivost oskrbe in dekarbonizacija.

(367)

V sklepu o začetku postopka je bilo ugotovljeno, da se zanesljivost oskrbe lahko šteje za skupen cilj, vendar ni bilo gotovo, ali bi ukrep pomoči v zadevnem primeru pomagal rešiti težavo, saj se zdi, da obstaja razhajanje med predvidenim zmanjšanjem povpraševanja in trenutkom, ko bi bila jedrska elektrarna HPC na voljo. Prav tako Komisiji ni bilo jasno, ali bi lahko alternativne tehnologije zadovoljile potrebo po novi energetski zmogljivosti.

(368)

Diverzifikacija se je štela za pomemben vidik zanesljivosti oskrbe, vendar ne za takšen, da bi jo bilo mogoče priznati kot ločen cilj splošnega interesa.

(369)

Vendar se je Komisija strinjala, da je ukrep skladen s Pogodbo Euratom.

(370)

Kot je bilo ugotovljeno v preteklih sklepih Komisije (46), si Pogodba Euratom prizadeva za vzpostavitev „pogojev, potrebnih za razvoj močne jedrske industrije, ki bo zagotovila zajetne vire energije“. Ta cilj je ponovno poudarjen v členu 1 Pogodbe Euratom, ki določa, da „bo naloga Skupnosti prispevati k zvišanju življenjskega standarda v državah članicah […] z vzpostavitvijo pogojev, potrebnih za hitro ustanovitev in rast jedrskih dejavnosti“.

(371)

Na tej podlagi ustanovi Pogodba Euratom Evropsko skupnost za jedrsko energijo Euratom, ki predvideva potrebne instrumente in dodelitev odgovornosti za dosego teh ciljev. Komisija mora zagotoviti, da se uporabljajo določbe te pogodbe.

(372)

Člen 2(c) Pogodbe Euratom določa, da države članice „olajšuje[jo] naložbe in zagotavlja[jo], zlasti s spodbujanjem podjetništva, postavitev osnovnih naprav, potrebnih za razvoj jedrske energije v Skupnosti“. Člen 40 iste pogodbe predvideva, da Skupnost objavlja usmeritvene programe za „spodbujanje naložb z navedbo proizvodnih ciljev“.

(373)

Na podlagi ocene Komisije ukrep prispeva k dolgoročni zanesljivosti oskrbe, zlasti na podlagi napovedi o zmogljivosti in vloge, ki jo bo imela oskrba z električno energijo iz jedrske elektrarne HPC, ko naj bi začela delovati.

(374)

Komisija zato ugotavlja, da ukrepi pomoči, namenjeni spodbujanju jedrske energije, zasledujejo cilj skupnega interesa ter lahko hkrati prispevajo k ciljem diverzifikacije in zanesljivosti oskrbe.

(375)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvom v zvezi s stališčem, da na jedrsko energijo dejansko vpliva nedelovanje trga.

(376)

Komisija je navedla zlasti obstoj drugih instrumentov, namenjenih dekarbonizaciji (kot je sistem za trgovanje z emisijami) in navidezne možnosti za uspeh jedrske energije na trgu. Komisija je navedla tudi, da bi bilo morebitno nedelovanje trga lahko povezano z ovirami pri zvišanju ravni potrebnih sredstev zaradi ogromnih stroškov, ki so s tem povezani, kar naj bi se brez potrebe po drugih instrumentih ustrezno rešilo z zagotovitvijo kreditnega jamstva.

(377)

Komisija je vprašanje morebitnega nedelovanja trga ocenila s presojo dokazov, ki so jih predložili sodelujoči, in z izvedbo obsežne ekonomske analize (47).

(378)

Trditve Združenega kraljestva, da je preostalo nedelovanje trga pri emisijah ogljika prisotno dolgoročno, saj za ogljik ni dolgoročnih cenovnih signalov ter ni vzpostavljenega dovolj natančnega in stabilnega regulativnega okvira za dolgoročno zmanjševanje emisij ogljika, so utemeljene. Ta trditev upravičuje neke vrste vladno posredovanje za spodbujanje nizkoogljične proizvodnje, kar vključuje jedrsko energijo.

(379)

Poleg tega se zdita utemeljeni tudi trditvi, da cena za zanesljivost oskrbe z električno energijo ni ustrezno oblikovana in da lahko zasebne naložbe na področju proizvodnje električne energije ostanejo pod družbeno optimalno stopnjo.

(380)

Vendar ta morebitna načina nedelovanja trga očitno ne upravičujeta naložb le v proizvodnjo jedrske energije, ampak obsežnejše naložbe v nizkoogljično proizvodnjo oziroma v pravna sredstva za internalizacijo pozitivnih stranskih učinkov razpoložljivosti električne energije. Drugi način nedelovanja trga se rešuje zlasti z uvedbo zmogljivostnega mehanizma. Komisija je ukrep Združenega kraljestva o trgu proizvodnih zmogljivosti odobrila v svojem sklepu z dne 23. julija 2014 (48).

(381)

Prisotna sta dva načina nedelovanja trga, ki sta pomembnejša zlasti za jedrsko energijo.

(382)

Prvič, pri naložbah v jedrsko energijo je zaradi visokih vnaprejšnjih stroškov kapitala, dolgotrajne gradnje in dolgotrajnega obratovanja, potrebnega za povračilo stroškov naložbe, prisotno veliko tveganje. Pomanjkanje finančnih instrumentov, ki temeljijo na trgu, in drugih vrst pogodb, s katerimi bi se zavarovalo pred takšnim velikim tveganjem, je nedelovanje trga, ki je značilno za nekaj tehnologij, med drugim tudi za jedrsko energijo. Instrumenti, ki so trenutno na voljo na trgu, ne določajo časovnih okvirov, ki bi bili daljši od 10 ali 15 let, niti v obliki dolgoročnih pogodb niti v obliki instrumentov za zavarovanje pred tveganjem.

(383)

Življenjski cikel proizvodnje jedrske energije je v nasprotju z drugo energetsko infrastrukturo in z večino naložb v infrastrukturo na splošno zelo dolg in zapleten. Gradnja jedrske elektrarne običajno traja od osem do deset let, stroški nastanejo pred ustvarjanjem kakršnih koli prihodkov, tveganja pa nosi le vlagatelj. Za 60-letno obdobje obratovanja je značilno ustvarjanje prihodkov, vendar ti temeljijo na negotovem gibanju veleprodajnih cen. Sledi obdobje razgradnje, ki lahko traja štirideset let, pri čemer je treba nameniti sredstva za zaprtje objekta. Odlaganje visokoradioaktivnih jedrskih odpadkov in njihova obdelava običajno potekata na kraju samem pred prenosom na odlagališče, kjer naj bi se odpadki hranili več tisoč let.

(384)

Drugič, po končani naložbi, ko je vlagatelj v podrejenem pogajalskem položaju, obstaja tveganje (zlasti političnega) „zadrževanja“. Zaradi sporne narave jedrske tehnologije lahko zaporedne vlade zavzamejo različna stališča glede njene zaželenosti, kar lahko prispeva k negotovosti zasebnih vlagateljev. Komisija ni prepričana, ali se to vprašanje lahko šteje za nedelovanje trga, vendar priznava, da lahko oteži naložbo v novo jedrsko elektrarno, zlasti zaradi dolgotrajne gradnje, obratovanja in razgradnje jedrskih elektrarn.

(385)

Ta vprašanja so prisotna le pri jedrski tehnologiji. Politično „zadrževanje“ je lahko načeloma prisotno pri vseh tehnologijah, vendar se lahko pričakuje, da je pri jedrskih projektih zaradi daljšega časovnega okvira in večjega obsega naložbe prisotno v večji meri. Nezmožnost ustrezne porazdelitve tveganj, ki izhajajo iz obsežne naložbe prek tržnih instrumentov, precej bolj kot na druge tehnologije vpliva na jedrsko tehnologijo.

(386)

Komisija je proučila tudi vprašanje, ali bi se naložba v novo jedrsko elektrarno izvedla, tudi če pomoč ne bi bila prisotna. Pri modeliranju je bilo uporabljenih več hipotetičnih scenarijev z različnimi predpostavkami glede cen fosilnih goriv in političnega okolja, ki bi lahko prevladovalo, če za novo jedrsko elektrarno ne bi bila sklenjena pogodba na razliko (49). Združeno kraljestvo trdi, da lahko modeliranje samo po sebi in zlasti pri tako dolgem časovnem okviru zagotovi le koristne kazalnike na podlagi potrebne poenostavitve dejanske dinamike, vendar Komisija meni, da lahko takšno modeliranje pripomore k oblikovanju njenega stališča o ključnih vidikih ocene.

(387)

V scenariju, v katerem so pogodbe na razliko na voljo za tehnologije za proizvodnjo iz obnovljivih virov ter tehnologije zajemanja in skladiščenje ogljika, ne pa tudi za jedrsko tehnologijo, zasebne naložbe v novo jedrsko elektrarno v modelu postanejo gospodarne šele leta 2046. V scenariju, v katerem se pogodbe na razliko ne uporabijo in se vzpostavi trg proizvodnih zmogljivosti, se pobude za zasebne naložbe ob uporabi osrednjih predpostavk ministrstva za energijo in podnebne spremembe glede cen fosilnih goriv ne izvedejo do leta 2037. Ob upoštevanju visokih cen fosilnih goriv se naložbe v novo jedrsko elektrarno izvedejo leta 2032, ob upoštevanju nizkih cen fosilnih goriv in pavšalnih cen ogljika pa se ne izvedejo pred iztekom časovnega okvira modeliranja leta 2049.

(388)

Modeliranih je bilo še osem scenarijev, vsak scenarij pa je bil nato spremenjen v največ osem različic. Povzetek ključnih rezultatov iz nekaterih scenarijev je na voljo v preglednici 9 v Prilogi.

(389)

Ključna ugotovitev na podlagi modeliranja je, da je precej negotovosti okrog vprašanja, ali bi se zasebna naložba v novo jedrsko elektrarno izvedla, če ne bi bila prisotna državna pomoč, datumi pa se gibajo od začetka leta 2030 do najpozneje leta 2049. Sklenitev pogodbe na razliko za novo jedrsko elektrarno naj bi vplivala na izboljšanje blaginje družbe kot celote in zlasti potrošnikov, razen če se bo odstopilo od ciljev glede dekarbonizacije in bodo cene fosilnih goriv nizke.

(390)

Z analizo, ki jo je izvedla Komisija, se je potrdil obstoj precejšnje negotovosti glede vprašanja, ali bi trg naložbe v novo jedrsko elektrarno zagotovil v realnem časovnem okviru. Tega na podlagi predloženih dokazov in izvedene analize sicer ni mogoče sklepati, vendar s sorazmerno visoko stopnjo zaupanja in v okviru neizogibnih omejitev, ki jih uvajajo napovedi v tem časovnem okviru, kažejo, da se zgolj poslovna naložba v novo jedrsko elektrarno ne bi izvedla pravočasno, da bi izpolnila potrebe energetske politike, ki bi jih ob odsotnosti državne pomoči imelo Združeno kraljestvo.

(391)

Poleg tega drugi mehanizmi ne zadoščajo za spodbujanje naložb v novo jedrsko elektrarno. Niti spodnja meja cene ogljika niti trg proizvodnih zmogljivosti ne zadoščata za ustvarjanje naložb v jedrsko energijo. Operaterji jedrskih elektrarn so lahko do sodelovanja na trgu proizvodnih zmogljivosti upravičeni šele, ko se odpovedo drugim oblikam podpore, vključno s pogodbo na razliko ali kreditnim jamstvom, trg proizvodnih zmogljivosti pa zagotavlja obdobje, ki bi bilo prekratko za zagotovitev naložb v jedrsko energijo. Spodnja meja cene ogljika tako obsežni in dolgotrajni naložbi kot v primeru nove jedrske elektrarne ne zagotavlja zadostne gotovosti glede prihodnjih veleprodajnih cen. Na podlagi opravljenega modeliranja druge oblike ne bi zadoščale za zagotovitev naložbe v novo jedrsko elektrarno v realnem časovnem okviru in v obsegu, kot ga potrebuje Združeno kraljestvo. Z nobenim ukrepom podpore se ne odpravita visoka negotovost veleprodajnih cen ter pomanjkanje možnosti za zavarovanje in sklenitev dolgoročnih dogovorov.

(392)

Komisija na podlagi navedenega in v kolikor je naložba v novo jedrsko elektrarno usmerjena v cilj skupnega interesa EU, kot je navedeno v oddelku 9.2, ugotavlja, da so predlagani ukrepi državne pomoči zaradi te posebne vrste naložbe v novo jedrsko elektrarno ter zaradi stanja in delovanja finančnih trgov, kakršna sta bila v času sprejetja tega sklepa v Združenem kraljestvu, nujni.

(393)

Komisija je v sklepu o začetku postopka podvomila, da se bi lahko pogodba na razliko štela za ustrezen instrument za dodelitev državne pomoči, saj se z njo odpravi cenovni signal in posega v zasnovo sedanjega trga, trg električne energije pa je konkurenčni trg, na katerem se naložbe izvajajo na podlagi predvidenih prihodkov od prodaje električne energije na veleprodajni ravni.

(394)

Komisija je izrazila tudi dvome glede trajanja ukrepa in dejstva, da zagotavlja zaščito prihodkov z odpravo cenovnega tveganja, kar je dodatno okrepljeno, če se pogodba na razliko izvaja v povezavi s kreditnim jamstvom. Komisija je imela pomisleke tudi glede pomanjkanja odprtega in preglednega razpisnega postopka, s čimer je bila med drugim kršena tehnološka nevtralnost, saj so lahko glede projekta, ki temelji na posebni tehnologiji, potekala zasebna pogajanja med Združenim kraljestvom in družbo EDF.

(395)

Trditve Združenega kraljestva v podporo pogodbi na razliko so povezani z glavnimi načini nedelovanja trga iz oddelka 9.3, zlasti z nezmožnostjo zasebnih vlagateljev, da tveganje nestanovitnosti cen učinkovito porazdelijo ali prenesejo zaradi nepopolnih trgov prenosa tveganja v sedanjih okoliščinah.

(396)

Če je takšno dolgoročno nedelovanje trga prisotno na kapitalskem trgu, zagotavljanje kreditnega jamstva samo po sebi ne bi zadoščalo za spodbujanje naložbe v novo jedrsko elektrarno, saj rešuje le potrebo po zadolževanju za projekt, ne obravnava pa posebnih vprašanj v zvezi z jedrsko energijo, kot so posebna tveganja, ki izhajajo iz gradnje, ter dolg in zapleten življenjski cikel. Kreditno jamstvo vlagatelju omogoča, da se zadolži, pogodba na razliko pa mu omogoča, da na projekt veže lastniški kapital. Poleg tega je kreditno jamstvo samo po sebi vezano na obstoj pogodbe na razliko in je z njo neločljivo povezano, saj se njen obstoj upošteva pri oceni projekta. Le zajamčeni prihodki na podlagi pogodbe na razliko bi lahko izravnali dolgoročni profil tveganja projekta.

(397)

Komisija je že v svojem sklepu z dne 23. julija 2014 sprejela, da so lahko pogodbe na razliko ustrezen instrument za podporo nizkoogljičnih tehnologij in zlasti tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (50).

(398)

S pogodbo na razliko se odprto rešuje potreba po zagotavljanju stabilnosti cen ter predvidljivosti donosa projekta in lastniškega kapitala, kar je zlasti pomembno za tako obsežne in dolgotrajne naložbe in torej bistvenega pomena za omogočanje naložbe. V tem smislu pogodba na razliko odpravlja opredeljene glavne tržne nepopolnosti.

(399)

Dodatni pogoji iz pogodbe na razliko za jedrsko elektrarno HPC in dogovora z ministrstvom in zlasti nadomestila, dodeljena v primeru političnih ali zakonodajnih oblik diskriminatornega kaznovanja jedrske tehnologije, obravnavajo dodatna tveganja, ki se lahko štejejo za značilna za jedrsko elektrarno, tj. morebitno zadrževanje naložbe zaradi sprememb zakonodajnega okvira, na primer iz političnih razlogov.

(400)

Komisija glede na cilj ukrepov pomoči, tj. prizadevanje za naložbo v jedrsko energijo, meni, da zaradi časovnega okvira, ki ga je zahtevalo Združeno kraljestvo, javni razpis, pri katerem bi sodelovalo več tehnologij za proizvodnjo električne energije, ne bi bil primeren.

(401)

Po javnem razpisu za prijavo interesa, ki ga je začelo Združeno kraljestvo, je naložbeni predlog predložila samo družba EDF. Združeno kraljestvo je zagotovilo dokaze (51), da v času pogajanj z družbo EDF noben drug projekt ni bil pripravljen konkurirati jedrski elektrarni HPC. Zaradi posebnosti jedrske tehnologije so stroški predhodno prevzetih obveznosti precejšnji, znanje in finančno moč za izvedbo naložbe v obsegu jedrske elektrarne HPC pa ima le manjše število subjektov. Združeno kraljestvo je pojasnilo, da bi bilo bolje, če bi si ponudniki medsebojno konkurirali, vendar za novo jedrsko elektrarno ni bilo drugih zavezujočih ponudb.

(402)

Komisija priznava, da je jedrska energija glede pogojev, ki jih morajo vlagatelji izpolniti, na splošno v drugačnem položaju kot druge tehnologije. Glede življenjske dobe in obsega naložbe se z jedrsko elektrarno ne more primerjati noben projekt. Projekt jedrske elektrarne HPC je zelo poseben. Je infrastrukturni projekt, ki je v energetskem pa tudi v katerem koli drugem sektorju skoraj brez primere. Komisija zato priznava, da razpisni postopek v zadevnem primeru glede na omejitve projekta ne bi bil smiseln.

(403)

Komisija meni tudi, da se z zagotavljanjem pogodbe na razliko za novo jedrsko naložbo drugih tehnologij ne diskriminira v preveliki meri in da za novo jedrsko elektrarno ni ugodnejša kot za druge tehnologije. Tudi druge tehnologije so lahko deležne podobne podpore s pogodbami na razliko, pri čemer se uporabi enaka vrsta instrumenta, razen prilagoditev, ki se lahko štejejo za nujne zaradi razlik med tehnologijami (kot so dogovor z ministrstvom ali določbe za ponoven začetek pogajanj, vezane na operativne stroške).

(404)

Številne tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov zaradi svoje nestalne narave niso ustrezna alternativa tehnologiji za osnovno obremenitev, kakršna je jedrska energija. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (199), je nadomestitev zmogljivosti, ki naj bi jo imel projekt jedrske elektrarne HPC, enaka 14 GW kopenske vetrne energije ali 11 GW zmogljivosti vetrne energije na morju, česar pa v enakem časovnem okviru ne bi bilo mogoče zagotoviti.

(405)

Pogodba na razliko za novo jedrsko elektrarno ne diskriminira obstoječih jedrskih elektrarn, pri katerih spodbude za gradnjo niso potrebne in ki so bile zgrajene v drugačnih okoliščinah, npr. pred liberalizacijo trga.

(406)

Komisija zato v okviru omejitev tega posebnega primera in projekta ugotavlja, da sta pogodba na razliko, skupaj s kreditnim jamstvom, in dogovor z ministrstvom, kakor sta bila strukturirana v priglašenih ukrepih, ustrezna instrumenta za zagotavljanje pomoči in nudenje ustreznega spodbujevalnega učinka upravičencu.

(407)

Komisija je v sklepu o začetku postopka podvomila, da je stopnja donosa sorazmerna glede na kombinacijo pogodbe na razliko, kreditnega jamstva in drugih elementov ukrepa za zmanjševanje tveganja, ki se zdi združljiva z znatno nižjimi stopnjami donosa od tistih, ki so bile zaradi nižjega tveganja dodeljene podjetju NNBG. Pogodba na razliko s svojo zasnovo v bistvu odpravlja tveganja, povezana s tržnimi cenami, sam ukrep pa naj bi z zagotavljanjem nadomestila vlagatelja zaščitil pred več dogodki.

(408)

Izrazila je tudi dvom glede morebitne visoke stopnje donosa in možnosti, da upravičenec pobere nepričakovan dobiček, če se predpostavke izkažejo za napačne.

(409)

Glede načrtovanega ukrepa Združenega kraljestva so za oceno, ki jo pripravi Komisija, pomembni trije glavni pomisleki v zvezi s sorazmernostjo.

(410)

Prvič, predvidena stopnja donosa se je štela za visoko, zato ob upoštevanju kombinacije pogodbe na razliko in jamstva, kot sta bila priglašena, ni bilo mogoče izključiti prekomernega nadomestila. Ko bo elektrarna zgrajena, se lahko šteje, da deluje učinkovito kot regulirano sredstvo v času veljavnosti pogodbe na razliko in ima razmeroma stalen tok prihodkov.

(411)

Drugič, s pogodbo na razliko se prekine povezava med stopnjo donosa in zneskom pomoči. Izvršilna cena se lahko določi na ravni, ki podjetju NNBG omogoča kritje stroškov in ustvarjanje razumnega dobička, vendar se s tem ne določi znesek pomoči, ki se bo na koncu izplačal, kar je tudi funkcija veleprodajnih cen. Zato je treba preskus prekomernega nadomestila razumeti kot preskus glede stopnje donosa, ne pa navajati absolutne stopnje pomoči.

(412)

Tretjič, ni gotovo, da bo dobiček, ki bo morda višji od pričakovanega in bo ustvarjen po izgradnji, koristil strankam z znižanjem stopnje donosa na najmanjšo in povečanjem splošne blaginje.

(413)

V naslednjih oddelkih so obravnavana vprašanja glede kreditnega jamstva ter pogodbe na razliko in stopnje donosa pred oblikovanjem končnih zaključkov o celotnem paketu.

(414)

Obveznice, ki jih bo izdal izdajatelj, bodo podprte s kreditnim jamstvom, kot je opisano v oddelku 2.2.

(415)

Komisija je ocenila prvotno metodologijo za kreditno jamstvo, ki jo je uporabil oddelek IUK. V skladu s to metodologijo bo provizija za skupno financiranje v času poslovnega dogovora enaka povprečju treh kazalnikov, vendar bo znašala najmanj 225 bazičnih točk. Združeno kraljestvo je trdilo, da bi bila ob koncu 21. avgusta 2014 višina provizije za kreditno jamstvo določena na 250 bazičnih točk (povprečje 263, 243 in 245 bazičnih točk) (52).

(416)

Ker ni podatkov o neposredno ugotovljenih tržnih obrestnih merah za (zadostna) kreditna jamstva za zavarovanje podobnih vrst tveganja, je treba pri ugotavljanju višine provizije za kreditno jamstvo po tržnih pogojih uporabiti druge pristope. Prvi pristop je pristop, ki temelji na pričakovani izgubi. Pri tem pristopu se na podlagi različnih scenarijev, ki napovejo verjetnost neplačila, poslovni načrt družbe poveže z njeno strukturo kapitala. Namesto tega se lahko jamstvo primerja s tržnimi cenami primerljivih instrumentov s podobnim kreditnim tveganjem.

(417)

Komisija je na podlagi trditev Združenega kraljestva in lastne analize ugotovila, da obstaja utemeljen razlog za domnevo, da sta bili prvotno predlagani minimalna višina provizije za jamstvo (225 bazičnih točk) in višina provizije z dne 26. avgusta 2014 (250 bazičnih točk) nižji od tržnih obrestnih mer. Ta ugotovitev je temeljila na dveh presojah: prvič, na metodologijah, ki so se uporabile za določanje provizije; drugič, na oceni, ki jo je Združeno kraljestvo predlagalo za jamstveno shemo.

(418)

Ker ni podatkov o tržnih cenah za podobne instrumente, je lahko Komisija višino provizije za jamstvo ocenila na podlagi dveh pristopov.

(419)

Prvi pristop je tako imenovani pristop primerjave določanja cen, ki je podrobneje pojasnjen v odgovorih finančnega ministrstva Združenega kraljestva s 26. avgusta, 5. septembra, 12. septembra in 19. septembra 2014. Izhodišče analize je kreditno točkovanje z oceno, enakovredno bonitetni oceni BB+/Ba1 med gradnjo. Oddelek IUK meni, da bi moral projekt jedrske elektrarne HPC zaradi zaščite pri zadolževanju, vključene v sporazume o financiranju, v času gradnje doseči oceno, enakovredno oceni BB+/Ba1 (53).

(420)

V skladu s Prilogo B (Informacije za primerjavo), ki vsebuje pregled posameznega sklopa primerjav, je višina provizije med 243 bazičnimi točkami (pri primerjavi dolga podjetij) in 263 bazičnimi točkami (pri bančnih posojilih za financiranje projektov).

(421)

Oddelek IUK je predložil tudi podatke o povprečnih razmikih kreditne zamenjave za sedem subjektov z oceno BB+, vključenih v indeks iTraxx Europe XOver (z 10-letno zapadlostjo) (54), vključno s šesdesetimi sestavnimi subjekti, ki naj bi imeli mejno kreditno sposobnost, vendar so med njimi subjekti z oceno od BBB (z negativnimi obeti) do CCC. Povprečni razmik sedmih subjektov z oceno BB+ naj bi na datum predložitve informacij Komisiji po izračunih znašal približno 250 bazičnih točk. Po mnenju oddelka IUK je bila to potrditev, da bi morala višina provizije za jamstvo, če bi se izračunala na zadevni datum, znašati 250 bazičnih točk.

(422)

Vendar ni jasno, ali se lahko ti indeksi v celoti upoštevajo kot referenčne točke za kreditno jamstvo za jedrsko elektrarno HPC. Indeks iTraxx Europe XOver bi se lahko uporabil kot izhodišče za izračun višine provizije za jamstvo za elektrarno Hinkley Point C, vendar so družbe, izbrane za indeks, le „višjega“ špekulativnega razreda; zapadlost indeksa je 10 let, kar ni enako kot pri jedrski elektrarni HPC; in zajet je velik razpon posameznih razmikov kreditnih zamenjav, ki kažejo na razlike v kreditni kakovosti.

(423)

Komisija zato ni bila popolnoma prepričana glede ocene, ki jo je podal oddelek IUK, saj so se zaradi omejenega števila primerjav financiranja projekta in meril za izbor pojavili pomisleki glede primerjalne analize. Pregled primerjav financiranja projekta je v preglednici 16 Priloge B.

(424)

Drugi pristop je pristop, ki temelji na pričakovani izgubi. Pri pravem pristopu, ki temelji na pričakovani izgubi, se poslovni model na podlagi različnih scenarijev poveže s strukturo kapitala; rezultat so verjetnosti neplačila in ustrezne stopnje poplačila za vsako leto projekta, pri čemer verjetnost neplačila kaže, kakšna je verjetnost, da družba ne bo mogla povrniti plačila obresti ali glavnice. Vendar pri tem projektu to ni bilo storjeno. Namesto tega model predstavlja neto sedanjo vrednost jamstva na podlagi tega, kar se šteje za eksemplaričen scenarij (55).

(425)

Ob predpostavljeni proviziji za jamstvo v višini 250 bazičnih točk in navedenih uporabljenih predpostavkah model približka pri pristopu, ki temelji na pričakovani izgubi, kaže pozitivno neto sedanjo vrednost jamstva.

(426)

Komisija ni bila popolnoma prepričana niti glede rezultatov tega drugega pristopa. Model namreč poslovnega načrta ne povezuje z verjetnostmi neplačila. Namesto tega se verjetnosti neplačila določijo in upoštevajo pri izračunu neto sedanje vrednosti.

(427)

Zato je Komisija menila, da bi se ti metodologiji lahko uporabili pri oblikovanju njene ocene, vendar ne bi mogli v celoti upravičiti predlagane provizije v višini 250 bazičnih točk.

(428)

Navedena pristopa sta potrebna za določitev provizije in kreditnega točkovanja projekta. Na podlagi ocen se lahko opravi primerjava različnih parametrov finančnih instrumentov, vključno z njihovo tveganostjo in zlasti oblikovanjem cen.

(429)

Po mnenju oddelka IUK se pri tem projektu lahko doseže ocena, enakovredna oceni BB+/Ba1. Navedena ocena ni zunanja ocena, prav tako pa ni podprta z bonitetnim poročilom.

(430)

Vendar je Komisija ocenila, da se lahko ocena BB+ zaradi negotovosti v zvezi z oceno tako zahtevnega projekta upošteva le kot referenčna točka.

(431)

Ena od ključnih negotovosti je, da je pri projektu prisotno znatno obrestno tveganje. Obveznice bodo izdane v prvih sedmih letih gradnje, zato je prisotna znatna negotovost glede obrestne mere pri državnih obveznicah ob izdaji (56). Donos državnih obveznic Združenega kraljestva z 10-, 20- in 30-letno zapadlostjo kaže na zgodovinsko nizke stopnje (glej graf 1 v Prilogi B). Napovedi banke Bank of England glede obrestne mere pri državnih obveznicah (krivulje terminske obrestne mere) kažejo na zvišanje pričakovanih obrestnih mer pri državnih obveznicah.

(432)

Druga negotovost je povezana z različnimi morebitnimi zapadlostmi obveznic v zvezi z jedrsko elektrarno HPC, v nasprotju s predloženimi primerjavami. Za zapadlost zajamčenega dolga se predvideva, da je njegovo tehtano povprečno trajanje 27,4 leta, zapadlosti obveznic pa so v razponu od 8 do 41 let. Jamstvo Združenega kraljestva bo veljalo do končne zapadlosti, tj. do 41 let od finančnega dogovora. Vendar se primerjalna analiza osredotoča na instrumente z zapadlostjo 10–15 let, zlasti ker je bilo za takšno obdobje mogoče opraviti primerjavo določanja cen. Odkupniki obveznic so oddelek IUK opozorili, da je pri 10- in 30-letni zapadlosti krivulja razmika ravna in se pogosto obrne.

(433)

Komisija zato ni sprejela trditve, da je ocena, ki jo je predlagal oddelek IUK, ustrezno podprta z dokazi. Komisija se je odločila, da predlagano oceno upošteva le kot referenčno točko, in na podlagi tega ugotovila, da predlagana provizija v višini 250 bazičnih točk, kot je bila prvotno priglašena, ni bila v celoti utemeljena.

(434)

Kot je bilo pojasnjeno v sklepu o začetku postopka, je priglašena različica finančnega modela (različica 5.1) na podlagi izvršilne cene 92,50 GBP/MWh pokazala nominalno [od 9,75 do 10,25]-odstotno stopnjo donosnosti projekta po obdavčitvi. Če bi bil sklenjen dogovor o gradnji še ene nove jedrske elektrarne v Sizewell C, bi se ta cena znižala za 3 GBP/MWh, saj bi lahko družba EDF stroške prve tovrstne elektrarne (zlasti za zasnovo in tehnično projektiranje) za reaktorje EPR razdelila med obe elektrarni.

(435)

Združeno kraljestvo je ves čas trdilo, da bi bila ciljna stopnja donosa za podjetje NNBG v višini 10 % (po obdavčitvi, nominalno) razumna, vključno s primerjanjem stopenj za vetrno energijo na morju in druge primerjalne projekte.

(436)

Med preiskavo, ki jo je izvajala Komisija, je bilo predloženih več nadaljnjih posodobitev finančnega modela, v katerih so bile upoštevane posodobitve predpostavk glede modeliranja in predvidene strukture financiranja projekta.

(437)

Združeno kraljestvo je proučilo finančni model družbe EDF in se zanašalo na to, da bo zajel stopnjo donosnosti projekta. Komisija je proučila finančni model in izvedla obsežna preverjanja občutljivosti, da bi dobila ključni finančni nabor za projekt jedrske elektrarne HPC.

(438)

Da bi se ugotovilo, ali je stopnja donosa [od 9,75 do 10,25] % (po obdavčitvi, nominalno) pretirana, je Združeno kraljestvo predložilo poročilo svetovalca, ki ga je pripravilo svetovalno podjetje KPMG, v njem pa je bilo proučenih pet metod za ocenjevanje ustrezne stopnje donosa, ki ga bo jedrska elektrarna HPC prinesla podjetju NNBG. Te metode in ustrezni dobljeni razpon donosov so povzeti v preglednici 4 Priloge A.

(439)

V poročilu so bile navedene nominalne stopnje donosa po obdavčitvi v razponu od 6 do 14,5 %. Združeno kraljestvo je trdilo, da je bila prvotno ocenjena stopnja donosnosti projektov [od 9,75 do 10,25] % na razumni stopnji v tem razponu.

(440)

Komisija je glede analize, ki so jo predložili Združeno kraljestvo in njeni svetovalci, izrazila tri glavne pomisleke v zvezi z dovoljeno stopnjo donosa (57).

(441)

Prvič, pri metodologiji svetovalnega podjetja KPMG je očitno v veliki meri prezrta znatna razlika med tveganjem pri fazah gradnje in obratovanja v okviru projekta. Drugič, Komisijo je zanimalo, v kolikšni meri je mogoče predlagane primerjave primerjati s projektom jedrske elektrarne HPC glede stopnje in strukture tveganja, razmerja med zadolženostjo in kapitalom ter spremljajočih ukrepov podpore, kot so jamstva in drugi zaščitni ukrepi. Tretjič, Komisija je podvomila, da je bila provizija za kreditno jamstvo določena v skladu s tržnimi pogoji. Provizija za jamstvo, ki bi bila nižja od stopenj na trgu, bi vplivala na stroške dolga projekta, s tem pa na veljavnost primerjav z različnimi primerjavami stopenj donosa, če bi te primerjave temeljile na nesubvencioniranih stroških dolga.

(442)

Komisija je zato izvedla več preverjanj občutljivosti, pri čemer je uporabila posodobljeno različico finančnega modela (različico 9.8) (58).

(443)

Večina tveganja je očitno povezana s fazo gradnje, zato je Komisija preskusila scenarije, v katerih so ta tveganja v primerjavi z osnovnim scenarijem upoštevana z nominalnimi denarnimi tokovi projekta (davki po plačilu z denarjem), spremenjenimi za določen odstotek v fazi gradnje (59). Diskontiranje se je izvedlo s stopnjami, sorazmernimi s tveganji v fazi obratovanja, saj je bila elektrarna zgrajena. Rezultati so predstavljeni v preglednici 5 Priloge A.

(444)

Komisija je nadalje proučila, v kolikšni meri so bila tveganja upoštevana pri denarnih tokovih v več različicah predloženega finančnega modela. Proučila je poročilo „Cost Discovery & Verification – Evaluation Report (October 2013)“ („Odkrivanje in preverjanje stroškov – poročilo o vrednotenju (oktober 2013))“, ki ga je predložilo ministrstvo za energijo in podnebne spremembe, da bi ocenila, v kolikšni meri so bili v denarnih tokovih iz predloženega finančnega modela upoštevani tveganja, negotovosti in nepredvideni stroški.

(445)

Poročilo o odkrivanju in preverjanju stroškov je ministrstvo za energijo in podnebne spremembe pripravilo na podlagi ocene stroškov projekta jedrske elektrarne HPC, ki jo je predložilo podjetje NNBG, ta ocena pa je temeljila na zasnovi jedrskega reaktorja EPR, kot sta ga zasnovali družbi EDF in Areva. V poročilu o odkrivanju in preverjanju stroškov je bilo izvedenih več primerjav. Poročilo je vključevalo primerjavo podatkov o ocenjenih stroških za jedrsko elektrarno HPC in javno dostopnih podatkov o stroških, ugotovljeno pa je bilo, da je „razpon primerjanih ocen stroškov kapitala očitno med 10 milijardami GBP in 18 milijardami GBP, povprečno pa stroški znašajo manj kot 13 milijard GBP“.

(446)

Komisija je proučila tudi poročilo podjetja NNBG „TESLA4 Estimate – Volume 2 – Financial Risk Assessment (construction costs)“ („Ocena TESLA4 – zvezek 2 – ocena finančnega tveganja (stroški gradnje))“ (60) (v nadaljnjem besedilu: poročilo o TESLA4). Na podlagi analize tveganja, ki jo je interno izvedlo podjetje NNBG, je bila v poročilu predstavljena ocenjena verjetnostna porazdelitev skupnih stroškov za projekt jedrske elektrarne HPC na referenčni datum novembra 2014, kot je prikazana v preglednici 3 Priloge A.

(447)

Komisija je na podlagi pregleda poročila o odkrivanju in preverjanju stroškov ter poročila o TESLA4 ocenila, da bodo skupni stroški v višini […] milijard GBP (v smislu leta 2010) verjetno na zgornji meji verjetnih stroškov. Komisija je na podlagi te ugotovitve oblikovala svojo oceno stopnje donosnosti projekta, tako glede notranje stopnje donosnosti projekta kot notranje stopnje donosnosti lastniškega kapitala.

(448)

V finančnem modelu se razlikuje med ukrepom notranje stopnje donosnosti lastniškega kapitala, izračunane „na podlagi črpanja“ in „na podlagi dodeljenih sredstev“. V modelu je notranja stopnja donosnosti lastniškega kapitala (na podlagi črpanja) izračunana na podlagi črpanih zneskov lastniškega kapitala, pri čemer niso upoštevani stroški, povezani z zagotavljanjem pogojnega lastniškega kapitala.

(449)

Iz preglednice 6 (Priloga A) je razvidno, da naj bi v „osnovnem scenariju podjetja NNBG“, v katerem je kreditno jamstvo določeno na 250 bazičnih točk, projekt prinesel [11,5–12]-odstotno notranjo stopnjo donosnosti lastniškega kapitala (po obdavčitvi, nominalno, in na podlagi dodeljenih sredstev).

(450)

V zadnjem finančnem modelu projekta jedrske elektrarne HPC, ki ga je ocenila Komisija (61), je bila navedena [9,25–9,75]-odstotna notranja stopnja donosnosti projekta in [11,5–12]-odstotna notranja stopnja donosnosti lastniškega kapitala. Navedeni stopnji donosa ustrezata enakemu finančnemu izidu in sta notranje usklajeni.

(451)

Da bi bilo mogoče razumno ugotoviti, ali sta stopnji donosnosti projekta in kapitala na podlagi finančnega modela za jedrsko elektrarno HPC, ki ga je pripravila družba EDF, ustrezni, je treba oceniti prisotna tveganja, tj. tveganja v zvezi s projektom (za notranjo stopnjo donosnosti projekta) in tveganja, ki jih nosijo delničarji (za notranjo stopnjo donosnosti lastniškega kapitala). Komisija je zato upoštevala več primerjav, ki jih je treba proučiti ob upoštevanju (i) prisotnih tveganj, (ii) razmerja med zadolženostjo in kapitalom, (iii) stroškov dolga, (iv) trajanja naložb, (v) obsega naložb, (vi) prisotnosti ali odsotnosti zaščite dohodka, (vii) prisotnosti ali odsotnosti mehanizmov za delitev dobička in (vii) prisotnosti ali odsotnosti pogojnega lastniškega kapitala.

(452)

Poleg primerjalnih stopenj donosa, ki jih je svetovalno podjetje KPMG zbralo za priglasitev zadeve (glej uvodno izjavo 435 in preglednico 4 Priloge A), sta Združeno kraljestvo in podjetje NNBG predložila več dodatnih primerjav, da bi dokazala, da je predvidena stopnja donosa ustrezna. Te primerjave so bile povezane zlasti z nedavnimi posli v zvezi z infrastrukturo, drugimi projekti proizvodnje jedrske energije, reguliranimi poslovnimi subjekti in nedavnimi reguliranimi poravnavami (62). Prikazane so v preglednici 3 ter preglednicah od 10 do 14 Priloge A.

(453)

Komisija je ocenila tudi javno dostopne informacije o ocenah stroškov kapitala za podobne družbe, kot je prikazano v preglednici 15 priloge A. Nazadnje je proučila scenarije stroškov in povezanih verjetnosti, ki so povzeti v preglednici 6 (63) Priloge A, da bi ugotovila, ali so bili stroški gradnje ustrezno modelirani, in stopnjo tveganja pri projektu.

(454)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov in opravljene ocene menila, da je glede na oceno tveganj in povezane parametre [9,25–9,75]-odstotna notranja stopnja donosnosti projekta po obdavčitvi in nominalno za projekt jedrske elektrarne HPC v razponu primerljivih stopenj donosa (64).

(455)

Vendar je Komisija menila tudi, da je lahko stopnja donosa v tem primeru odličen način za ocenjevanje morebitnega prekomernega nadomestila, saj gre za ukrep neposrednega finančnega dobička delničarjev in ne za ukrep donosa pri projektu na splošno.

(456)

Notranja stopnja donosnosti projekta pokaže stopnjo donosa, ki naj bi jo projekt ustvaril, ob upoštevanju celotne strukture kapitala, uporabljenega za financiranje projekta. Običajno upošteva lastniški kapital, ki ga zagotovijo delničarji, in dolg, ki ga zagotovijo kreditodajalci. Stroški lastniškega kapitala so običajno višji od stroškov dolga, saj delničarji pričakujejo višji donos pri kapitalu, ki ga dodelijo, kot ga zahtevajo kreditodajalci, kar kaže na različni stopnji prisotnega tveganja. Ko se delničarji zavežejo, da bodo zagotovili sredstva, se soočajo z višjim tveganjem, saj lahko, če uspeh projekta ni v skladu s pričakovanji, izgubijo vsa navedena sredstva ali njihov del. Po drugi strani se kreditodajalci običajno soočajo s tveganjem, da dolžnik ne bo izpolnil svojih obveznosti glede plačil, in so v določeni meri zaščiteni tudi v takih primerih.

(457)

Notranja stopnja donosnosti projekta torej izravna stroške temeljnih elementov kapitala v okviru skupne strukture financiranja. Notranja stopnja donosnosti projekta je tako kot notranja stopnja donosnosti lastniškega kapitala odvisna od deleža pridobljenega dolga glede na lastniški kapital (razmerje med zadolženostjo in kapitalom). Za obe notranji stopnji donosnosti bi se običajno pričakovalo, da se bosta spreminjali vzporedno, odvisno od razmerja med zadolženostjo in dolgom ter skladnosti dolga s trgom.

(458)

Projekt je edinstven in tvegan, zato je [9,25–9,75]-odstotna notranja stopnja donosnosti projekta upravičena. Vendar je Komisijo skrbelo, da se je notranja stopnja donosnosti lastniškega kapitala, ki je bila v najnovejšem finančnem modelu in na podlagi predlagane provizije za jamstvo v višini 250 bazičnih točk ocenjena na [11,5–12] %, znatno spremenila, zlasti po izgradnji, ko se lahko pričakuje znatno znižanje stroškov. Pri projektu takšnega obsega, kot je jedrska elektrarna HPC, lahko tudi majhne spremembe odstotka donosa pomenijo velike razlike na absolutnih ravneh nadomestil, povezanih z lastniškim kapitalom, zaradi česar se pojavijo pomisleki glede morebitnih prekomernih nadomestil v korist delničarjev podjetja NNBG.

(459)

Komisija je izvedla poglobljeno oceno sorazmernosti skupnega učinka provizije za jamstvo in stopnje donosnosti projekta na podlagi pristopa iz oddelkov 9.5.1 in 9.5.2.

(460)

Komisija predhodno ugotavlja, da mora Združeno kraljestvo priglasiti vsako drugo pomoč, ki bi se morda zagotovila za obstoječo ali novo jedrsko elektrarno in ni del priglašenega svežnja ukrepov, to pa bi bilo treba oceniti ločeno. To zlasti velja za pomoč, zagotovljeno v zvezi s stroški, povezanimi z odgovornostjo, razgradnjo ali odpadki.

(461)

Komisija ugotavlja, da finančni model za jedrsko elektrarno HPC že vključuje stroškovne postavke za odhodke, povezane z ravnanjem z odpadki in njihovim odlaganjem, provizijami za odgovornost in razgradnjo. Glede tega projekt, kot je bil priglašen, že krije zadevne stroške teh dejavnosti, kot je bilo ocenjeno v času sprejetja tega sklepa. Komisija pričakuje, da se bodo vsi elementi nadaljnje pomoči, ki ni vključena v priglašene ukrepe, priglasili ločeno, in ugotavlja, da je Združeno kraljestvo z njo začelo razpravo o morebitni državni pomoči, vključeni v njegove načrte za izgradnjo obrata za trajno odlaganje odpadkov v geološke formacije ter uvedbo obveznosti za vse operaterje novih jedrskih elektrarn, da sklenejo pogodbo o odpadkih (65).

(462)

Komisija bo v naslednjem oddelku predstavila svoje sklepne ugotovitve o sorazmernosti provizije za jamstvo in stopnji donosnosti projekta.

(463)

Na podlagi pogojev, priloženih ukrepom, kot jih je priglasilo Združeno kraljestvo, je Komisija potrdila, da je določanje cene instrumenta, kot je kreditno jamstvo za jedrsko elektrarno HPC, zaradi časovnega okvira in zapletenosti projekta težka naloga, vendar je tudi menila, da sta prvotno predlagana minimalna višina provizije za jamstvo (225 bazičnih točk) in višina provizije, dobljena z metodologijo Združenega kraljestva (250 bazičnih točk), ob upoštevanju razpoložljivih dokazov in trditev iz oddelka 9.5.1 verjetno nižji od tržnih obrestnih mer.

(464)

Komisija meni, da bi moral oddelek IUK pri izbiri ustrezne višine provizije za jamstvo, ki v dovolj veliki meri zajema tveganja, prisotna pri zagotavljanju takega jamstva, upoštevati uporabo obeh pristopov za izračun provizije, ki sta opisana v oddelku 9.5.1.1.

(465)

Komisija ugotavlja, da za oceno jamstva ni mogoče sprejeti posebne bonitetne ocene, ki jo je prvotno predlagalo Združeno kraljestvo, tj. BB+/Ba1. Vendar na podlagi primerjav, ki jih je predložil oddelek IUK, in obeh uporabljenih metodologij (tj. primerjave določanja cen in pristopa, ki temelji na izgubi, iz oddelka 9.5.1.1), meni, da se lahko kreditno točkovanje v (glavni) bonitetni kategoriji BB/Ba šteje za primerno za ta instrument.

(466)

Ta bonitetna ocena je v skladu z razponom kazalnikov letnega servisiranja dolga, ki je značilen za ta instrument. Kaže, v kolikšni meri lahko upravičenec poplača neporavnane obveznosti iz naslova obveznic (plačila glavnice in obresti). Raven, nižja od 1, pomeni, da dolžnik ne bi poravnal obveznosti in da bi bilo treba zato sprožiti jamstvo.

(467)

Podjetje NNBG je Komisiji predložilo dokaze, da je minimalni kazalnik letnega servisiranja dolga v finančno stresnih scenarijih na ravni, skladni z bonitetno oceno BB (tj. od 1,2 do 1,4), v nekaterih bolj optimističnih scenarijih pa je vedno nad navedeno ravnijo. Za osnovni scenarij je značilen minimalni kazalnik letnega servisiranja dolga v višini […].

(468)

Obsežna bonitetna ocena BB je v skladu tudi z razmeroma visokimi zahtevami glede osnovnega in pogojnega lastniškega kapitala, ki veljajo za delničarje podjetja NNBG (glej uvodno izjavo 54 in nadaljnje uvodne izjave). Zahteve glede lastniškega kapitala zagotavljajo blažilnik, ki dajalca jamstva ščiti pred tveganjem neplačila, s tem pa se zviša bonitetna ocena.

(469)

Kot je navedeno v oddelku 9.5.1.2, se lahko provizija v višini 250 bazičnih točk šteje za prenizko za instrument v obsežni bonitetni kategoriji BB/Ba. Komisija je zato menila, da je treba provizijo za jamstvo prilagoditi na višjo raven, v skladu s tem razponom bonitetne ocene.

(470)

Da bi se odpravili pomisleki Komisije glede prenizko določene cene za tveganje, je bila višina provizije za jamstvo prilagojena na 295 bazičnih točk, kar je 45 bazičnih točk višje od prvotne provizije, kot jo je določil oddelek IUK. V nadaljevanju tega sklepa se bo to navajalo kot prilagojena višina provizije za jamstvo.

(471)

Višina 295 bazičnih točk se lahko primerja z višino 291 bazičnih točk, kar je enako povprečju kreditnih zamenjav 102 evropskih družb v kategoriji BB (dne 9. septembra 2014). Komisija meni, da je tudi povprečna vrednost 286 bazičnih točk v isti kategoriji, prilagojena navzgor, da izraža učinek zapadlosti iz oddelka 9.5.1.2, pomembna primerjava za oceno in upravičuje prilagojeno višino provizije za jamstvo.

(472)

Pri prilagojeni višini provizije za jamstvo se upoštevajo pomisleki Komisije glede kreditne sposobnosti projekta, izredno dolge zapadlosti obveznic, ki bodo izdane, in negotovosti glede obrestne mere pri državnih obveznicah ob izdaji. Ustreza tržni obrestni meri, ki kaže stopnjo tveganja projekta in upošteva tudi stopnjo tveganja za dajalca jamstva.

(473)

Komisija je lahko pregledala del glavnih pogojev o financiranju, ki so bili glede financiranja projekta jedrske elektrarne HPC dogovorjeni do sprejetja tega sklepa. Po pregledu je lahko ocenila, v kolikšni meri utrpi izgubo lastniški kapital, preden izgubo utrpi dajalec jamstva.

(474)

Na podlagi te ocene je ugotovila, da bo vsaj do izpolnitve pogoja iz osnovnega scenarija dajalec jamstva prevzel omejena tveganja. Nato je vzpostavljenih več varoval, ki omejujejo tveganje za dajalca jamstva. Komisija tudi priznava, da se zdi prožnost, ki jo ima dajalec jamstva v primeru izvrševanja, ustrezna glede na posebno naravo projekta in posebne potrebe glede varnosti.

(475)

Prilagojena višina provizije za jamstvo in metodologija, na kateri temelji, učinkovito zagotavljata približek hipotetični tržni obrestni meri za instrument, ki ga trg ne ponuja. Nova višina provizije ne omogoča neupravičenega prenosa tveganja z delničarjev na dajalca jamstva, poskuša pa se tudi približati finančnim instrumentom, ki so primerljivi s tržnimi spodbudami v bonitetni kategoriji BB/Ba.

(476)

Komisija meni, da prilagojena provizija za jamstvo zato pomoč omejuje na najnižjo in se šteje za sorazmerno.

(477)

Ko je bila določena višina provizije za jamstvo, ki zajema tržne cene za ta projekt, je Komisija ocenila, ali se lahko priglašena izvršilna cena in stopnja donosa, na kateri temelji, štejeta za sorazmerni s stopnjo tveganja, prisotno pri projektu.

(478)

Kot je navedeno v oddelku 9.5.2, se lahko za notranjo stopnjo donosnosti projekta šteje, da je v skladu s stopnjo donosa, ki naj bi jo tako obsežen projekt, pri katerem je prisotna takšna stopnja negotovosti, dosegel. Komisija ugotavlja, da je notranja stopnja donosnosti projekta nižja od tiste, ki se običajno dodeli velikim projektom proizvodnje v energetskem sektorju ali projektom proizvodnje energije iz obnovljivih virov, financiranih z državno pomočjo (66), čeprav se značilnosti teh projektov zelo razlikujejo.

(479)

Komisija zlasti meni, da je stopnja donosa, predlagana za projekt, v skladu tudi s skupnim okvirom ukrepov, ki ga tvorijo. Nekateri od teh ukrepov, kot so kompenzacijski mehanizem za QCIL, določbe za ponovni začetek pogajanj, vezane na operativne stroške, in dogovor z ministrstvom, podjetju NNBG poleg same pogodbe na razliko zagotavljajo prednost, notranja stopnja donosnosti projekta pa je, ob upoštevanju navedenega, v skladu s splošno uravnoteženostjo tveganj in zaščite, dodeljene upravičencu.

(480)

Vendar je imela Komisija še vedno pomisleke, da bi moral projekt glede notranjih stopenj donosnosti projekta in lastniškega kapitala zagotoviti ustrezno strukturo spodbud.

(481)

Delničarji projekta jedrske elektrarne HPC bi morali obdržati zadostne spodbude za znižanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti, vendar prav tako ne bi smeli imeti neupravičene koristi od morebitnih dobičkov od svojih naložb, ki so povezani le s strukturo financiranja. Glede notranjih stopenj donosa bi to pomenilo zagotavljanje, da ima podjetje NNBG dovolj spodbud za znižanje stroškov in doseganje učinkovitosti, ter da se ves dobiček iz financiranja ustrezno porazdeli med upravičenca in nasprotno stranko pogodbe na razliko.

(482)

Notranje stopnje donosnosti projekta se lahko spremenijo iz razlogov, povezanih s skupno stopnjo učinkovitosti, notranje stopnje donosnosti lastniškega kapitala pa bi se lahko povečale zaradi refinanciranja projekta, torej prek sprememb, ki vplivajo na njegovo strukturo kapitala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 457, ni mogoče izključiti, da bo projekt, za katerega je značilna stopnja tveganja, ki bo pri jedrski elektrarni HPC prisotna v prvi fazi gradnje, med fazo obratovanja pa se bo zmanjšala in bo imelo podjetje NNBG korist od razmeroma stabilnih in zagotovljenih prihodkov, privabil operacije refinanciranja, ki bi lahko bile obsežne. Ni mogoče na primer izključiti, da bo del dolga, nastalega med fazo gradnje, po izgradnji elektrarne morda refinanciran po nižjih stopnjah, kot so bile prvotno zaračunane, kar bo natančno izražalo nižjo stopnjo tveganja, ki bo pri dolgu podjetja NNBG morda prisotno po izgradnji. Povedano drugače, notranja stopnja donosnosti projekta lahko ostane na enaki ravni, notranja stopnja donosnosti lastniškega kapitala pa se lahko spremeni zaradi sprememb razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom ter stroškov dolga.

(483)

[9,25–9,75]-odstotna notranja stopnja donosnosti projekta se lahko šteje za sorazmerno, [11–11,5]-odstotna notranja stopnja donosnosti lastniškega kapitala (na podlagi prilagojene provizije za jamstvo) pa se lahko spremeni in znatno koristi delničarjem podjetja NNBG. Zato se pojavi vprašanje morebitnega prekomernega nadomestila, saj bi že manjše spremembe notranje stopnje donosnosti lastniškega kapitala pri tako obsežnem projektu, kot je jedrska elektrarna HPC, lahko prinesle obsežne donose, ti pa bi bili financirani prek pomoči.

(484)

Komisijo je skrbelo tudi, da so bila razmerja glede delitve prihranka pri gradbenih stroških določena na fiksno raven ne glede na znesek morebitnih realiziranih prihrankov.

(485)

Komisija je zato zahtevala mehanizme za delitev dobička iz lastniškega kapitala, zlasti v zvezi z delitvijo dobička iz lastniškega kapitala, ki so strožji od tistih, ki jih je prvotno priglasilo Združeno kraljestvo.

(486)

Da bi Združeno kraljestvo upoštevalo pomisleke Komisije, se je zavezalo, da bo znatno prilagodilo mehanizme za delitev dobička, ki jih je prvotno predlagalo.

(487)

Z novo delitvijo prihranka pri gradbenih stroških (67) se bo zagotovilo, da se bo:

(488)

Najbolj se je spremenila delitev dobička iz lastniškega kapitala. Prvotni prag delitve dobička iz lastniškega kapitala je bil v priglasitvi določen na 15 %, vendar se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo prag prilagodilo. To pomeni, da bo moralo podjetje NNBG takoj deliti vsak dobiček, ki bo presegal notranjo stopnjo donosnosti lastniškega kapitala, ki naj bi jo dosegel v času sprejetja tega sklepa. Prilagojene stopnje delitve dobička so naslednje (67):

(489)

S podaljšanjem veljavnosti delitve dobička iz lastniškega kapitala na življenjsko dobo projekta se odpravijo vsi pomisleki glede previsokega nadomestila po 35 letih veljavnosti pogodbe na razliko, kar je v skladu s stališčem, da ukrep zagotavlja pomoč za naložbe.

(490)

Zgornja meja delitve dobička iz lastniškega kapitala je posledica zvišanja provizije za jamstvo na 295 bazičnih točk – zlasti [11–11,5]-odstotna notranja stopnja donosnosti lastniškega kapitala, izračunana na podlagi prilagojene provizije v višini 295 bazičnih točk, je nižja od prvotno predlagane [11,5–12]-odstotne notranje stopnje donosnosti lastniškega kapitala, ki je bila izračunana na podlagi predlagane provizije v višini 250 bazičnih točk (69). Delitev dobička iz lastniškega kapitala se sproži pri vsaki ravni notranje stopnje donosnosti lastniškega kapitala, ki je višja od notranje stopnje donosnosti lastniškega kapitala, ocenjene na datum sprejetja tega sklepa.

(491)

Dobiček nasprotne stranke pogodbe na razliko bo zajet v prilagoditvi izvršilne cene. Zlasti pri delitvi dobička iz lastniškega kapitala bo prilagojeni mehanizem verjetno pomenil znatno znižanje izvršilne cene, kar pomeni nižjo podporo, ki jo morajo zagotoviti dobavitelji, in nazadnje odjemalci električne energije, v celotnem obdobju obratovanja obrata (70).

(492)

Poleg tega delitev dobička iz lastniškega kapitala in delitev dobička pri gradnji zagotavljata, da bodo spodbude za učinkovitost za podjetje NNBG prisotne ves čas življenjske dobe projekta, saj vlagatelji podjetja NNBG obdržijo del dobička.

(493)

Komisija na podlagi dogovorjenih zgornjih mej delitve dobička iz lastniškega kapitala in prihranka pri gradbenih stroških ter ob upoštevanju prilagojene provizije za jamstvo in splošne zasnove ukrepa ugotavlja, da so ukrepi sorazmerni.

(494)

Finančni nabor projekta v skladu s spremembami, dogovorjenimi s Komisijo, je z zavezami in brez njih prikazan v preglednici 2.

Preglednica 2

Finančni nabor projekta jedrske elektrarne HPC pred spremembami, dogovorjenimi s Komisijo, in po njih

(495)

Da je pomoč združljiva z notranjim trgom, morajo biti negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami omejeni in manjši od pozitivnih učinkov v smislu prispevka k cilju skupnega interesa. Ko se določi cilj pomoči, je treba čim bolj zmanjšati njene morebitne negativne učinke na konkurenco in trgovino.

(496)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da bi lahko projekt izkrivljal konkurenco na tri načine. Prvič, pomoč lahko izkrivlja odločitve o naložbah in nadomesti druge naložbe. Drugič, lahko izkrivlja delovanje prodajnega trga, zlasti zaradi nejasnega učinka izvršilne cene na veleprodajne in maloprodajne tržne cene, strateškega ravnanja upravičenca, ki vpliva na referenčno ceno, in drugih vrst strateškega ravnanja, ki ga omogoča velik obseg proizvodnje, ki ga lahko nudita podjetje NNBG in družba EDF Energy kot dobavitelj, ki ga je podjetje NNBG pooblastilo za prodajo proizvedenih količin, kot je manipulacija s cenami na terminskih trgih ali omejitev možnosti drugih dobaviteljev, da električno energijo nabavijo neodvisno. Zadnje izkrivljanje je bila razporeditev blaginje med končne uporabnike in podjetje NNBG (obravnavano v okviru sorazmernosti). Komisija je poleg navedenih točk obsežno ocenila štiri glavne vrste izkrivljanj konkurence na koncu prodajne verige, ki bi jih lahko povzročila pomoč.

(497)

Prvič, možnost, da družba EDF ali podjetje NNBG spremenita referenčno ceno s strateško prodajo na trgih, ki se uporabijo pri njenem izračunu. Ni na primer jasno, kakšen bi bil vpliv na spodbude za družbo EDF, če bi na trgih želela prodajati zmogljivost po zelo nizki (celo negativni) ceni, zlasti na referenčnih trgih, ob tem pa bi prejemala premijo, ki bi izražala razliko med prevladujočo (celo negativno) referenčno ceno in izvršilno ceno v prejšnjem referenčnem obdobju. Sprememba referenčne cene bi vplivala na razlike v plačilih pri vseh drugih tehnologijah, pri katerih se uporablja pogodba na razliko, vključno z obrati družbe EDF, ki imajo korist od drugih pogodb na razliko.

(498)

Drugič, družba EDF kot skupina bi lahko manipulirala s terminskimi trgi s prodajo ali zadrževanjem velikih količin električne energije, proizvedene v jedrski elektrarni HPC, kar bi koristilo trgovanju skupine ali pa bi s tem varovala položaje. Družba EDF je vertikalno integriran operater, ki je dejaven na proizvodnem (nabavni trg) in dobavnem trgu (prodajni trg) ter na trgovinskih trgih. Na podlagi pogodbe na razliko bi bila lahko prisotna spodbuda za dajanje prednosti svojim končnim odvisnim družbam. Na primer, če bi imela skupina korist od višjih ali nižjih cen, določenih za 10 let vnaprej, bi bila lahko jedrska elektrarna HPC ključna za dosego tega rezultata.

(499)

Tretjič, in v povezavi z navedenim, jedrska elektrarna HPC bi lahko povečala donosnost družbe EDF, saj bi ta lahko znižala svoje stroške varovanja, zlasti če bi lahko dobavitelji „izravnali“ interne trgovalne pozicije s pomočjo obsežne in stabilne proizvodnje jedrske elektrarne HPC.

(500)

Četrtič, projekt bi lahko negativno vplival na likvidnost veleprodajnega trga, saj bi prispeval k proizvodni zmogljivosti vertikalno integrirane družbe, kar bi lahko privedlo do omejevanja dostopa neodvisnih dobaviteljev ali oviranja vstopa morebitnih udeležencev na trg na ravni dobave.

(501)

Ta vprašanja so ocenjena v naslednjem oddelku.

(502)

Komisija je proučila vprašanja, ali bi pomoč izkrivljala energetske tokove ali cene električne energije.

(503)

Komisija predhodno ugotavlja, da lahko obsežna uporaba pogodb na razliko znatno vpliva na vlogo cen kot naložbenih signalov ali pa jo v celoti odpravi, in učinkovito vodi k regulaciji cen proizvodnje električne energije na ravneh, ki jih določi vlada.

(504)

Komisija priznava, da so pri pogodbah na razliko za prodajo na trgu potrebni proizvajalci, s čemer se ohranijo nekatere spodbude, ki veljajo za operaterje na trgu, ki ne prejemajo pomoči. Vendar se take spodbude v glavnem ohranijo na ravni obratovanja in ne na ravni naložb, ki bodo verjetno odvisne od stabilnosti in gotovosti prihodkov, zagotovljenih s pogodbo na razliko.

(505)

Izkrivljanja trga zaradi pogodbe na razliko na ravni obratovanja so pri proizvajalcih jedrske energije zelo omejena, saj so zanje značilni nizki mejni stroški obratovanja, zaradi česar bodo verjetno prodajali na trgu ne glede na višino cen in bodo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, med prvimi na krivulji razvrščanja ponudbe po pomembnosti.

(506)

Glede gradnje povezovalnih daljnovodov ter smeri in intenzivnosti trgovinskih tokov je analiza Komisije potrdila, da naj bi zagotavljanje pomoči in posledična izgradnja jedrske elektrarne HPC minimalno vplivala na veleprodajne cene v Združenem kraljestvu.

(507)

Zlasti na podlagi izvedenega modeliranja (71) je mogoče sklepati, da se bodo zaradi obratovanja jedrske elektrarne HPC cene v Veliki Britaniji znižale za manj kot 0,5 %. To bo pomenilo kumulativno in splošno znižanje prihodka od povezovalnih daljnovodov za manj kot 1,7 % do leta 2030. Ta rezultat izvira iz dejstva, da bodo mejni stroški električne energije, proizvedene v jedrski elektrarni HPC, nižji od cene obstoječih obratov, njena skupna zmogljivosti pa bo le majhen del skupne zmogljivosti Velike Britanije.

(508)

Ta rezultat temelji na najslabšem možnem scenariju, saj bi se ob odsotnosti jedrske elektrarne HPC lahko pričakovalo, da si bo Združeno kraljestvo prizadevalo za druge oblike nizkoogljične proizvodnje v največji možni meri (ne pa tudi do skupne zmogljivosti jedrske elektrarne HPC, ki je zaradi obsega ne bi bilo mogoče nadomestiti le z nizkoogljičnimi viri, kot je navedeno v uvodni izjavi 199). Zato se lahko pričakuje, da se bodo veleprodajne cene in prihodek od povezovalnih daljnovodov znižali tudi ob odsotnosti jedrske elektrarne HPC.

(509)

Glede izkrivljanj trgovine je Komisija ugotovila, da je vpliv jedrske elektrarne HPC na cene drugih držav zanemarljiv, tj. največ 0,1 %. To bi pomenilo zmanjšanje čezmejnih tokov za manj kot 1 %.

(510)

Komisija je na koncu pripravila druge scenarije, v katerih se projekt jedrske elektrarne ne izvede. Iz rezultatov te analize je razvidno, da je uporaba drugih naložb omejena. Zaradi napovedi glede vedno manjše ponudbe imajo drugi proizvajalci in proizvodne tehnologije dovolj prostora za vstop in/ali povečanje zmogljivosti kljub naložbi v jedrsko elektrarno HPC, zlasti zaradi časovnega okvira za zaprtje obstoječih jedrskih elektrarn in termoelektrarn. V Združenem kraljestvu bi bilo treba med letoma 2021 in 2030 v sistem vključiti približno 60 GW nove proizvodne zmogljivosti, od tega bo jedrska elektrarna HPC zagotovila 3,2 GW. Te vrzeli ne bi bilo mogoče zapolniti le z nizkoogljičnimi viri.

(511)

Komisija zato ugotavlja, da je vpliv pomoči na trgovinske tokove, cene in naložbo zanemarljiv.

(512)

Komisija je imela prvotno pomisleke, da bi lahko bile prisotne spodbude za podjetje NNBG ali družbo EDF, da ravnata strateško in referenčno ceno ohranita na nizki ravni, s čimer bi se čim bolj zvišala razlika v plačilih.

(513)

Združeno kraljestvo je v odgovoru na sklep o začetku postopka predložilo poročilo svetovalnega podjetja KPMG (72), ki je analiziralo, ali je prisotna spodbuda za podjetje NNBG ali družbo EDF in ali bi lahko strateško znižala referenčno ceno na način, ki ga je predvidela Komisija.

(514)

Za podjetje NNBG bo spodbuda za znižanje referenčne cene prisotna le, če bo lahko prodalo znatno količino po ceni, višji od referenčne cene. Če podjetje NNBG električno energijo proda po ceni, nižji od referenčne, razlika v plačilih morda ne bo pomenila nadomestila, ki bi v celoti pokril razliko do izvršilne cene.

(515)

Komisija meni, da bo strategija za zmanjšanje tveganja, ki jo bo uporabilo podjetje NNBG, prodaja zmogljivosti jedrske elektrarne HPC na trgih za naslednjo sezono, tako da bo cena čim bližja referenčni ceni. Zaradi prizadevanj za strateško znižanje referenčne cene se bo povečalo tveganje, da se bo zmogljivost jedrske elektrarne HPC prodala po ceni, nižji od referenčne, kar pomeni, da bi podjetje NNBG odstopalo od svoje strategije za zmanjšanje tveganja.

(516)

Tudi če bi bila pri družbi EDF in podjetju NNBG prisotna spodbuda za izvajanje strategije za znižanje referenčne cene, bi lahko to storila le v omejenem obsegu. Tržne sile in arbitraža drugih prodajalcev električne energije bodo namreč preprečili morebitno strateško znižanje referenčne cene. Nižja referenčna cena bi druge proizvajalce spodbudila k prodaji svojih zmogljivosti drugod.

(517)

Komisija je preverila, v kolikšnem obsegu bi lahko družba EDF sistematično realizirala višje cene na trgu. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11, krivulja referenčne cene temelji na ceni ene sezone (tj. šestih mesecev) pred dobavo ali ceni za „naslednjo sezono“. Jedrska tehnologija je tehnologija za osnovno obremenitev s stalnim in primerljivo zanesljivim profilom proizvodnje, zato bi lahko jedrska elektrarna HPC teoretično prodajala velike količine električne energije tudi za več kot eno sezono vnaprej. Če so cene, ki veljajo več kot eno sezono naprej, sistematično in znatno višje od cen za naslednjo sezono (osnove krivulje referenčne cene), bi lahko jedrska elektrarna HPC v povprečju realizirala efektivno ceno na MWh, višjo od izvršilne cene.

(518)

Da bi Komisija ocenila to možnost, je od Združenega kraljestva zahtevala, naj formulo iz uvodne izjave 11 uporabi za pretekle tržne pogoje (cene in količine) za obdobje od zime 2012 do zime 2014, s čimer je dobila simulirano krivuljo preteklih referenčnih cen. Komisija je dobljeno krivuljo referenčnih cen primerjala s podatki o cenah električne energije za naslednji dve sezoni, da bi dobila datume dobave v istem časovnem intervalu (73). Rezultat je prikazan na sliki 2 Priloge A.

(519)

Iz slike 2 je razvidno, da je bila cena osnovne obremenitve za naslednji dve sezoni na nekatere trgovalne dneve morda višja od cene za naslednjo sezono in referenčne cene, vendar razlika ni zelo velika, razmerje pa se ne zdi sistematično. Poleg tega bi morala družba EDF, da bi sistematično realizirala prihodke, višje od referenčne cene, verjetno prodati večino svoje proizvedene količine izven referenčnega trga. Pri tem bi bilo za družbo EDF prisotno tveganje, višje kot pri prodaji na referenčnem trgu, izvajanje take strategije pa bi bilo manj dobičkonosno.

(520)

V teoriji lahko strateško zadrževanje proizvajalcem prinese višji dobiček, tudi če so njihovi tržni deleži zelo majhni. Ključni dejavnik, ki jim omogoča tak način uporabe tržne moči, je njihov položaj na krivulji razvrščanja po pomembnosti. Družba EDF ima v lasti prilagodljive obrate in obrate za osnovno obremenitev, zato bi lahko zagon jedrske elektrarne HPC družbi EDF omogočil, da zadrži zmogljivost svojih prilagodljivih obratov in s tem vpliva na zvišanje veleprodajnih cen ter dobi višje cene pri prodaji električne energije iz svojih obratov za osnovno obremenitev (vključno z jedrsko elektrarno HPC).

(521)

Združeno kraljestvo je trdilo (74), da zaradi jedrske elektrarne HPC družba EDF ne bi mogla zadržati prilagodljive zmogljivosti oziroma je k temu ne bi nič spodbudilo.

(522)

Združeno kraljestvo zlasti trdi, da bo imela družba EDF do leta 2025 na trgu za proizvodnjo prilagodljive zmogljivosti le 6,5-odstotni delež (ob upoštevanju zaprtja termoelektrarne, katere življenjska doba se bo počasi iztekla, in morebitnega odprtja novega obrata). Po priznanju, da tržni deleži morda niso dober pokazatelj zmožnosti proizvajalca, da na cene vpliva z zadrževanjem zmogljivosti, je bilo izračunanih več kazalnikov „osrednjosti“ (tj. v kolikšni meri je določena proizvodna enota ali družba potrebna, da se zadosti povpraševanju, zaradi česar bi navedena enota ali družba lahko vplivala na tržno ceno z omejevanjem zmogljivosti), da se pokaže, da naj prilagodljiva zmogljivost družbe EDF leta 2025 ne bi imela osrednje vloge. Če se upošteva več nasprotnih dejstev, je razvidno, da izgradnja jedrske elektrarne HPC v nobenem primeru ne bo vplivala na to osrednjost.

(523)

Komisija meni, da instrument pogodbe na razliko spodbude za zadrževanje omejuje po svoji naravi. Na podlagi učinkov prvega reda pogodbe na razliko bi se večina energije iz jedrske elektrarne HPC prodala na referenčnem trgu zaradi zmanjšanja osnovnega tveganja na najmanjšo možno stopnjo v skladu s strategijo varovanja, ki sta jo skupaj določili podjetje NNBG in oddelek IUK. Na podlagi tega bo družba EDF Energy za ponudbo iz jedrske elektrarne HPC pridobila izvršilno ceno, njeni prihodki pa se ne bi zvišali, če bi se zvišale veleprodajne promptne cene zaradi začasnega zadrževanja zmogljivosti. Strategija prodaje velike količine zmogljivosti na promptnem trgu v tem okviru verjetno ne bi bila donosna.

(524)

Vendar Komisija zaradi posebnosti krivulje razvrščanja po pomembnosti meni, da lahko določena prilagodljiva zmogljivost, tudi če nima osrednje vloge, vpliva na ceno. Odvisno od njenega relativnega položaja na krivulji ponudbe se lahko, tudi če se pred trgom zadržuje le majhna zmogljivost, krivulja ponudbe obrne v levo, kar vodi do uravnoteženja z višjimi cenami. Izgradnja jedrske elektrarne HPC bi lahko povečala morebitni dobiček zaradi zadrževanja, zato je morda prisotnih več spodbud, da se družba EDF tega loti po prejeti pomoči.

(525)

Komisija je zato spodbude družbe EDF za zadrževanje zmogljivosti ocenila prek simulacije, ki jo je pripravilo Združeno kraljestvo na podlagi krivulje razvrščanja po pomembnosti za leto 2025.

(526)

Iz te simulacije je razvidno, da zagon jedrske elektrarne HPC tudi v hipotetičnem in nerealnem scenariju, ki odstopa od učinka pogodbe na razliko, ne bi povečal nobene teoretične spodbude za zadrževanje prilagodljive zmogljivosti, ki bi jo družba EDF lahko imela ob odsotnosti pogodbe na razliko. Združeno kraljestvo je pri simulaciji uporabilo pričakovano mešanico virov za proizvodnjo energije leta 2025 v Združenem kraljestvu, kar je bilo v skladu s scenariji ministrstva za energijo in podnebne spremembe pri reformi trga električne energije. Iz navedenega je razvidno, da so ravni povpraševanja, pri katerem bi se strategija zadrževanja obrestovala, malo verjetne.

(527)

Komisija zato meni, da so izkrivljanja konkurence v zvezi z morebitnim zadrževanjem zmogljivosti na najnižji možni ravni.

(528)

Veleprodajni trgi z električno energijo so zaradi posebnosti ponudbe in povpraševanja negotovi za proizvajalce in dobavitelje. Da bi dobavitelji in proizvajalci dosegli večjo gotovost glede prihodkov od prodaje električne energije in glede stroškov električne energije, električno energijo običajno prodajajo terminsko, za podrobnejšo določitev svojih položajev pa uporabljajo promptne in kratkoročne trge.

(529)

Terminsko trgovanje (ali varovanje) se zato uporabi za zagotavljanje določene stopnje zaščite pred nestanovitnostjo cen. Stroški varovanja se določijo zlasti na podlagi razlike med povpraševanjem in ponudbo po terminskih obrestnih merah, kar je razlika med nakupno ceno (cena, po kateri so kupci pripravljeni kupiti) in ponudbeno ceno (cena, po kateri so prodajalci pripravljeni prodati). Večje je število udeležencev in količin, s katerimi se trguje, manjša je razlika med povpraševanjem in ponudbo, posledično pa so nižji tudi stroški posla za prodajalce in kupce.

(530)

Komisija je imela predhodne pomisleke, da bi dodatna osnovna zmogljivost, ki bi jo zagotovila jedrska elektrarna HPC in prodala družba EDF Energy, slednji omogočila znižanje njenih stroškov varovanja, s čimer bi pridobila konkurenčno prednost pred konkurenti, zlasti v zvezi z njeno morebitno izboljšano zmogljivostjo, da optimizira svoj portfelj tveganja. Komisija je imela predhodno tudi pomisleke, da bi lahko bila družba EDF Energy v boljšem položaju za povečanje svojega deleža posebnih segmentov, kot so energetsko intenzivni uporabniki.

(531)

Komisija je dokaze, ki jih je predložila družba EDF, ocenila glede zagotovljene zmogljivosti v scenariju po prejeti pomoči. Neto proizvodnja družbe EDF, tj. razlika med količino, proizvedeno prek njenih lastnih sredstev, in količino, prodano prek njenih maloprodajnih dejavnosti, je leta 2013 že znašala 22,9 TWh. Ocenjuje, da bo njena neto proizvodnja z jedrsko elektrarno HPC leta 2020 znašala […] TWh, leta 2025 pa […] TWh.

(532)

Komisija zato ugotavlja, da se stroški varovanja zaradi pomoči najverjetneje ne bodo spremenili.

(533)

Poleg tega se lahko oskrba negospodinjskih odjemalcev z električno energijo, vključno z energetsko intenzivnimi uporabniki, šteje za konkurenčno. Tržni delež družbe EDF kljub visoki proizvodnji osnovne zmogljivosti znaša manj kot 25 %. Energetski regulator Ofgem (75) je v svoji najnovejši predložitvi organu za konkurenco in trge za popolno raziskavo trgov z električno energijo izključil sektor negospodinjskih odjemalcev, saj se po njegovem mnenju ta sektor lahko šteje za zelo konkurenčnega (76).

(534)

Komisija kljub negotovostim pri predvidevanju strategij in rezultatov na trgu v razmeroma dolgem časovnem obdobju, tj. do začetka obratovanja jedrske elektrarne HPC, meni, da so te trditve ustrezno utemeljene in odpravljajo njene pomisleke glede tega načina morebitnega izkrivljanja konkurence.

(535)

Samo dejstvo, da je možen dostop do dodatne lastne električne energije, lahko negativno vpliva na stopnje likvidnosti veleprodajnega trga, te pa bi lahko negativno vplivale na neodvisne dobavitelje. To sicer samodejno ne pomeni, da vertikalna integracija prinaša manj likvidne trge ali omejevanje dostopa, vendar pa pomeni, da lahko trgi, kadar je večina proizvodne zmogljivosti v lasti dobaviteljev, postanejo vedno manj likvidni.

(536)

Komisija je imela nekaj predhodnih pomislekov glede tega, ali bi lahko večji dostop do lastne proizvodnje pomenil zmanjšano potrebo družbe EDF po dostopu do terminskih trgov zaradi pridobivanja zmogljivosti. Obseg trgovanja, ki ga bi morala družba EDF opravljati po prejeti pomoči, bi se izravnal z njeno zmožnostjo, da dostopa do proizvodnje jedrske elektrarne HPC.

(537)

Družba EDF je v odgovoru na vprašanja Komisije glede morebitnega učinka, ki bi ga jedrska elektrarna lahko imela na likvidnost trga, odgovorila, da za njegovo zmanjšanje ne bi imela niti spodbud niti možnosti.

(538)

Družba EDF Energy trdi, da je njena dejavnost oskrbe popolnoma neodvisna od gradnje jedrske elektrarne HPC in drugih dejavnikov, povezanih z njo (77). Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem oddelku, je politika dejavnosti družbe EDF glede proizvodnje in oskrbe zmanjšanje tveganja, povezanega s tržnimi cenami. Nima politike za sistematično interno oskrbo, saj to ni najboljši način za zmanjšanje tveganja, povezanega s tržnimi cenami. Oziroma nasprotno, najboljši način za zmanjšanje tveganja, povezanega s tržnimi cenami, je nakup in prodaja na trgu (ali po tržni ceni).

(539)

Družba EDF Energy je nadalje pojasnila, da ne posluje na način, ki bi bil namenjen izravnavi količin med oskrbo in proizvodnjo. Družba EDF niti posebej ne ugotavlja, katera trgovanja se prenašajo med njenimi dejavnostmi proizvodnje in oskrbe, ne da bi potekala prek trga.

(540)

Družba EDF je za podporo trditvi, da je interni pobot omejen, predložila podatke o količinah, s katerimi je trgovala, in o prodanih/proizvedenih količinah (78). Nazadnje je družba EDF pojasnila, da glede na najnovejši razvoj na področju regulacije niti ne bi imela možnosti zmanjšati likvidnosti veleprodajnega trga. Da bi se povečala likvidnost več tržnih segmentov, je energetski regulator Ofgem v dovoljenja največjih šestih dobaviteljev energije v Združenem kraljestvu, vključno z družbo EDF Energy, vključil obvezno zavezo glede „ustvarjanja trga“. V skladu s tem je treba na trg dajati ponudbe in na njem nuditi cene, s čimer se podpre oblikovanje cen in zagotovijo redne priložnosti za trgovanje.

(541)

Komisija je ocenila, v kolikšni meri bi lahko bila posledica ukrepa zmanjšana likvidnost na veleprodajnih trgih.

(542)

Ugotovila je, da se delež prodane količine družbe EDF Energy v primerjavi s količino, ki jo proizvede, stalno manjša, saj se je razmerje med prodano in ustvarjeno količino („churn ratio“) s 3 leta 2010 zmanjšalo na 2 leta 2014. Poleg tega je ta delež najmanjši med glavnimi šestimi vertikalno integriranimi proizvajalci električne energije v Združenem kraljestvu (79).

(543)

Komisija ugotavlja, da bi lahko regulativne zaveze glede „ustvarjanja trga“, ki jih je uvedel energetski regulator Ofgem, omejile obseg, v katerem bi lahko vertikalno integrirani dobavitelji namerno ali nenamerno izvajali strategije, ki bi privedle do nižjih stopenj likvidnosti. Vendar Komisija ni seznanjena s tem, v kolikšni meri naj bi te zaveze veljale, oziroma, v kolikšni meri bi lahko preprečile izravnavo internih položajev (tj. uporabo sredstev lastne proizvodnje za oskrbovanje svojih odjemalcev).

(544)

Komisija je zato zahtevala vzpostavitev dodatnih varoval, da bi se popolnoma odpravili pomisleki glede morebitnega škodovanja likvidnosti trga v scenariju po prejemu pomoči.

(545)

Družba EDF se je strinjala, da bo preglednost povečala tako, da bo z električno energijo trgovala in jo prodajala na trgu, s čemer se bo zmanjšal obseg, v katerem bi lahko neupravičeno izboljšala svojo donosnost in negativno vplivala na likvidnost.

(546)

Družba EDF se je kot edini dobavitelj tržnih storitev podjetju NNBG za napovedano proizvodnjo jedrske elektrarne HPC zavezala (80), da bo

(547)

Komisija ugotavlja, da so na splošno možnosti za izkrivljanja konkurence na podlagi premislekov iz oddelkov 9.6.1, 9.6.2, 9.6.3, 9.6.4 in 9.6.5 ter ob upoštevanju zavez, ki jih je predložila družba EDF, omejene.

(548)

Komisija je po temeljiti presoji in ob upoštevanju zavez, ki jih je predložila družba EDF, ugotovila, da so izkrivljanja konkurence zaradi zagona jedrske elektrarne HPC omejena na najmanjša potrebna, izravnavajo pa jih pozitivni učinki ukrepov.

(549)

Združeno kraljestvo se je glede skladnosti s členoma 30 in 110 PDEU zavezalo, da bo, dokler pogodba na razliko ne bo na voljo proizvajalcem električne energije iz držav izven Velike Britanije, prilagodilo način izračuna obveznosti električnih dobaviteljev glede plačil na podlagi pogodbe na razliko, da se upravičena jedrska energija, proizvedena v drugih državah članicah EU, s katero se oskrbujejo odjemalci v Veliki Britaniji, ne bo štela k tržnim deležem dobaviteljev. Združeno kraljestvo bo to izjemo odpravilo, ko bodo proizvajalci iz držav razen Velike Britanije lahko zaprosili za pogodbe na razliko.

(550)

Komisija na podlagi izvedene ocene in ob upoštevanju posebnih okoliščin tega primera meni, da sveženj ukrepov, ki jih je priglasilo Združeno kraljestvo, vključuje državno pomoč, ki je, kakor je bila spremenjena s predloženimi zavezami, združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU.

(551)

Komisija ugotavlja, da so ji bili v oceno predloženi glavni pogoji o financiranju, ki so bili do sprejetja tega sklepa dogovorjeni glede financiranja projekta jedrske elektrarne HPC. Organi Združenega kraljestva so izjavili, da bodo ostali pogoji in končni dokumenti o financiranju vsebovali standardne klavzule, ki bi jih vsak vlagatelj zahteval pri podobnem projektu. Ker Komisija tega ni mogla preveriti, bodo morali organi Združenega kraljestva končne dokumente, če bodo ti kakor koli spremenili ukrep, kakor je bil predložen Komisiji, slednji priglasiti. Vendar, če končni dokumenti o financiranju vsebujejo dodatne elemente državne pomoči, jih rebus stantibus ni mogoče odobriti, saj ta sveženj državnih ukrepov pomeni vso pomoč, ki je potrebna za izvedbo projekta jedrske elektrarne HPC –

(a)

[…];

(b)

[…]; in

(c)

[…].

—

izguba ob neplačilu v letih 1–6 je nič, saj bi bilo treba, če pogoj iz osnovnega scenarija ni izpolnjen do decembra 2020, dolg odplačati v celoti, s 100-odstotnim poplačilom;

—

neplačilo ni predvideno v letih od 7 do 10, saj ni obveznosti glede povračila glavnice, vse obresti med gradnjo (vključno s provizijami za jamstvo) pa bodo krite v okviru zneska osnovnega lastniškega kapitala oziroma z osnovnim in/ali pogojnim lastniškim kapitalom;

—

14 let gradnje (vključno s 4-letno zamudo) in 30 let obratovanja;

—

skupna 10-odstotna verjetnost neplačila med 4-letno zamudo pri gradnji (0-odstotna v letih 11 in 12 ter 5-odstotna v letih 13 in 14) in 100-odstotna izguba ob neplačilu;

—

5,6-odstotna verjetnost neplačila v vsakem letu obratovanja. Vedno je predvidena 5,6-odstotna verjetnost, da se ujema s povprečnimi stopnjami za elektroenergetske projekte zunaj ZDA.