1.   Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za:

2.   Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji ali, po pregledu, odvzemu akreditacije plačilni agenciji na podlagi pregleda akreditacijskih meril iz člena 1(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 (v nadaljnjem besedilu: akreditacijska merila). Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah ali odvzemih akreditacij.

3.   Pristojni organ imenuje revizijski organ za izvedbo pregleda, preden odobri kakršno koli akreditacijo (predakreditacijski pregled). Revizijski organ mora biti revizijski organ oblasti ali druga javna ali zasebna organizacija ali organizacijska enota organa oblasti s potrebno strokovnostjo, znanjem in sposobnostjo za izvajanje revizij. Revizijski organ je neodvisen od plačilne agencije, ki bo akreditirana.

Pregled (predakreditacijski pregled), ki ga izvede revizijski organ, zajema zlasti:

Revizijski organ pripravi podrobno poročilo o opravljenem revizijskem delu, rezultatih tega dela ter oceni, ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila. Poročilo se posreduje pristojnemu organu, ki nato izda akt o akreditaciji, če ugotovi, da plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila.

4.   Če pristojni organ meni, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, plačilno agencijo obvesti o posebnih pogojih, ki jih mora izpolniti, preden se lahko dodeli akreditacija.

Dokler se ne izvedejo vse potrebne spremembe za izpolnitev takšnih specifičnih pogojev, se lahko akreditacija dodeli začasno za obdobje, ki se določi glede na resnost ugotovljenih težav in ne presega 12 mesecev. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.

5.   Informacije iz točke (a) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji plačilne agencije in v vsakem primeru, preden se za odhodke plačilne agencije bremenita sklada. Tem informacijam se priložijo izjave in dokumenti, ki zadevajo:

6.   Komisija obvesti Odbor za kmetijska sklada o plačilnih agencijah, akreditiranih v vsaki državi članici.

1.   Pristojni organ stalno nadzoruje plačilne agencije, za katere je odgovoren, zlasti na podlagi potrdil in poročil, ki jih sestavi certifikacijski organ iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter spremlja vse ugotovljene pomanjkljivosti.

Pristojni organ vsaka tri leta pisno poroča Komisiji o svojem nadzoru nad plačilnimi agencijami in spremljanju njihovih dejavnosti. Poročilo vključuje pregled, ali plačilne agencije stalno izpolnjujejo akreditacijska merila, skupaj s povzetkom aktivnosti, sprejetih za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni organ potrdi, ali plačilna agencija, za katero je odgovoren, še naprej izpolnjuje akreditacijska merila.

2.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da se vsaka informacija, ki kaže na to, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, nemudoma sporoči pristojnemu organu.

3.   Če pristojni organ ugotovi, da akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril, zaradi česar bi lahko bilo ovirano izvajanje nalog iz člena 1(1) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014, pristojni organ plačilni agenciji nemudoma odredi pogojno akreditacijo. Pri tem sestavi načrt, vključno z ukrepi in roki, za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki je določen glede na resnost problema in ne presega 12 mesecev od datuma, ko začne veljati pogojna akreditacija. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.

4.   Pristojni organ obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da plačilni agenciji odredi pogojno akreditacijo, o načrtu, sestavljenem v skladu z odstavkom 3, in pozneje o poteku izvajanja takšnih načrtov.

5.   Če se akreditacija odvzame, pristojni organ nemudoma dodeli akreditacijo drugi plačilni agenciji, ki izpolnjuje pogoje iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se zagotovijo nemotena izplačila upravičencem.

6.   Če Komisija ugotovi, da pristojni organ ne izpolnjuje svoje obveznosti glede sestave načrta za odpravo pomanjkljivosti v skladu z odstavkom 3 ali da je plačilna agencija še naprej akreditirana, čeprav takega načrta ni izvedla v celoti v določenem roku, od pristojnega organa zahteva, da plačilni agenciji odvzame akreditacijo, razen če se izvedejo potrebne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost težave. V takšnem primeru se lahko Komisija odloči za obravnavo pomanjkljivosti prek postopka potrditve skladnosti v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

1.   Izjava o upravljanju iz točke (b) prvega pododstavka člena 7(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi pravočasno, tako da lahko certifikacijski organ izda mnenje iz člena 9(1) navedene uredbe.

Izjava o upravljanju mora imeti obliko, kot je določena v Prilogi I k tej uredbi, in nanjo lahko vplivajo pridržki, ki ovrednotijo morebitni finančni vpliv. Če so izraženi pridržki, mora izjava vključevati akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti in natančen časovni razpored za njegovo izvajanje.

2.   Izjava o upravljanju mora temeljiti na učinkovitem nadzoru sistema upravljanja in kontrole, ki je vzpostavljen vse leto.

1.   Usklajevalni organ iz člena 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je edini sogovornik Komisije z zadevno državo članico v zvezi z vsemi vprašanji o skladih glede:

2.   Plačilna agencija lahko deluje kot usklajevalni organ pod pogojem, da sta funkciji ločeni.

3.   Pri izvajanju nalog se lahko usklajevalni organ v skladu z nacionalnimi postopki obrne na druge upravne organe ali oddelke, zlasti tiste, ki imajo računovodsko ali tehnično strokovno znanje.

4.   Zaupnost, neoporečnost in razpoložljivost vseh računalniških podatkov, ki jih hrani usklajevalni organ, se zagotovijo z ukrepi, ki upoštevajo upravno strukturo, kadrovsko zasedbo in tehnološko okolje posameznega usklajevalnega organa. Finančno in tehnološko prizadevanje mora biti sorazmerno z dejansko nastalim tveganjem.

5.   Informacije iz točke (a) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji usklajevalnega organa in v vsakem primeru, preden se za odhodke, za katere je odgovoren, bremenita sklada. Priložijo se jim dokument o akreditaciji organa in informacije o upravnih in računovodskih pogojih ter pogojih notranje kontrole v zvezi z njegovim delovanjem.

1.   Pristojni organ imenuje certifikacijski organ iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Certifikacijski organ organizira svoje delo na uspešen in učinkovit način ter izvaja preglede v ustreznih časovnih okvirih, ob upoštevanju narave in časovnega razporeda transakcij v zadevnem proračunskem letu.

3.   Mnenje, ki ga mora predložiti certifikacijski organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se pripravi vsako leto.

To mnenje temelji na revizijskem delu, opravljenemu v skladu s členoma 6 in 7 te uredbe.

4.   Certifikacijski organ sestavi poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilo vključuje dodeljene naloge. V poročilu za obdobje, ki ga zajema poročilo, navede:

Poročilo vključuje informacije o številu in usposobljenosti osebja, ki opravlja revizijo, o opravljenem delu, številu pregledanih transakcij, doseženi ravni pomembnosti in zaupanja, vseh ugotovljenih slabostih in priporočilih za izboljšanje ter delu certifikacijskega organa in drugih revizijskih organov znotraj ali zunaj plačilnih agencij, na osnovi katerega je pridobljeno popolno ali delno zagotovilo certifikacijskega organa o zadevah, o katerih poročajo.

1.   Certifikacijska revizija se izvede v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

2.   Certifikacijski organ pripravi revizijsko strategijo, ki določa obseg, čas in usmeritev certifikacijske revizije, revizijske metode in metodologijo vzorčenja. Za vsako revidirano proračunsko leto se oblikuje revizijski načrt na podlagi ocenjenega revizijskega tveganja. Certifikacijski organ Komisiji na zahtevo predloži revizijsko strategijo in revizijski načrt.

3.   Sprejemljiva raven revizijskih zagotovil, ki jo je treba doseči z revizijskim preizkušanjem, se pridobi s presojo kontrolnega sistema, vključno s preizkušanjem skladnosti in preizkušanjem podatkov o odhodkih, ki vključuje preizkušanje podrobnosti in analitičnih postopkov.

4.   Komisija vzpostavi smernice, ki vsebujejo zlasti:

1.   Revizijske metode v zvezi s certifikacijsko revizijo se opredelijo v revizijski strategiji iz člena 6(2).

2.   Za izpolnitev revizijskih ciljev in zagotovitev mnenja, kot je določeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, morajo revizijski koraki vključevati revizije sistemov, preizkušanje podatkov ter preverjanje usklajenosti izjav o financiranju in upravljanju.

3.   Preizkušanje podatkov o odhodkih vključuje preverjanje zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij na ravni končnih upravičencev. Za te namene lahko certifikacijski organ spremlja plačilno agencijo pri izvajanju pregledov na kraju samem na drugi ravni. Certifikacijski organ ne sme spremljati plačilne agencije pri izvajanju začetnih pregledov na kraju samem, razen v primerih, ko bi bilo fizično nemogoče ponovno preveriti začetni pregled, ki ga je opravila plačilna agencija. V zvezi s preizkušanjem podatkov lahko certifikacijski organi uporabijo integrirano vzorčenje.

4.   Komisija določi nadaljnje pogoje in smernice glede oblikovanja revizijskih postopkov, integracije vzorčenja, načrtovanja in izvajanja ponovnega preverjanja transakcij na kraju samem na podlagi smernic iz člena 6(4).

1.   Vsaka plačilna agencija vodi sklop obračunov, ki vključuje izključno odhodke in prihodke iz člena 4(1) ter členov 5 in 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter uporabo finančnih sredstev, ki so ji dana na razpolago za plačilo ustreznih odhodkov. Ti obračuni omogočajo, da se finančni podatki za EKJS in EKSRP prikazujejo in zagotavljajo ločeno.

2.   Plačilne agencije držav članic, ki niso prevzele eura, vodijo obračune, ki vsebujejo zneske v valuti, v kateri so bili odhodki in prihodki plačani oziroma prejeti. Da pa se lahko izvede konsolidacija vseh njihovih odhodkov in prihodkov, morajo imeti možnost, da ustrezne podatke navedejo v nacionalni valuti in eurih.

3.   Kar zadeva EKSRP, vsaka plačilna agencija, imenovana za program razvoja podeželja, vodi obračune, ki omogočajo identifikacijo vseh dejavnosti po programih in ukrepih. Takšni obračuni obsegajo zlasti:

1.   V skladu s točko (c)(i) in (ii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 države članice Komisiji po elektronski poti pošljejo naslednje podatke in dokumente pod pogoji iz členov 11 in 12 te uredbe:

2.   Izjava o odhodkih iz odstavka 1(b) vključuje:

3.   Vsi finančni podatki, ki jih zahteva uporaba tega člena, se sporočajo v eurih.

1.   Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih za javno skladiščenje iz člena 12 so odhodki in namenski prejemki, ki jih plačilne agencije prijavijo za dani mesec, uvrščeni med izplačila in prejemke, ki si bili v tem mesecu dejansko izvedeni.

Ti odhodki in prihodki se vključijo v obračune proračuna EKJS za proračunsko leto N.

Vendar:

2.   Odhodki in namenski prejemki se upoštevajo na datum, ko je bil zadevni znesek knjižen v breme oziroma v dobro računa plačilne agencije. Vendar se lahko pri izplačilih upošteva datum, ko je zadevna agencija izdala in poslala izplačilni dokument finančni ustanovi ali upravičencu. Vsaka plačilna agencija uporablja enako metodo v celotnem proračunskem letu.

3.   Odhodki in namenski prejemki, prijavljeni v skladu z odstavkom 1, lahko vključujejo popravke zneskov, prijavljenih za pretekle mesece v istem proračunskem letu.

Kadar popravki namenskih prejemkov na ravni plačilne agencije sprožijo prijavo negativnih namenskih prejemkov za dano proračunsko vrstico, se presežni popravki prenesejo v naslednji mesec. Po potrebi se poravnajo pri potrditvi obračunov za zadevno leto.

4.   Neizvršene plačilne naloge in izplačila, ki so bremenila račun in so nato vrnjena, je treba prikazati v računovodski evidenci kot zmanjšanje odhodkov za mesec, v katerem se plačilni agenciji poroča o neizvedbi plačila ali preklicu.

5.   Če so zapadla izplačila iz EKJS obremenjena s terjatvami, se za namene odstavka 1 šteje, da so bila v celoti izvedena:

6.   Skupni podatki o odhodkih in namenskih prejemkih v posameznem proračunskem letu, ki jih je treba predložiti Komisiji najpozneje do 27. oktobra, se lahko popravljajo samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s točko (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

1.   Pri pripravi izjave o odhodkih za javno skladiščenje se upoštevajo dejavnosti, ki so ob koncu zadevnega meseca zajete v izkazih plačilnih agencij in so se izvajale od začetka obračunskega leta v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 do konca istega meseca.

2.   Take izjave o odhodkih morajo vsebovati vrednosti in zneske, določene v skladu s členoma 17 in 18 te uredbe ter členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (11), ki so jih plačilne agencije knjižile v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se dejavnosti nanašajo.

Vendar:

1.   Na podlagi podatkov, poslanih v skladu s točko (b) člena 10(1) te uredbe Komisija odloči o izvršitvi mesečnih plačil v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, brez poseganja v popravke, ki se lahko izvedejo s poznejšimi odločitvami v skladu s členoma 51 in 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ob upoštevanju zmanjšanj in začasnih prekinitev v skladu s členom 41 navedene uredbe.

2.   Če skupni znesek odhodkov, ki jih prijavijo države članice za naslednje proračunsko leto, presega tri četrtine vseh odobrenih sredstev za tekoče proračunsko leto, se vnaprej prevzete obveznosti iz člena 170(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in ustrezna mesečna plačila dodelijo sorazmerno z izjavami o odhodkih do največ 75 % odobrenih sredstev tekočega proračunskega leta. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, v sklepih o naslednjih povračilih.

1.   Po odločitvi za izvršitev mesečnih plačil da Komisija v okviru dodeljenih proračunskih sredstev državam članicam na razpolago na odprt račun vsake države članice sredstva za pokrivanje odhodkov, ki se financirajo iz EKJS, z odbitkom ustreznega zneska namenskih prejemkov.

Če plačila, ki jih mora izvršiti Komisija, zmanjšana za namenske prejemke, pomenijo negativni znesek za državo članico, se presežni odbitki prenesejo na naslednje mesece.

2.   Vsaka država članica sporoči Komisiji naziv in številko računa iz odstavka 1, in sicer v obliki, ki jim jo da na razpolago Komisija.

1.   Plačilne agencije Komisiji predložijo:

2.   Ustrezni informacijski sistemi iz člena 24 se uporabljajo za obveščanje in izmenjavo informacij ter za pripravo dokumentov v zvezi z odhodki za javno intervencijo.

1.   Evidence zalog iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 vsebujejo naslednje kategorije ločeno prikazanih podatkov:

2.   Obračuni iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 vsebujejo:

1.   Pri postavkah iz člena 16 se vknjižijo količine, vrednosti, zneski in povprečja, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali vrednosti in zneski, izračunani na podlagi standardnih zneskov, ki jih določi Komisija.

2.   Zapisi in izračuni iz odstavka 1 se pripravijo ob upoštevanju naslednjih pravil:

3.   O popravkih, ki jih v zvezi s podatki iz člena 16 za tekoče obračunsko leto opravi Komisija, se obvesti Odbor za kmetijska sklada. Popravki se državam članicam lahko sporočijo ob odločitvi o mesečnem plačilu ali, če te ni, ob sklepu o potrditvi obračunov. Vknjižijo jih plačilne agencije pod pogoji, določenimi v navedenem sklepu.

1.   Različne postavke odhodkov in prihodkov se knjižijo na datum, ko se izvede materialna operacija v okviru javnega intervencijskega ukrepa, in z uporabo menjalnega tečaja iz člena 3(2) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

2.   Različne postavke v zvezi s fizičnim premikom proizvodov in vodenjem zalog se vknjižijo na dan materialne operacije, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

1.   Znesek, ki se financira v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, se določi na podlagi evidenc in obračunov, ki jih plačilne agencije sestavijo in hranijo v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 3(3) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 in v breme oziroma dobro katerih se knjižijo različne postavke odhodkov in prihodkov iz člena 16 te uredbe, ob upoštevanju, po potrebi, zneskov odhodkov, določenih v okviru področne kmetijske zakonodaje.

2.   Plačilne agencije oziroma usklajevalni organi po elektronski poti posredujejo Komisiji vsak mesec in vsako leto na podlagi modela, ki ga Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, informacije, potrebne za financiranje odhodkov za javno skladiščenje, in evidence, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javnim skladiščenjem, v obliki preglednic (preglednice P-STO) do roka iz točke (b) člena 10(1) ter do roka iz člena 30(2).

1.   Financiranje s sredstvi EKJS v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 je enako odhodkom, izračunanim na podlagi podatkov, ki jih sporoči plačilna agencija, po odbitku morebitnih prihodkov, nastalih z intervencijskimi ukrepi, in ki jih potrdi informacijski sistem, ki ga vzpostavi Komisija, ter ki jih plačilna agencija vključi v svojo izjavo o odhodkih, sestavljeno v skladu s členom 12 te uredbe.

2.   Zneski, izterjani v skladu s členom 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ter zneski, prejeti ali izterjani od prodajalcev, kupcev in skladiščnikov, ki izpolnjujejo merila iz člena 43 navedene uredbe, se prijavijo v proračun EKJS pod pogoji iz točke (a) člena 10(2) te uredbe.

1.   Plačilne agencije prijavijo odhodke za vsak program razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Plačilne agencije za vsak ukrep za razvoj podeželja v izjavi o odhodkih navedejo:

2.   Ko Komisija odobri program razvoja podeželja, ji države članice v skladu s točko (c)(i) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 pošljejo svoje izjave o odhodkih v naslednjih rokih:

Toda vsi odhodki, ki jih plačilne agencije plačajo upravičencem v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 pred odobritvijo programa razvoja podeželja iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se izvedejo pod odgovornostjo držav članic in se Komisiji prijavijo v prvi izjavi o odhodkih po sprejetju programa. Isto pravilo se smiselno uporablja v primeru spremembe programa razvoja podeželja iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   Izjave o odhodkih se v obliki strukturiranih podatkov plačilnih agencij za programe razvoja podeželja vnesejo v informacijski system SFC2014, določen v poglavju I Izvedbene uredbe (EU) št. 184/2014.

4.   Če Komisija zahteva dodatna preverjanja zaradi predloženih nepopolnih ali nejasnih informacij ali zaradi neskladij, različnih razlag ali drugih nedoslednosti v zvezi z izjavo o odhodkih za referenčno obdobje, ki so predvsem posledica nesporočanja podatkov, ki jih zahteva Uredba (EU) št. 1305/2013 in akti Komisije, sprejeti v okviru te uredbe, ali zaradi resnih znakov, da se pri odhodkih, ki so vključeni v izjavo o odhodkih, pojavljajo nepravilnosti ali da obstajajo pomanjkljivosti v delovanju sistema upravljanja in kontrol za razvoj podeželja, zadevna država članica na zahtevo Komisije predloži dodatne podatke v roku, ki je glede na resnost problema določen v navedeni zahtevi.

Rok za vmesna plačila iz člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko prekine za celoto ali del zneska, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo, in sicer od datuma pošiljanja zahtevka za podatke do prejema zahtevanih podatkov, vendar največ za najdaljše obdobje iz člena 83(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Če zadevna država članica na zahtevo po dodatnih podatkih ne odgovori v roku, določenem v navedeni zahtevi, ali če je odgovor ocenjen kot nezadosten ali kaže na to, da pravila, ki se uporabljajo, niso bila upoštevana ali da so bila sredstva Unije uporabljena nepravilno, lahko Komisija začasno prekine ali zmanjša plačila v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.   Odhodki, prijavljeni za obdobje, lahko vključujejo popravke podatkov, sporočenih za predhodna obdobja v istem proračunskem letu.

Popravek odhodkov in namenskih prejemkov, ki se bremenijo v proračunskem letu in še niso vključeni v izjave iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2, se lahko popravlja samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s točko (c)(iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

1.   Prispevek Unije, ki se plača za upravičene javne odhodke, se izračuna za vsak ukrep posebej in za vsako referenčno obdobje na podlagi finančnega načrta, kot je navedeno v točki (h) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki je v veljavi na prvi dan tega obdobja. Pri izračunu se upoštevajo popravki prispevka Unije, kakor je navedeno v izjavi o odhodkih za omenjeno obdobje.

2.   Brez poseganja v zgornjo mejo iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če skupni znesek prispevka Unije, plačanega za program razvoja podeželja, presega skupni znesek, načrtovan za ukrep za razvoj podeželja, se znesek za plačilo zmanjša na znesek, načrtovan za ta ukrep. Vsi prispevki Unije, ki so zaradi tega izključeni, se lahko plačajo pozneje, če je država članica predložila prilagojen finančni načrt in ga je Komisija sprejela.

3.   Komisija plača prispevek Unije na enega ali več odprtih računov posamezne države članice, če so sredstva na razpolago.

Države članice sporočijo Komisiji naziv ali številke računov, in sicer v obliki, ki jim jo da na razpolago Komisija.

1.   Komisija opredeli informacijske sisteme, ki omogočajo elektronsko izmenjavo dokumentov in podatkov med njo in državami članicami, za sporočanje podatkov in vpogled v podatke, ki jih določajo člen 102 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in njene obvezne ureditve za uporabo. Države članice obvesti o splošnih pogojih uvajanja teh sistemov v okviru Odbora za kmetijska sklada.

2.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 morajo biti sposobni obdelovati predvsem:

3.   Komisija da obliko in vsebino dokumentov iz členov 10, 19, 20, 23 in točk (a), (b) in (d) člena 30(1) na razpolago državam članicam v obliki modelov prek informacijskih sistemov.

Komisija te vzorce prilagaja in posodablja po tem, ko obvesti Odbor za kmetijska sklada.

4.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 lahko vsebujejo orodja, ki jih Komisija potrebuje za hranjene podatkov in vodenje računov skladov, in orodja za izračun pavšalnih odhodkov ali odhodkov, ki zahtevajo uporabo enotnih metod, predvsem za finančne stroške in amortizacijo.

5.   Podatke v zvezi s finančnimi transakcijami v informacijske sisteme iz odstavka 1, za katere je odgovorna plačilna agencija, pošilja, vnaša in posodablja plačilna agencija ali to stori organ, na katerega se prenese ta funkcija, kjer je to mogoče prek usklajevalnih organov, akreditiranih v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

6.   Če se za neki dokument ali postopek, ki ga določajo Uredba (EU) št. 1306/2013 ali akti Komisije, sprejeti v okviru navedene uredbe, na eni ali več stopnjah navedenega postopka zahteva podpis pooblaščene osebe ali odobritev določene osebe, morajo informacijski sistemi, vzpostavljeni za pošiljanje takšnih dokumentov, v skladu z zakonodajo Unije omogočiti nedvoumno identifikacijo vseh oseb in zagotoviti razumna jamstva za nespremenljivost vsebine dokumentov, to velja tudi za posamezne stopnje postopka. Dokumente v zvezi z izjavami o odhodkih in izjavo o upravljanju, priložene letnim obračunom iz točke (c)(i) in (iii) prvega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki se pošiljajo po elektronski poti, plačilne agencije ali po potrebi usklajevalni organi, akreditirani v skladu s členom 7(2) in (4) navedene uredbe, shranijo tudi v izvirni obliki.

7.   Elektronski in digitalizirani dokumenti se morajo hraniti celotno obdobje, kot je določeno v členu 32.

8.   Če se v delovanju informacijskega sistema pojavijo motnje ali ni stabilne povezave, lahko država članica po predhodni odobritvi Komisije pošlje dokumente v drugi obliki, in sicer pod pogoji, ki jih določi Komisija.

1.   Za namene člena 21 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsaka država članica obvesti Komisijo najpozneje do 1. novembra vsako leto obvesti:

2.   Države članice, ki želijo, da Komisija pridobi satelitske posnetke, v sodelovanju z njo in pred 15. januarjem po posredovanju informacij iz odstavka 1 dokončno opredelijo območja, ki naj bi bila zajeta, in časovni razpored za pridobitev teh posnetkov.

3.   Komisija pooblaščenim zastopnikom držav članic brezplačno posreduje satelitske posnetke, ki jih je pridobila. Ti zastopniki morajo spoštovati določbe o avtorskih pravicah iz pogodb z dobavitelji in posnetke ob zaključku dela vrniti.

4.   Če skupni zahtevki držav članic presežejo proračunska sredstva, ki so na voljo za izvajanje člena 21 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se Komisija odloči za omejitev satelitskih posnetkov, ki jih je treba predložiti, pri čemer si prizadeva za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev.

1.   Razen če področna kmetijska zakonodaja določa drugače, se obresti na neupravičena plačila, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, izračunajo za obdobje, ki preteče med potekom roka za plačilo za upravičenca, ki je naveden v nalogu za izterjavo, in datumom povračila oziroma odbitka. Rok za plačilo ne bi smel biti določen na več kot 60 dni po nalogu za izterjavo.

2.   Uporabljena obrestna mera v nobenem primeru ne sme biti nižja kot obrestna mera, ki jo določa nacionalna zakonodaja za izterjavo primerljivih neupravičenih odhodkov ali za zbiranje dolgovanih zneskov.

1.   Za potrditev obračunov v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsaka država članica pošlje Komisiji:

2.   Dokumenti in računovodske informacije iz odstavka 1 se Komisiji pošljejo najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu zadevnega proračunskega leta. Dokumenti iz točk (a), (b) in (d) navedenega odstavka se pošljejo v enem izvodu skupaj z izvodom v elektronski obliki, skladno z obliko in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 24.

3.   Na zahtevo Komisije ali na pobudo države članice se lahko dodatne informacije v zvezi s potrditvijo obračunov pošljejo Komisiji do roka, ki ga določi Komisija glede na obseg dela, potrebnega za zagotovitev teh informacij. Če takšnih informacij ni, lahko Komisija potrdi obračune na podlagi informacij, ki jih ima.

4.   Komisija lahko sprejme zahtevo po odlogu pošiljanja informacij v upravičenih primerih, če je zahteva naslovljena nanjo pred skrajnim rokom za oddajo informacij.

1.   Oblika in vsebina računovodskih informacij iz točke (c) člena 30(1) ter način njihovega posredovanja Komisiji morajo biti taki, kot je določeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 991/2013 (17).

2.   Komisija uporabi računovodske informacije izključno za namene:

Dostop do navedenih informacij imata za namene izpolnjevanja svojih nalog Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

3.   Vsi osebni podatki, vključeni v zbrane računovodske informacije, se obdelajo samo za namene iz odstavka 2. Če Komisija uporabi računovodske informacije za namen iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2, naredi take podatke anonimne in jih obdela samo v zbirni obliki.

4.   Zadevne osebe se za kakršno koli vprašanje v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov lahko obrnejo na Komisijo, kot je določeno v Prilogi IV.

5.   Komisija zagotovi zaupnost in varnost računovodskih informacij.

1.   Dokazila o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKJS, morajo biti na voljo Komisiji najmanj tri leta, ki sledijo letu, v katerem Komisija potrdi obračune zadevnega proračunskega leta iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Dokazila o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKSRP, morajo biti na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem je plačilna agencija opravila končno izplačilo.

3.   V primeru nepravilnosti ali malomarnosti morajo biti dokazila iz odstavkov 1 in 2 na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, ki sledi letu, v katerem so zneski v celoti izterjani od upravičenca in knjiženi v dobro skladov, ali letu, v katerem so ugotovljene finančne posledice neizterjanih zneskov v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.   V primeru postopka potrditve skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 morajo biti dokazila iz odstavkov 1 in 2 tega člena na voljo Komisiji najmanj eno leto po letu, v katerem je končan navedeni postopek, ali vsaj eno leto po koncu navedenih postopkov, če je sklep o skladnosti predmet sodnega postopka na Sodišču Evropske unije.

5.   Dokazila iz odstavkov 1 do 4 morajo biti na voljo Komisiji na papirju, v elektronski obliki in/ali v obeh oblikah.

Dokumenti se lahko hranijo izključno v elektronski obliki, če nacionalno pravo zadevne države članice dovoljuje uporabo elektronskih dokumentov kot dokaza poslovnih dogodkov v postopkih na nacionalnih sodiščih.

Če se dokumenti hranijo samo v elektronski obliki, mora biti sistem, ki to omogoča, v skladu z oddelkom 3(B) Priloge I k Delegirani uredbi (EU) št. 907/2014.

1.   Sklep Komisije o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 določi zneske odhodkov, izvršenih v vsaki državi članici v zadevnem proračunskem letu, ki se priznajo v breme skladov na podlagi obračunov iz člena 29 te uredbe ter vseh zmanjšanj in začasnih prekinitev iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

V sklepu se določijo tudi zneski, za katere se bremenijo Unija in zadevne države članice v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Za EKSRP znesek, določen s sklepom o potrditvi obračunov, vključuje sredstva, ki jih lahko zadevna država članica znova uporabi s prerazporeditvijo v skladu z drugim odstavkom člena 56 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

2.   Pri EKJS se znesek, ki se na podlagi sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se mesečna plačila za zadevno proračunsko leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1. Ta znesek Komisija odšteje ali doda mesečnemu plačilu za odhodke, izvršene v drugem mesecu po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

Pri EKSRP se znesek, ki se kot posledica sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se vmesna plačila za zadevno proračunsko leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1.

Ta znesek Komisija odšteje od prvega plačila ali doda prvemu plačilu, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013, predložila izjavo o odhodkih.

3.   Komisija najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi koncu proračunskega leta, zadevni državi članici sporoči rezultate svojih preverjanj predloženih informacij, skupaj z vsemi spremembami, ki jih predlaga.

4.   Če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati zadevni državi članici, Komisija ne more potrditi obračunov države članice pred 31. majem naslednjega leta, državo članico uradno obvesti o nadaljnjih poizvedbah, ki jih predlaga v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.   Odstavki 1 do 4 se uporabljajo smiselno za namenske prejemke v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

1.   Za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije, kadar se ugotovi, da odhodki niso nastali v skladu s pravili Unije, Komisija uporabi svoje ugotovitve in upošteva informacije, ki jih dajo na razpolago države članice, če so te posredovane pravočasno v rokih, ki jih določi Komisija v okviru postopka potrditve skladnosti, ki se izvaja v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in v skladu s tem členom.

2.   Kadar Komisija pri poizvedbi ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s predpisi Unije, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve in navede popravne ukrepe, potrebne za prihodnjo skladnost z navedenimi predpisi, ter začasno raven finančnega popravka, za katerega v tej fazi postopka meni, da ustreza njenim ugotovitvam. V sporočilu se načrtuje tudi dvostranski sestanek v štirih mesecih po poteku obdobja za odgovor države članice. Sporočilo se sklicuje na ta člen.

Država članica odgovori v dveh mesecih po prejemu sporočila. V svojem odgovoru ima država članica zlasti možnost, da:

V utemeljenih primerih lahko Komisija na obrazloženo zahtevo države članice odobri podaljšanje dvomesečnega obdobja za največ dva meseca. Zahteva se naslovi na Komisijo pred iztekom navedenega obdobja.

Če država članica meni, da dvostranski sestanek ni potreben, o tem obvesti Komisijo v svojem odgovoru na zgoraj omenjeno sporočilo.

3.   Na dvostranskem sestanku si obe stranki prizadevata za dogovor o ukrepih, ki naj se sprejmejo, ter o oceni teže kršitve in finančne škode, povzročene proračunu Unije.

Komisija v 30 delovnih dneh po dvostranskem sestanku pripravi zapisnik in ga pošlje državam članicam. Država članica lahko pošlje svoje pripombe Komisiji v 15 delovnih dneh po prejemu zapisnika.

V šestih mesecih od datuma pošiljke zapisnika z dvostranskega sestanka Komisija državi članici uradno sporoči svoje ugotovitve na podlagi informacij, ki jih je prejela v okviru postopka za potrditev skladnosti. V tem sporočilu se ocenijo odhodki, ki jih je treba izključiti iz financiranja Unije v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in členom 12 Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014. Sporočilo se sklicuje na člen 40(1) te uredbe.

4.   Če država članica izvede spravni postopek iz člena 40, Komisija državi članici sporoči svoje ugotovitve najpozneje šest mesecev po:

5.   Za izvedbo določb iz odstavkov 3 in 4 v zadevnih rokih mora imeti Komisija na razpolago vse informacije, ki so pomembne v zadevni fazi postopka. Če Komisija meni, da teh informacij nima na razpolago, lahko kadar koli v rokih iz odstavkov 3 in 4:

V tem primeru roki iz odstavkov 3 in 4 začnejo ponovno teči, ko Komisija prejme zahtevane dodatne informacije oziroma z zadnjim dnem dodatne revizije.

6.   Pri presoji odhodkov, ki se izključijo iz financiranja Unije, se lahko informacije, ki jih sporoči država članica po uradnem sporočilu Komisije iz drugega pododstavka odstavka 3, upoštevajo samo:

7.   Potem ko Komisija državam članicam sporoči svoje ugotovitve v skladu z odstavkom 3 ali 4 člena 34 te uredbe, po potrebi sprejme enega ali več sklepov v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, na katere je vplivala ugotovljena neskladnost s predpisi Unije. Komisija lahko izvaja zaporedne postopke potrditve skladnosti, dokler država članica dejansko ne izvede korektivnih ukrepov.

8.   Pri EKJS Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od mesečnih plačil v zvezi z odhodki, izvršenimi v drugem mesecu, ki sledi sklepu na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Pri EKSRP Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, predložila izjavo o odhodkih.

Toda na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada lahko Komisija sprejme sklep, s katerim določi drugačen datum za odbitke ali odobri njihovo vračilo v obrokih, če je to utemeljeno zaradi pomembnosti odbitkov, vključenih v izvedbeni akt, sprejet na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

9.   V utemeljenih primerih, o katerih se obvesti zadevna država članica, lahko Komisija podaljša roke iz odstavkov 3 in 4.

10.   Odstavki 1 do 9 se uporabljajo smiselno za namenske prejemke v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

1.   Komisija se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če pričakuje, da morebitni finančni popravek zaradi neskladnosti, ugotovljene s poizvedbo iz odstavka 2 člena 34, ne bi presegel 50 000 EUR in dveh odstotkov zadevnih odhodkov ali zneskov, ki jih je treba izterjati.

2.   Če Komisija zmanjša mesečna plačila v skladu s členom 41(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 52 navedene uredbe, če zadevna država članica ne nasprotuje uporabi tega odstavka v okviru postopka iz člena 41(1) navedene uredbe.

1.   Spravni organ sestavlja vsaj pet članov, izbranih izmed uglednih oseb, ki v celoti jamčijo za neodvisnost in visoko strokovno usposobljenost v zadevah financiranja skupne kmetijske politike, skupaj z razvojem podeželja, ali prakse finančne revizije.

Ti člani morajo biti državljani različnih držav članic.

2.   Predsednika, člane in namestnike imenuje Komisija za začetni mandat treh let po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada.

Njihov mandat se lahko naenkrat podaljša samo za eno leto, o čemer je treba obvestiti Odbor za kmetijska sklada. Če se imenuje predsednik, ki je že član spravnega organa, traja njegov začetni mandat predsednika tri leta.

Imena predsednika, članov in namestnikov se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.   Članom spravnega organa se izplača nagrada glede na čas, ki se zahteva za določeno nalogo. Stroški se nadomestijo v skladu s pravili, ki veljajo za osebje Komisije.

4.   Po izteku mandata ostanejo predsednik in člani na svojem položaju do zamenjave ali podaljšanja mandata.

5.   Komisija lahko po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada razreši člane, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zahtevanih za izpolnjevanje nalog v spravnem organu, ali ki iz kakršnega koli razloga niso na voljo za nedoločen čas.

V navedenem primeru zadevnega člana za preostanek mandatne dobe nadomesti namestnik, o čemer se obvesti Odbor za kmetijska sklada.

Če je predsednik razrešen, Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada imenuje člana, ki izpolnjuje naloge predsednika za preostali mandat, za katerega je bil ta imenovan.

1.   Člani spravnega organa opravljajo svoje naloge neodvisno, pri čemer ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil Komisije, nobene vlade ali organa.

Člani, ki so bili v prejšnjem mandatu osebno vpleteni v obravnavano zadevo, ne sodelujejo pri delu spravnega organa ali podpisujejo poročila.

2.   Brez poseganja v člen 287 Pogodbe člani organa ne razkrijejo nobenih informacij, ki so jih pridobili pri svojem delu za spravni organ. Take informacije so zaupne in zanje velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

1.   Spravni organ se sestaja na sedežu Komisije. Predsednik pripravi in organizira delo. V odsotnosti predsednika in brez poseganja v prvi pododstavek člena 37(5) predsedovanje prevzame najstarejši član.

Sekretariat spravnega organa zagotovi Komisija.

2.   Brez poseganja v drugi pododstavek člena 38(1) se poročila sprejemajo z absolutno večino prisotnih članov, pri čemer so za sklepčnost pri obravnavah potrebni vsaj trije člani.

Poročila podpišejo predsednik in člani, ki so sodelovali v obravnavah. Sopodpiše jih sekretariat.

1.   Država članica lahko v 30 delovnih dneh po prejemu uradnega sporočila Komisije iz drugega pododstavka člena 34(3) zadevo predloži spravnemu organu, in sicer tako, da sekretariatu spravnega organa pošlje obrazložen zahtevek za spravo.

Postopek in naslov sekretariata državam članicam uradno sporoči Odbor za kmetijska sklada.

2.   Zahtevek za spravo se dopusti le, če znesek, ki je predviden za izključitev iz financiranja Unije v skladu s sporočilom Komisije:

Poleg tega, če je država članica v predhodnih pogovorih trdila in dokazala, da gre za načelno zadevo v zvezi z uporabo predpisov Unije, lahko predsednik spravnega odbora odloči, da je zahtevek za spravo sprejemljiv. Vendar tak zahtevek ni sprejemljiv, če se nanaša izključno na pravno razlago.

3.   Spravni organ opravi preiskave čim bolj neformalno in čim hitreje ter se pri tem opira izključno na dokaze, ki so Komisiji na razpolago v trenutku, ko so formalne ugotovitve sporočene v skladu s členom 34(3), ter Komisiji in zadevnim nacionalnim organom omogoči pošteno zaslišanje.

Toda če država članica meni, da bi morala v svojem zahtevku za spravo predložiti informacije, ki Komisiji še niso bile sporočene, lahko spravni organ povabi Komisijo, naj ovrednoti te nove informacije, samo če so izpolnjeni pogoji iz člena 34(6). Informacije se Komisiji sporočijo najpozneje dva meseca po posredovanju poročila iz točke (c) člena 36.

4.   Če spravnemu organu v štirih mesecih po tem, ko mu je bila zadeva predložena, ne uspe uskladiti stališč Komisije in države članice, se šteje, da sprava ni uspela.

V poročilu iz točke (c) člena 36 se navedejo razlogi, zakaj stališč ni bilo mogoče uskladiti. Navede se, ali je bil med postopkom dosežen kakršen koli delni sporazum in ali je spravni organ povabil Komisijo, naj oceni nove informacije v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3.

Poročilo se pošlje:

1.   Države članice se lahko odločijo za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem v skladu s členom 59(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.   Države članice se lahko odločijo za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem v skladu z ravnmi in, kjer je to primerno, za dodatne pogoje, določene v področni zakonodaji.

Države članice Komisijo obvestijo o svoji odločitvi o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem takoj po sprejetju take odločitve. V tem obvestilu navedejo:

3.   Če kateri koli od kumulativnih pogojev iz odstavka 1 ali kateri koli dodatni pogoj, določen v področni zakonodaji, ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo svojo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem in z naslednjim letom zahtevkov začnejo uporabljati minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, določeno v področni kmetijski zakonodaji.

1.   Sistematično pregledovanje poslovnih dokumentov podjetij iz člena 80(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se za vsako obdobje pregledovanja iz odstavka 4 tega člena uporablja za število podjetij, ki ne sme biti manjše od polovice podjetij, katerih prejemki ali izplačila ali njihova vsota v okviru financiranja iz EKJS so v proračunskem letu EKJS pred začetkom zadevnega obdobja pregledov presegli 150 000 EUR.

2.   Države članice v zvezi z vsakim obdobjem pregledov brez poseganja v svoje obveznosti iz člena 80(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 izberejo podjetja, ki se pregledajo na podlagi analize tveganja za vse ukrepe, pri katerih je to praktično izvedljivo. Države članice Komisiji predložijo svoje predloge glede uporabe analize tveganja najpozneje šest mesecev pred začetkom obdobja pregledov. Predlogi morajo vsebovati vse zadevne informacije glede pristopa, tehnik in podatkov, ki se uporabijo za analizo, ter meril in pričakovanih načinov izvajanja pregledov, ki bodo opravljeni. Predlog se pripravi v skladu s Prilogo V k tej uredbi. Vsaka država članica upošteva pripombe Komisije na predlog analize tveganja, ki se podajo v roku osmih tednov po prejemu.

3.   Pri ukrepih, za katere država članica meni, da uporaba analize tveganja ni izvedljiva, se obvezno opravi pregled podjetij, pri katerih je vsota prejemkov ali izplačil ali vsota teh dveh zneskov v okviru sistema financiranja iz EKJS presegla 350 000 EUR in pri katerih ni bil opravljen pregled v skladu s to uredbo in poglavjem III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 v nobenem od dveh predhodnih obdobij pregledov.

4.   Obdobje pregledov poteka od 1. julija do 30. junija naslednje leto. Pregled zajema obdobje vsaj 12 mesecev, ki se je končalo v prejšnjem obdobju pregledov; lahko se podaljša za obdobja pred 12-mesečnim obdobjem ali po njem, ki jih določi država članica.

1.   Države članice pošljejo v prvih treh mesecih po proračunskem letu EKJS, v katerem je bilo opravljeno izplačilo, vsaki državi članici, v kateri ima zadevno podjetje sedež, seznam podjetij iz člena 83(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Ta seznam vsebuje vse podatke, ki so potrebni, da namembna država članica lahko identificira podjetja in izvaja svoje obveznosti pregleda. Namembna država članica je odgovorna za pregled takih podjetij v skladu s členom 80 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Komisiji se pošlje izvod vsakega seznama.

Država članica, ki prejme ali izvrši izplačilo, lahko zaprosi državo članico, kjer ima podjetje svoj sedež, da pregleda nekatera podjetja z navedenega seznama v skladu s členom 80 Uredbe (EU) št. 1306/2013, pri čemer navede razloge za tako zahtevo in tveganja, povezana z njim.

Država članica, ki je prejela zahtevo, ustrezno upošteva tveganja, povezana s podjetjem, o katerih jo je obvestila država članica, ki je poslala zahtevo.

Zaprošena država članica obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, o nadaljnjih ukrepih. Če je opravljen pregled podjetja s seznama, zaprošena država članica, ki je opravila pregled, obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, o rezultatih pregleda najpozneje v treh mesecih po koncu obdobja pregledov.

Pregled tovrstnih zahtevkov se Komisiji pošilja četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja. Komisija lahko zahteva kopijo posameznih zahtevkov.

Seznam podjetij iz prvega pododstavka se sestavi po vzorcu iz Priloge VI.

2.   Seznam podjetij iz člena 83(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge VII k tej uredbi.

3.   Zahteva države članice za pregled podjetja v drugi državi članici, kakor je navedeno v drugem pododstavku odstavka 1 in členu 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge VIII k tej uredbi.

4.   Obvestilo o rezultatih pregledov iz drugega pododstavka odstavka 1 in člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge IX k tej uredbi.

5.   Pregled zahtevkov iz petega pododstavka odstavka 1 in člena 83(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z rezultati pregledov, se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge X k tej uredbi.

6.   Informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi odstavka 1, se pošljejo v elektronski obliki v formatu, ki je določen v točki 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 991/2013.

1.   Letni program pregledov iz člena 84 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge XI k tej uredbi.

2.   V letnem poročilu iz člena 86(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se navedejo vse morebitne težave in ukrepi, sprejeti za njihovo odpravo, ter se, po potrebi, podajo predlogi za izboljšave.

Vključuje podrobne informacije o vseh vidikih uporabe poglavja III naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013, naštetih v Prilogi XII k tej uredbi, podane v jasno opredeljenih oddelkih pod postavkami iz navedene priloge.

3.   Informacije, ki se predložijo v skladu s tem členom in členom 45, se lahko pošljejo v papirni obliki ali v elektronski obliki, v formatu, o katerem se dogovorita pošiljatelj in prejemnik.

4.   Komisija v svojem letnem finančnem poročilu o upravljanju skladov iz člena 109 Uredbe (EU) št. 1306/2013 vsako leto ovrednoti doseženi napredek.

1.   Posebni oddelki iz člena 85 Uredbe (EU) št. 1306/2013 so poleg nalog iz navedenega člena odgovorni tudi za:

2.   Države članice posebnim oddelkom dajo vsa pooblastila, potrebna za opravljanje nalog iz odstavka 1.

Posebni oddelki so sestavljeni iz zadostnega števila uradnikov, ki so ustrezno usposobljeni za izvajanje teh nalog.

3.   Državam članicam, v katerih je minimalno število podjetij, ki jih je treba kontrolirati, manjše od 10, ni treba vzpostaviti posebnega oddelka.

1.   Ta člen se uporablja, kadar se nanj sklicuje zadevna uredba.

2.   Zahteva za priznavanje višje sile ni sprejemljiva, če jo pristojni organ prejme več kot 30 koledarskih dni po:

3.   Izvajalci pristojnemu organu zagotovijo dokazila o okoliščinah, za katere menijo, da so višja sila, v 181 koledarskih dneh po izteku roka, v katerem je bilo treba obveznost izpolniti v celoti. Izvajalcem se lahko odobri več časa, če v navedenem roku ne morejo zagotoviti dokazil, čeprav so ravnali z vso potrebno skrbnostjo, da bi jih dobili in posredovali.

4.   Države članice obvestijo Komisijo o primerih višje sile, ki so jih priznale, pri čemer posredujejo zadevne informacije o vsakem primeru.

1.   Varščina se lahko da:

2.   Pristojni organ presoja o tem, ali bo varščina dana:

3.   Pristojni organ lahko določi dodatne pogoje za sprejem varščin iz odstavka 2.

1.   Zavarovanje, zastavljeno v skladu s točko (c) člena 51(2), ima takrat, ko je varščina dana, prodajno vrednost, ki je enaka najmanj 115 % zahtevane vrednosti varščine.

2.   Pristojni organ lahko sprejme varščino iz točke (c) člena 51(2) samo, če se stranka, ki jo daje, pisno zaveže, da ponudi dodatno varščino ali da nadomesti originalno varščino, če bi bila prodajna vrednost zadevne varščine tri mesece nižja od 105 % zahtevane vrednosti varščine. Takšna pisna zaveza ni potrebna, če to predvideva že nacionalna zakonodaja. Pristojni organ redno pregleduje vrednost take varščine.

3.   Prodajno vrednost varščine iz točke (c) člena 51(2) oceni pristojni organ in pri tem upošteva stroške prodaje.

4.   Prodajna vrednost varščin se oceni na podlagi zadnje razpoložljive kotacije.

5.   Stranka, ki daje varščino, na zahtevo pristojnega organa priskrbi dokazilo o prodajni vrednosti.

1.   Kakršna koli oblika varščine se lahko nadomesti z drugo.

Vendar je v naslednjih primerih potreben dogovor s pristojnim organom:

2.   Globalna varščina se lahko nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije vsaj tisti del originalne globalne varščine, ki je bila prenesena ob nadomestitvi zaradi izpolnitve ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.

3.   Takoj ko se del globalne varščine dodeli določeni obveznosti, se evidentira preostanek globalne varščine.

1.   Kadar pristojni organ izve za okoliščine, ki vodijo do celotnega ali delnega zasega varščine, nemudoma zahteva od stranke, ki mora izpolniti obveznost, plačilo zapadlega zneska in ji odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo.

Če plačilo ob koncu tega obdobja ni opravljeno, pristojni organ:

Pristojni organ lahko nemudoma obračuna vsakršno varščino take vrste, kakor je opredeljeno v členu 51(1)(a), v dobro ustreznega računa brez vnaprejšnje zahteve od zadevne osebe, da izvede plačilo.

2.   Brez poseganja v odstavek 1,

3.   Če je bila varščina zasežena in znesek že pisan v dobro skladov ter je treba na podlagi sklepa postopka pritožbe v celoti ali delno povrniti zaseženi znesek, vključno z obrestmi po obrestni meri v skladu z nacionalno zakonodajo, plačata znesek, ki ga je treba vrniti, sklada, razen če se povračilo varščine zahteva zaradi malomarnosti ali resne napake upravnih organov ali drugih organov države članice.

1.   Države članice morajo za Komisijo imeti na razpolago za vsako leto celotno število in znesek zaseženih varščin ne glede na to, katera faza postopka iz člena 55 je bila dosežena, pri tem pa v obeh primerih razlikovati tiste, ki se knjižijo v dobro nacionalnih proračunov, od onih, ki se knjižijo v dobro proračuna Unije. Podatki se hranijo za vse zasežene varščine v višini, ki presega 1 000 EUR, in vse določbe Unije, ki zahtevajo predložitev varščine. Podatki morajo vključevati zneske, ki jih je udeležena stranka plačala neposredno, in zneske, ki so bili izterjani z unovčitvijo varščine.

2.   Države članice vodijo seznam, ki je na razpolago Komisiji in vključuje:

1.   Informacije iz člena 111(1)(c) in (d) Uredbe (EU) št. 1306/2013 vključujejo:

2.   Zneski iz odstavka 1 se izrazijo v eurih v državah članicah, ki so prevzele euro, in v nacionalni valuti v drugih državah članicah.

3.   Države članice lahko objavijo informacije, ki so podrobnejše od informacij, določenih v odstavkih 1 in 2, brez poseganja v potrebno varstvo zasebnosti.

1.   Informacije, ki se objavijo na enotni spletni strani, kot je določeno v drugem pododstavku člena 111(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, so dostopne z iskalnim orodjem, ki uporabnikom omogoča iskanje upravičencev po imenu ali občini, kot je navedeno v členu 58 navedene uredbe, ali prejetih zneskih ali ukrepih ali njihovi kombinaciji in pridobitev ustreznih informacij kot enotno zbirko podatkov. Te informacije se zagotovijo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, in/ali v enem od treh delovnih jezikov Komisije.

2.   Informacije, navedene v odstavku 1, se objavijo vsako leto najpozneje 31. maja za predhodno proračunsko leto.

3.   V skladu z navedenim členom morajo ostati informacije na razpolago v spletišču dve leti od datuma njihove prvotne objave.

1.   Komisija v okviru svojega osrednjega spletnega naslova vzpostavi in vzdržuje spletišče Unije, ki vsebuje povezave do spletišč držav članic. Komisija zagotovi posodobljene spletne povezave v skladu z informacijami, ki jih pošljejo države članice.

2.   Države članice zagotovijo Komisiji spletne naslove svojih spletnih strani takoj, ko so te vzpostavljene, prav tako sporočijo vse naknadne spremembe spletnih strani, ki vplivajo na dostopnost spletnih strani s spletne strani Unije.

3.   Države članice imenujejo organ, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje enotnega spletišča iz člena 59(1). Vsaka država članica obvesti Komisijo o imenu in naslovu tega organa.