4.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/48

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 morajo države članice sprejeti nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: FAB), vključno z obvezujočimi nacionalnimi cilji ali cilji na ravni FAB, pri čemer morajo zagotoviti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti. Poleg tega navedena uredba določa, da mora Komisija oceniti skladnost navedenih ciljev na podlagi meril za oceno iz člena 11(6)(d) in da se lahko odloči za izdajo priporočil, če ugotovi, da merila niso bila izpolnjena. Podrobna pravila v zvezi s tem so bila določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 390/2013 (2).

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje (2015–2019) so bili sprejeti z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/132/EU (3).

(3)

Države članice so do 1. julija 2014 Komisiji predložile načrte izvedbe na ravni FAB. V številnih primerih je bila začetna predložitev le v obliki osnutka. Poleg tega so bili številni načrti naknadno spremenjeni z dopolnitvami ali popravki, od katerih je bil zadnji z dne 9. januarja 2015. Komisija je pri svoji oceni upoštevala najnovejše predložene informacije.

(4)

Organ za oceno uspešnosti, ki je v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 zadolžen za pomoč Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji 7. oktobra 2014 predložil uvodno poročilo o oceni, 15. decembra 2014 pa posodobljeno različico navedenega poročila. Poleg tega je Komisija od organa za oceno uspešnosti prejela poročila, ki temeljijo na informacijah nacionalnih nadzornih organov o spremljanju načrtov izvedbe in ciljev, predloženih v skladu s členom 18(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(5)

Za ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti je bila v skladu z načeli iz točke 4 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjena skladnost ciljev, ki so jih predložile države članice za zamudo upravljanja pretoka zračnega prometa (ATFM) na zračni poti, pri čemer so se uporabile ustrezne referenčne vrednosti FAB za zmogljivost, ki – če se uporabijo – na ravni Unije zagotavljajo, da je izpolnjen vseevropski cilj uspešnosti, izračuna jih upravitelj omrežja, določene pa so v najnovejši različici načrta delovanja omrežja (2014–2018/2019) iz junija 2014. Navedena ocena je pokazala, da cilji, ki so jih predložili Belgija, Luksemburg, Francija, Nemčija in Nizozemska glede FABEC, Avstrija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Slovaška in Slovenija glede FABCE, Ciper, Grčija, Italija in Malta glede Blue Med FAB, Bolgarija in Romunija glede Danube FAB ter Portugalska in Španija glede SW FAB, niso skladni z ustreznimi referenčnimi vrednostmi in zato niso skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti.

(6)

Za ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti so bili v skladu z načeli iz točke 5 v povezavi s točko 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjeni cilji, izraženi v ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so jih predložile države članice, ob upoštevanju trenda ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju ter v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja (2012–2019), števila enot storitev (napovedi glede prometa) in ravni ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v primerjavi z državami članicami s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem. Navedena ocena je pokazala, da cilji, ki so jih predložili Avstrija in Slovaška glede FABCE, Belgija, Luksemburg, Francija, Nemčija in Nizozemska glede FABEC ter Italija glede Blue Med FAB, niso skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

(7)

Cilji Avstrije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju za 3,5 % na leto. To rahlo presega ciljno zmanjšanje povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto), vendar je načrtovano zmanjšanje v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja nižje od trenda na ravni Unije (– 1,1 % na leto v primerjavi z – 1,7 % na leto). Poleg tega cilji temeljijo na načrtovanih ugotovljenih stroških na zračni poti na začetku drugega referenčnega obdobja, ki so za 8 % višji od dejanskih stroškov na zračni poti, sporočenih v letu 2013. Zato izboljšanje stroškovne učinkovitosti, doseženo v prvem referenčnem obdobju, ni bilo zadostno upoštevano pri določanju ciljev za drugo referenčno obdobje. Poleg tega cilj za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so bistveno višji (+ 20 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Avstrija, in so za okoli 19 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019.

(8)

Cilji Slovaške temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju za 2,6 % na leto. To je nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Zmanjšanje načrtovanih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja rahlo presega trend na ravni Unije (– 2,1 % na leto v primerjavi z – 1,7 % na leto), vendar cilj za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so bistveno višji (+ 18,6 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Slovaška.

(9)

Belgija in Luksemburg imata skupno območje zaračunavanja. Njuni cilji temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju le za 0,2 % na leto. To je precej nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 0,4 % v primerjavi z – 1,7 %). Cilj za leto 2019 poleg tega temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so višji (+ 3,7 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga imata Belgija in Luksemburg, ter so za okoli 27 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019.

(10)

Cilji Francije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju le za 0,7 % na leto. To je precej nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 0,2 % v primerjavi z – 1,7 %). Cilji poleg tega temeljijo na načrtovanih ugotovljenih stroških na zračni poti na začetku drugega referenčnega obdobja, ki so za 6,2 % višji od dejanskih stroškov na zračni poti, sporočenih v letu 2013. Zato izboljšanje stroškovne učinkovitosti, doseženo v prvem referenčnem obdobju, ni bilo zadostno upoštevano pri določanju ciljev za drugo referenčno obdobje. Cilj za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so rahlo nižji (– 2,8 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Francija, vendar so za okoli 23 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019.

(11)

Cilji Nemčije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju za 1,1 % na leto. To je precej nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije, temveč se celo zvišujejo (+ 0,7 % v primerjavi z – 1,7 %). Cilj za leto 2019 poleg tega temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti v letu 2019, ki so bistveno višji (+ 26,6 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Nemčija, in so za okoli 52 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019.

(12)

Cilji Nizozemske temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju le za 0,3 % na leto. To je precej nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 0,3 % v primerjavi z – 1,7 %). Cilj za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so rahlo nižji od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Nizozemska (– 3,7 %), vendar so za okoli 18 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019.

(13)

Cilji Italije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju za 2,8 % na leto. To ni v skladu s ciljnim zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 1,4 % v primerjavi z – 1,7 %). Cilj za leto 2019 poleg tega temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so bistveno višji (+ 16,6 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Italija, in so za okoli 25 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019.

(14)

Zato je primerno, da Komisija izda priporočila o potrebnih ukrepih, ki jih morajo sprejeti zadevne države članice za zagotovitev, da njihovi nacionalni nadzorni organi predlagajo revidirane cilje uspešnosti, ki odpravljajo neskladnosti, ugotovljene v tem sklepu. V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 390/2013 morajo nato zadevne države članice sprejeti revidirane cilje uspešnosti in jih Komisiji priglasiti v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

(15)

Da bi odpravili neskladnosti v zvezi s ključnim področjem uspešnosti glede zmogljivosti, bi bilo treba zagotoviti, da so revidirani cilji uspešnosti vsaj v skladu z referenčnimi vrednostmi FAB za zmogljivost, določenimi v načrtu delovanja omrežja. Če so v načrtu delovanja omrežja opredeljeni sanacijski ukrepi ali ukrepi za zmanjšanje tveganja, katerih namen je zagotoviti, da se upoštevajo ustrezne referenčne vrednosti FAB, bi morale države članice navedene ukrepe upoštevati pri reviziji ciljev uspešnosti.

(16)

Da bi odpravili neskladnosti, povezane s ključnim področjem uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, bi bilo treba v primeru Avstrije, Slovaške, Belgije, Luksemburga, Francije, Nemčije in Italije cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izražene v ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, znižati, tako da bodo v skladu z zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju ter v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja.

(17)

Poleg tega bi bilo treba pri reviziji ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti revidirati tudi ustrezne napovedi glede prometa, na katerih navedeni cilji temeljijo. Za Belgijo, Luksemburg, Francijo, Nemčijo in Nizozemsko bi bilo treba glede na povečan promet v letu 2014 povečati predvidene enote storitev v drugem referenčnem obdobju. Nasprotno bi morala Italija glede na dejanske podatke glede prometa zmanjšati predvidene enote storitev v drugem referenčnem obdobju.

(18)

Komisija se je v skladu s členom 14(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 posvetovala z zadevnimi državami članicami o priporočilih iz tega sklepa.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –