12.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 869/2014

z dne 11. avgusta 2014

o novih storitvah železniškega potniškega prometa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (1) in zlasti člena 10(4) ter člena 11(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Države članice so v skladu s členom 10 Direktive 2012/34/EU odprle svoj trg za storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa, ki jih opravlja kateri koli prevoznik v železniškem prometu, ki mu je bila izdana licenca v skladu z navedeno direktivo. Pri izvajanju storitve mednarodnega potniškega prometa imajo prevozniki v železniškem prometu pravico, da potnike pobirajo in odlagajo na kateri koli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami v isti državi članici.

(2)

Vendar se uvedba novega, odprtega dostopa do storitev mednarodnega potniškega prometa z vmesnimi postanki ne bi smela uporabljati za odpiranje trga notranjega potniškega prometa, temveč bi se morala osredotočiti le na dodatne postanke na mednarodni relaciji. Glavni namen novih storitev bi moral biti prevoz potnikov na mednarodnem potovanju. Ustrezni regulatorni organ iz oddelka 4 poglavja IV Direktive 2012/34/EU bi moral na zahtevo pristojnih organov ali zainteresiranih prevoznikov v železniškem prometu odločiti o tem, kaj je glavni namen predlagane nove storitve.

(3)

Odprtje storitev mednarodnega potniškega prometa za konkurenco lahko vpliva na organiziranje in financiranje storitev železniškega potniškega prometa, ki se opravljajo na podlagi pogodbe za opravljanje javne službe v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Države članice lahko v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU omejijo pravico dostopa do trga, kadar bi ta pravica ogrozila ekonomsko ravnovesje navedenih pogodb za opravljanje javne službe. Regulatorni organ bi moral na zahtevo pristojnih organov, upravljavca železniške infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, odločiti o tem, ali bi predlagana nova storitev mednarodnega potniškega prometa ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe.

(4)

Da bi se izognili prekinitvi delovanja nove storitve železniškega potniškega prometa, ki že poteka, in da bila za to novo storitev zagotovljena pravna varnost v zvezi z možnostjo njenega delovanja, bi bilo treba rok, v katerem je mogoče zaprositi za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja, omejiti in povezati z datumom predložitve obvestila prosilca o interesu za izvajanje nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa. Iz istega razloga bi bilo treba časovno omejiti tudi postopke regulatornega organa za izvajanje navedenih preskusov.

(5)

V prošnjo za preskus glavnega namena bi bilo treba vključiti vse ustrezne informacije za podkrepitev domneve, da glavni namen predlagane nove storitve ni prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah. Da bi subjekti, ki zaprosijo za tak preskus, izpolnili to zahtevo, bi jim bilo treba omogočiti uporabo standardnih obrazcev za prošnjo, ki jih izdajo regulatorni organi.

(6)

Regulatorni organ bi moral za opredelitev namena predlagane nove storitve v srednjeročnem obdobju izvesti kvalitativno in kvantitativno analizo, ne pa analize njenih značilnosti v danem trenutku. Merila za presojo pri preskusu glavnega namena bi bilo treba določiti v skladu z metodologijo, ki jo je sprejel regulatorni organ, in sicer ob upoštevanju posebnosti železniškega prometa v zadevni državi članici. Noben količinsko opredeljen prag se ne bi smel uporabiti izključno ali ločeno.

(7)

V prošnjo za preskus ekonomskega ravnovesja bi bilo treba vključiti vse ustrezne informacije za podkrepitev domneve, da bi predlagana nova storitev ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodb za opravljanje javne službe. Ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe bi bilo treba zaradi predlagane nove storitve obravnavati kot ogroženo, če bi se bistveno spremenila vrednost pogodbe za opravljanje javne službe, kar pomeni, da storitev, ki se izvajajo v okviru te pogodbe, na konkurenčno strukturiranem trgu ne bi bilo več mogoče ohranjati in jih izvajati s primerno ravnjo dobička.

(8)

Presoja vpliva predlagane nove storitve na ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe bi morala temeljiti na objektivni metodi in merilih za presojo, ki bi jih bilo treba določiti v skladu z metodologijo za preskus ekonomskega ravnovesja, ki jo je sprejel regulatorni organ, in sicer ob upoštevanju posebnosti železniškega prometa v zadevni državi članici. Ekonomska analiza bi se morala osredotočiti na gospodarski vpliv predlagane nove storitve na pogodbo za opravljanje javne službe kot celoto, vključno s storitvami, ki jih to še posebej zadeva, in sicer v celotnem časovnem obdobju. Noben količinsko vnaprej opredeljen prag se ne bi smel uporabiti izključno ali ločeno. Regulatorni organ bi moral poleg ekonomske analize vpliva predlagane nove storitve na pogodbo za opravljanje javne službe upoštevati tudi koristi za porabnike v kratko- in srednjeročnem obdobju.

(9)

Možnost ponovne proučitve odločitve, ki jo je regulatorni organ sprejel na podlagi preskusa ekonomskega ravnovesja, bi bilo treba omejiti na primere, kadar se nova storitev v primerjavi s podatki, ki jih je analiziral regulatorni organ, znatno spremeni ali kadar obstaja bistvena razlika med realnim in predvidenim vplivom na storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe. Da bi bila novemu izvajalcu storitve zagotovljena minimalna pravna stabilnost, bi bilo treba zagotoviti določeno obdobje, v katerem se ne sme zahtevati ponovne proučitve.

(10)

Regulatorni organi bi si morali brez poseganja v načelo njihove neodvisnosti pri sprejemanju odločitev iz člena 55(1) Direktive 2012/34/EU izmenjevati informacije ter po potrebi v posameznih primerih uskladiti svoja načela in ukrepe v zvezi s preskusi glavnega namena in ekonomskega ravnovesja, da bi preprečili velike razlike v svojih praksah, ki bi na trgu storitev mednarodnega železniškega potniškega prometa povzročile negotovost.

(11)

Regulatorni organi bi morali pri vseh svojih dejavnostih, povezanih s preskusi glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja, spoštovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih posredujejo stranke, ki sodelujejo pri teh preskusih.

(12)

Regulatornim organom ni treba zahtevati dajatve za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja ali ponovno proučitev preskusa ekonomskega ravnovesja. Vendar se lahko države članice odločijo, da subjektom, ki za to zaprosijo, naložijo tako dajatev za delo, ki ga opravijo regulatorni organi, ki krije neto stroške takih presoj. V tem primeru bi bilo treba dajatev naložiti brez diskriminacije in razumno ter jo dejansko in pregledno zaračunati vsem subjektom prosilcem.

(13)

Regulatorni organi bi morali ob upoštevanju rezultatov posvetovanja z deležniki in izmenjave informacij z drugimi regulatornimi organi razviti skladno metodologijo za preskuse glavnega namena in preskuse ekonomskega ravnovesja, če je to primerno. Drugi subjekti ne bi smeli omejevati te pristojnosti. Preskusi bi morali temeljiti na analizi posameznih primerov in ne na preprosti uporabi vnaprej določenih pragov. Pragovi ne bi smeli biti določeni v nacionalnih zakonodajnih aktih. Metodo za presojo bi bilo treba vzpostaviti tako, da bi bila v skladu s tržnimi gibanji in da bi jo bilo mogoče prilagajati, zlasti ob upoštevanju izkušenj regulatornih organov.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 62(1) Direktive 2012/34/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa podrobna pravila za postopek in merila, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o tem:

(a)

ali je glavni namen železniških storitev prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah;

(b)

ali je ekonomsko ravnovesje pogodb za opravljanje javne službe železniškega prevoza ogroženo zaradi storitev mednarodnega železniškega potniškega prometa.

Člen 1a

Izključitve iz področja uporabe

Ta uredba se ne uporablja za storitve, ki jih podjetje organizira za prevoz svojih zaposlenih na delo in z dela, ter za storitve, za katere se vozovnice ne prodajajo javnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„nova storitev mednarodnega potniškega prometa“ pomeni storitev mednarodnega potniškega prometa, za katero je bil predložen predlog, da bi bila dana na trg, ali ki pomeni bistveno spremembo v smislu povečanja pogostosti ali števila postaj obstoječe storitve mednarodnega potniškega prometa;

2.

„preskus glavnega namena“ pomeni postopek presoje, ki ga regulatorni organ izvede na zahtevo subjekta iz člena 5, da bi odločil o tem, ali je glavni namen predlagane nove železniške storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, ali med postajami, ki se nahajajo v isti državi članici;

3.

„preskus ekonomskega ravnovesja“ pomeni postopek ocenjevanja, ki ga regulatorni organ izvede na zahtevo subjekta iz člena 10 in ki se uporablja samo v državah članicah, ki so se v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU odločile omejiti pravico dostopa do železniške infrastrukture za storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa med odhodnim in namembnim krajem, ki jih zajema ena ali več pogodb za opravljanje javne službe, da bi odločil o tem, ali bi bilo ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe zaradi predlagane nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa ogroženo;

4.

„pogodba za opravljanje javne službe“ pomeni pogodbo za opravljanje javne službe, kot je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki se nanaša na železniški promet;

5.

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 1370/2007;

6.

„neto finančni učinek“ pomeni učinek pogodbe za opravljanje javne službe na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, obdrži, in tudi primeren dobiček, izračunan v skladu s točko 2 Priloge k Uredbi (ES) št. 1370/2007.

Člen 3

Uradno obvestilo o načrtovani novi storitvi mednarodnega železniškega potniškega prometa

1.   Prosilec zadevne regulatorne organe obvesti o tem, da namerava izvajati novo storitev mednarodnega železniškega potniškega prometa, preden upravljavca infrastrukture zaprosi za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti.

2.   Regulatorni organi pripravijo in na svoji spletni strani objavijo standardni obrazec za objavo, ki ga morajo uporabiti prosilci in vsebujejo naslednje informacije:

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko prosilca (če je primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

podatke o licenci in varnostnem spričevalu prosilca ali navedbo faze v postopku za njuno pridobitev;

(d)

podrobnosti o progi, z navedbo postaj v odhodnem in namembnem kraju ter vmesnih postaj in razdalje med njimi;

(e)

načrtovani datum začetka izvajanja predlagane nove mednarodne storitve železniškega potniškega prometa;

(f)

čas, pogostost in zmogljivost predlagane nove storitve, vključno s predlaganimi časi odhodov, vmesnimi postajami, časi prihodov in povezavami ter tudi vsemi odstopanji od običajnega voznega reda v zvezi s pogostostjo ali postajami, in sicer za vsako progo;

(g)

utemeljitev, da je glavni namen predlagane storitve železniškega potniškega prometa prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah.

3.   Informacije v zvezi z načrtovanim izvajanjem predlagane nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa zajemajo vsaj prva tri leta in, če je mogoče, prvih pet let delovanja.

4.   Regulatorni organ na svoji spletni strani nemudoma objavi obvestilo prosilca, razen poslovno občutljivih podatkov, in o tem obvesti subjekte iz člena 5 oziroma 10.

5.   Prosilec utemelji vsako izključitev poslovno občutljivih podatkov iz objave. Če regulatorni organ ugotovi, da je ta utemeljitev sprejemljiva, informacije hrani kot zaupne. V nasprotnem primeru svojo zavrnitev sporoči prosilcu, ki je zaprosil za zaupno obravnavo. Ta postopek ne posega v pritožbeni postopek zoper to odločitev, kot je določen z nacionalno zakonodajo.

6.   Vse informacije, ki jih je prosilec predložil na standardnem obrazcu za prošnjo, in vsa dokazila se regulatornemu organu posredujejo elektronsko.

Člen 4

Rok za prošnjo za preskus glavnega namena ali preskus ekonomskega ravnovesja

1.   Prošnje subjektov iz člena 5 oziroma 10 za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja se vložijo v štirih tednih od objave obvestila prosilca na spletni strani regulatornega organa. Subjekti, ki imajo pravico zaprositi za oba preskusa, lahko to storijo hkrati.

2.   Če se zahtevata oba preskusa, tj. preskus glavnega namena in preskus ekonomskega ravnovesja, se lahko izvedeta hkrati. Če je iz preskusa glavnega namena razvidno, da glavni namen predlagane storitve ni prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, in če se sprejme negativna odločitev glede glavnega namena predlagane storitve, se preskus ekonomskega ravnovesja prekliče s sklepom, ki se nanaša na to negativno odločitev.

Člen 5

Subjekti, ki imajo pravico zaprositi za preskus glavnega namena

Za preskus glavnega namena lahko zaprosijo naslednji subjekti:

(a)

pristojni organi, ki so sklenili pogodbe za opravljanje javne službe železniškega prevoza na geografskem območju, na katerega vpliva predlagana nova storitev;

(b)

vsi prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo mednarodni ali notranji železniški potniški prevoz na progah v okviru predlagane nove storitve, in sicer na komercialni podlagi ali na podlagi pogodbe za opravljanje javne službe.

Člen 6

Informacije, ki jih je treba navesti v prošnji za preskus glavnega namena

1.   V prošnji subjekt prosilec predloži naslednje informacije:

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko subjekta prosilca (če je to primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

pojasnilo v zvezi z interesom subjekta prosilca pri odločitvi glede glavnega namena predlagane nove storitve;

(d)

pojasnilo, zakaj po mnenju subjekta prosilca glavni namen predlagane nove storitve ni prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah;

(e)

informacije in dokumentacijo, ki podpirajo pojasnila v točkah (c) in (d).

2.   Subjekt prosilec utemelji vsako predlagano izključitev poslovno občutljivih podatkov. Če regulatorni organ ugotovi, da je ta utemeljitev sprejemljiva, informacije hrani kot zaupne. V nasprotnem primeru o tem obvesti stranko, ki je zaprosila za zaupno obravnavo. Ta postopek ne posega v pritožbeni postopek zoper to odločitev, kot je določen v nacionalni zakonodaji.

3.   Regulatorni organi na svojih spletnih straneh objavijo standardni obrazec za prošnjo za preskus glavnega namena, ki ga morajo uporabiti subjekti prosilci.

4.   Vse informacije, predložene na standardnem obrazcu za prošnjo, in vsa dokumentacija se regulatornemu organu posredujejo elektronsko.

Člen 7

Postopek za preskus glavnega namena

1.   Regulatorni organ prouči prošnjo, ki jo je predložil subjekt prosilec.

2.   Če regulatorni organ meni, da subjekt prosilec v svoji prošnji ni predložil popolnih informacij, lahko v treh tednih od prejema prošnje zahteva dodatne informacije. Če so informacije po odgovoru subjekta prosilca še vedno nepopolne, regulatorni organ lahko v treh tednih od prejema odgovora na prvo zahtevo še enkrat zahteva dodatne informacije. Subjekt prosilec v odgovoru na zahteve po dodatnih informacijah te informacije predloži v razumnem roku, ki ga določi regulatorni organ v skladu s členom 56(8) Direktive 2012/34/EU. Če subjekt prosilec ne predloži dodatnih informacij v roku, ki ga določi regulatorni organ, se prošnja zavrne.

3.   Regulatorni organ lahko od prosilca zahteva, naj predloži dodatne informacije. Če so informacije nejasne, lahko določi dodaten rok za pojasnila.

4.   Če prošnja ni utemeljena v skladu s členom 6(1)d), se zavrne.

5.   Regulatorni organ sprejme odločitev najpozneje v šestih tednih od prejema vseh ustreznih informacij.

Člen 8

Merila za presojo pri preskusu glavnega namena

1.   Regulatorni organ potrdi glavni namen predlagane nove storitve. Prav tako izvede kvalitativno in kvantitativno analizo, pri čemer upošteva predvideni razvoj storitve ter predvidene spremembe tržnih razmer v obravnavanem obdobju iz obvestila prosilca.

2.   Regulatorni organ pri postopku presoje in poleg informacij iz standardnega obrazca za objavo upošteva zlasti naslednja merila:

(a)

delež v prometu in obsegu od mednarodnega prevoza potnikov, ki ga prosilec pričakuje v primerjavi z notranjim prevozom potnikov v državi članici, kjer ima regulatorni organ svoj sedež;

(b)

razdaljo, ki bo prevožena v okviru predlagane nove storitve v različnih državah članicah, in lokacije postaj;

(c)

povpraševanje potnikov po novi storitvi;

(d)

tržno strategijo prosilca;

(e)

vrste tirnih vozil, ki se bodo uporabljale za novo storitev.

3.   Regulatorni organ lahko določi in uporabi pragove, izražene kot delež v prometu ali obsegu od mednarodnega prevoza potnikov. Ti pragovi ne smejo preseči 50 % prometa ali obsega od prevoza vseh potnikov, ocenjenega za celotno obdobje, ki ga zajema odločitev regulatornega organa, s čimer bi se storitev štela za mednarodno, in se ne smejo uporabljati ločeno.

Člen 9

Rezultat preskusa glavnega namena

1.   Regulatorni organ na podlagi ocene nove predlagane storitve odloči o tem, ali je glavni namen predlagane nove storitve:

(a)

prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, ali

(b)

prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v državi članici, kjer ima regulatorni organ svoj sedež.

2.   Če regulatorni organ sprejme odločitev iz odstavka 1(a), se v zvezi s predlagano novo storitvijo mednarodnega potniškega prometa odobri dostop do železniške infrastrukture.

3.   Če regulatorni organ sprejme odločitev iz odstavka 1(b), prekvalificira prošnjo v prošnjo za izvajanje storitve notranjega potniškega prometa in o tem obvesti prosilca. Prosilec nato ukrepa v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo za dostop do železniške infrastrukture.

4.   Regulatorni organ prosilca obvesti o sprejeti odločitvi.

5.   Regulatorni organ odločitev ustrezno utemelji in jo nemudoma objavi na svoji spletni strani, pri čemer spoštuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 10

Subjekti, ki imajo pravico zaprositi za preskus ekonomskega ravnovesja

Če se je država članica, na katero se nanaša predlagana nova storitev mednarodnega železniškega prometa, odločila, da omeji pravico dostopa do železniške infrastrukture za storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa med odhodnim in namembnim krajem, ki jih zajema ena ali več pogodb za opravljanje javne službe, lahko za preskus ekonomskega ravnovesja zaprosijo naslednji subjekti:

(a)

pristojni organ ali organi, ki so sklenili pogodbo za opravljanje javne službe, ki vključuje odhodni in namembni kraj predlagane nove storitve;

(b)

vsak drug zainteresirani pristojni organ, ki ima v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU pravico omejiti dostop;

(c)

upravljavec infrastrukture na geografskem območju, ki je vključeno v predlagano novo storitev mednarodnega potniškega prometa;

(d)

vsak prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe, ki jo je dodelil organ iz točke (a).

Člen 11

Zahteve v zvezi z informacijami za preskus ekonomskega ravnovesja

1.   Subjekt prosilec predloži naslednje informacije:

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registracijsko številko subjekta prosilca (če je to primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

pojasnilo v zvezi z interesom subjekta prosilca pri odločitvi glede preskusa ekonomskega ravnovesja;

(d)

dokaz o ogroženosti ekonomskega ravnovesja zaradi nove storitve;

(e)

informacije in dokumentacijo, ki podpirajo pojasnila v točkah (c) in (d).

2.   Regulatorni organ lahko od subjektov, ki sodelujejo pri preskusu, med drugim zahteva naslednje informacije:

(a)

od pristojnih organov:

(i)

kopijo pogodbe za opravljanje javne službe;

(ii)

nacionalna pravila za sklenitev in spreminjanje pogodb za opravljanje javne službe;

(iii)

ustrezna potovanja in napovedi glede prihodkov, vključno z metodologijo napovedovanja;

(b)

od prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe:

(i)

kopijo pogodbe za opravljanje javne službe;

(ii)

poslovni načrt tega podjetja;

(iii)

informacije o prihodkih tega podjetja;

(iv)

informacije o voznem redu za storitve, vključno s časi odhodov, vmesnimi postajami, časi prihodov in povezavami;

(v)

predvideno prožnost storitev (npr. cenovna prožnost, prožnost v zvezi z značilnostmi glede kakovosti storitev) in načrte za konkurenčne odzive na nove storitve ter morebitne prihranke pri stroških zaradi nove storitve;

(c)

od prosilca:

(i)

poslovni načrt;

(ii)

napoved prihodkov in potovanj v notranjem prometu, vključno z metodologijo napovedovanja;

(iii)

strategije oblikovanja cen;

(iv)

ureditev izdajanja vozovnic;

(v)

specifikacije v zvezi s tirnimi vozili (tj. faktor obremenitve, število sedežev, konfiguracija vagonov);

(vi)

tržno strategijo;

(vii)

predvideno prožnost storitev (tj. cenovna prožnost, prožnost v zvezi z značilnostmi glede kakovosti storitev);

(d)

od upravljavca infrastrukture:

informacije o zadevnih progah ali odsekih za zagotovitev, da lahko nova storitev mednarodnega potniškega prometa deluje na tej infrastrukturi. Ta zahteva po informacijah upravljavca infrastrukture ne posega v zahteve v okviru postopka za dodeljevanje iz oddelka 3 poglavja IV Direktive 2012/34/EU.

3.   Subjekti, ki sodelujejo pri preskusu ekonomskega ravnovesja, utemeljijo vsako predlagano izključitev poslovno občutljivih podatkov. Če regulatorni organ ugotovi, da je ta utemeljitev sprejemljiva, informacije hrani kot zaupne. V nasprotnem primeru o tem obvesti stranko, ki je zaprosila za zaupno obravnavo. Ta postopek ne posega v morebitni pritožbeni postopek zoper to ugotovitev v nacionalni zakonodaji.

Člen 12

Postopek za preskus ekonomskega ravnovesja

1.   Regulatorni organ prouči prošnjo, ki jo je predložil subjekt prosilec.

2.   Če regulatorni organ meni, da subjekt prosilec v svoji prošnji ni predložil popolnih informacij, lahko v treh tednih od prejema prošnje zahteva dodatne informacije. Če so informacije po odgovoru subjekta prosilca še vedno nepopolne, regulatorni organ lahko v treh tednih od prejema odgovora na prvo zahtevo še enkrat zahteva dodatne informacije. Subjekt prosilec v odgovoru na zahteve po dodatnih informacijah te informacije predloži v razumnem roku, ki ga določi regulatorni organ v skladu s členom 56(8) Direktive 2012/34/EU. Če subjekt prosilec ne predloži dodatnih informacij v roku, ki ga določi regulatorni organ, se prošnja zavrne.

3.   Regulatorni organ v enem mesecu od prejema prošnje zahteva informacije iz člena 11 od drugih zadevnih strank, zlasti od prevoznika v železniškem prometu, ki je za izvajanje nove storitve mednarodnega železniškega potniškega prometa zaprosil za dostop do železniške infrastrukture. Če so informacije nejasne, lahko določi dodaten rok za pojasnila.

4.   Če prošnja ni utemeljena v skladu s členom 11(1)d), se zavrne.

5.   Če se z informacijami, ki jih je preložil subjekt prosilec, utemelji zahteva po preskusu ekonomskega ravnovesja, in z informacijami, ki jih je predložil prosilec, ki prosi za dostop, prošnje za tak preskus ni mogoče ovreči, se dostop ne odobri.

6.   Regulatorni organ določi rok za sprejetje svojih odločitev, ki ne presega šestih tednov od prejema vseh potrebnih informacij.

7.   Vse informacije se regulatornemu organu posredujejo elektronsko.

Člen 13

Vsebina preskusa ekonomskega ravnovesja

1.   Ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe se šteje za ogroženo, kadar predlagana nova storitev znatno negativno vpliva na:

(i)

donosnost storitev, ki se izvajajo v okviru pogodbe za opravljanje javne službe, in/ali

(ii)

neto stroške pristojnega organa, ki je dodelil pogodbo za opravljanje javne službe.

2.   Regulatorni organ odloči o tem, ali je zaradi predlagane nove storitve ogroženo ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe. Analiza, ki jo izvede regulatorni organ, se mora osredotočati na gospodarski vpliv predlagane nove storitve na pogodbo za opravljanje javne službe kot celoto in ne na posamezne storitve, ki se izvajajo v njenem okviru, in sicer prek celotnega obdobja njene veljavnosti. Lahko se uporablja vnaprej določen prag v zvezi s posameznimi merili, vendar ne ločeno od drugih meril.

3.   Regulatorni organ upošteva tudi koristi za porabnike v okviru nove storitve v kratko- in srednjeročnem obdobju.

Člen 14

Merila za presojo pri preskusu ekonomskega ravnovesja

Regulatorni organ pri postopku presoje upošteva zlasti naslednja merila:

(a)

vpliv na neto finančni učinek storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe;

(b)

morebitne konkurenčne odzive prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne službe;

(c)

morebitno varčevanje pri stroških prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne storitve (npr. v smislu nezamenjave dotrajanega voznega parka ali nenadomeščanja osebja, ki mu poteče pogodba), ter morebitne koristi za tega prevoznika v železniškem prometu v okviru predlagane nove storitve (npr. s ponujanjem povezav potnikom v mednarodnem prometu, ki bi bili morda zainteresirani zanje, z regionalno storitvijo iz pogodbe za opravljanje javne službe);

(d)

možnost zmanjšanja obsega pogodbe za opravljanje javne službe, zlasti če je ta v času presoje blizu izteka;

(e)

vpliv na učinkovitost in kakovost železniških storitev;

(f)

vpliv na načrtovanje voznega reda železniških storitev;

(g)

vpliv na naložbe prevoznika v železniškem prometu v vozni park ali pristojnih organov, če je to primerno.

Člen 15

Rezultat preskusa ekonomskega ravnovesja

1.   Regulatorni organ na podlagi rezultata preskusa ekonomskega ravnovesja sprejme odločitev v skladu s členom 11(1) Direktive 2012/34/EU, na podlagi katere se pravica do dostopa do železniške infrastrukture dodeli, spremeni in odobri le pod določenimi pogoji ali zavrne.

2.   Regulatorni organ pred sprejetjem odločitve, ki bi pomenila zavrnitev dostopa do železniške infrastrukture v zvezi s predlagano novo storitvijo mednarodnega potniškega prometa, prosilcu omogoči, da prilagodi načrt, tako da ne bi bilo ogroženo ekonomsko ravnovesje pogodbe za opravljanje javne službe.

3.   Regulatorni organ odločitev skupaj z njeno utemeljitvijo objavi na svoji spletni strani, pri čemer spoštuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 16

Ponovna proučitev odločitve, sprejete na podlagi rezultata preskusa ekonomskega ravnovesja

1.   Subjekti iz člena 11(3) Direktive 2012/34/EU lahko za ponovno proučitev odločitve, sprejete na podlagi rezultata preskusa ekonomskega ravnovesja, zaprosijo pod pogoji, ki jih določi regulatorni organ, na primer:

(a)

kadar se v primerjavi s podatki, ki jih je analiziral regulatorni organ, nova storitev znatno spremeni;

(b)

kadar obstaja bistvena razlika med realnim in ocenjenim vplivom na storitve iz pogodbe za opravljanje javne službe ali

(c)

kadar se je pogodba za opravljanje javne službe iztekla pred prvotnim rokom.

2.   Če regulatorni organ v svoji odločitvi ne določi drugače, se ponovna proučitev odločitve ne sme zahtevati v treh letih od objave te odločitve, razen v primeru iz odstavka 1(a).

Člen 17

Sodelovanje regulatornega organa z drugimi regulatornimi organi, pristojnimi za predlagane nove storitve

1.   Regulatorni organ po prejemu obvestila prosilca, da namerava začeti izvajati novo storitev mednarodnega potniškega prometa, o tem obvesti druge regulatorne organe, ki so pristojni za progo predlagane nove storitve. Navedeni regulatorni organi preverijo, ali so informacije na obrazcu za objavo, ki je objavljen na spletni strani zadevnega regulatornega organa, v skladu z informacijami, ki jih je predložil prosilec. Ti organi o vseh nedoslednostih obvestijo regulatorni organi.

2.   Regulatorni organ po prejemu prošnje subjektov iz člena 5 oziroma 10 za preskus glavnega namena ali ekonomskega ravnovesja obvesti druge regulatorne organe, ki so pristojni za dele proge predlagane nove storitve

3.   Regulatorni organi rezultate preskusov sporočijo drugim regulatornim organom, ki so pristojni za dele proge predlagane nove storitve. To izvedejo dovolj pred rokom za dokončno sprejetje svoje odločitve, s čimer drugim regulatornim organom omogočijo, da predložijo svoje pripombe k rezultatom preskusov.

4.   Regulatorni organi pri vsaki izmenjavi informacij o preskusih upoštevajo zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih posredujejo stranke, ki sodelujejo pri teh preskusih. Uporabijo lahko samo informacije v zvezi z zadevnim primerom.

Člen 18

Dajatve

Države članice ali, če je primerno, regulatorni organi lahko za preskus glavnega namena in ekonomskega ravnovesja ali ponovno proučitev ekonomskega ravnovesja od subjekta, ki je zaprosil za preskus ali njegovo ponovno proučitev, zahtevajo plačilo dajatve. V tem primeru se dajatev naloži brez diskriminacije in razumno ter se dejansko in pregledno zaračuna vsem subjektom prosilcem, pri čemer ne sme preseči stroškov dela, ki ga opravi osebje, in izdatkov v zvezi s prošnjo.

Člen 19

Metodologija

1.   Regulatorni organi v skladu z določbami te uredbe razvijejo metodologijo za preskuse glavnega namena in preskuse ekonomskega ravnovesja, če je to primerno. Ta metodologija je jasna, pregledna in nediskriminatorna ter se objavi na spletni strani regulatornega organa.

2.   Metodologija za presojo se vzpostavi tako, da je v skladu s tržnimi gibanji in da jo je mogoče prilagajati, zlasti ob upoštevanju izkušenj regulatornih organov.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. junija 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. avgusta 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 32.

(2)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).