IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 710/2014

z dne 23. junija 2014

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s pogoji uporabe postopka skupnega odločanja o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 113(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za sprejetje skupne odločitve o ustreznosti kapitala, nadzorniških ukrepih v zvezi z nadzorom likvidnosti ter ravni likvidnosti in kapitalskih zahtevah, ki se uporabljajo za vsako institucijo v skupini in skupino, je nujna učinkovita izmenjava ustreznih informacij.

(2)	Da se zagotovi dosledna uporaba postopka sprejemanja skupne odločitve, je pomembno, da je vsak korak dobro opredeljen. Jasen postopek omogoča tudi izmenjavo informacij, spodbuja medsebojno razumevanje, razvija odnose med nadzornimi organi ter spodbuja učinkovit nadzor.

(3)

Za oceno tveganja in oceno profila likvidnostnega tveganja skupine institucij bi moral imeti konsolidacijski nadzornik pregled nad dejavnostmi, ki jih izvajajo vse institucije v skupini, vključno z institucijami, ki delujejo zunaj Unije. Zato bi bilo treba spodbujati sodelovanje med pristojnimi organi v Uniji in nadzorniki tretjih držav, da bi lahko pristojni organi v Uniji ocenili skupna tveganja, ki jim je izpostavljena skupina.

(4)

Bistveno je pravočasno in realistično načrtovanje postopka skupnega odločanja. Vsi sodelujoči pristojni organi bi morali konsolidacijskemu nadzorniku pravočasno zagotoviti ustrezne informacije. Da bi se posamezne ocene predstavile in razlagale dosledno in enotno, je treba uvesti skupno predlogo za rezultate procesov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za posamezne institucije.

(5)

Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe, bi bilo treba določiti korake pri izvajanju skupne ocene tveganja in sprejemanju skupne odločitve, pri čemer bi se moralo upoštevati, da se lahko nekatere naloge v okviru skupne ocene tveganja in postopka skupnega odločanja izvajajo hkrati, druge pa zaporedno.

(6)	Za lažje sprejemanje skupnih odločitev je pomembno, da pristojni organi, ki sodelujejo v postopku odločanja, vzpostavijo medsebojni dialog, zlasti pred dokončanjem poročil o oceni tveganja in dokončnem sprejetju skupnih odločitev.

(7)	Konsolidacijski nadzornik bi moral sodelujočim pristojnim organom zagotoviti vse ustrezne informacije, potrebne za pripravo njihove posamezne ocene tveganja ter sprejetje skupnih odločitev v zvezi s kapitalom in likvidnostjo.

(8)

Poročilo, ki vsebuje oceno tveganja skupine, je temeljni dokument, ki pristojnim organom omogoča, da lahko razumejo in evidentirajo oceno splošnega profila tveganja bančne skupine za namene sprejetja skupne odločitve o ustreznosti kapitala in zahtevane ravni kapitala, s katerim mora razpolagati skupina. Poročilo, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine, je pomemben dokument, ki pristojnim organom omogoča, da lahko razumejo in evidentirajo oceno splošnega profila likvidnosti skupine. Da bi bili ocena celotnega tveganja in ocena likvidnostnega tveganja skupine dosledni ter bi predstavljali osnovo za smiselne razprave pristojnih organov in zanesljivo oceno tveganj čezmejnih bančnih skupin, bi bilo treba oblikovati skupne predloge za taka poročila.

(9)

Čeprav se priznava, da bi bili lahko rezultati procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 Direktive 2013/36/EU v posameznih državah članicah evidentirani različno, kar je odvisno od izvajanja navedenega člena v nacionalni zakonodaji ob upoštevanju smernic, ki jih je izdal Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA) v skladu s členom 107(2) Direktive 2013/36/EU, bi bilo treba s standardnimi predlogami zagotoviti usklajeno obliko sporočanja ugotovitev in rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja za namene sprejetja skupnih odločitev.

(10)

Poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo, ki vsebuje oceno likvidnostnega tveganja skupine, ne bi smeli biti omejeni na združevanje posameznih prispevkov pristojnih organov. Obe poročili bi se morali uporabiti kot instrument za skupno oceno tveganj celotne skupine in analizo medsebojnega vpliva elementov znotraj skupine.

(11)	Z določitvijo jasnih postopkov glede vsebine in ubeseditve skupne odločitve bi se zagotovilo, da bi bile skupne odločitve v celoti utemeljene, ter omogočilo spremljanje skupnih odločitev in njihovo izvrševanje.

(12)

Da se pojasni postopek, ki ga je treba upoštevati po sprejetju skupne odločitve, zagotovi preglednost glede obravnave rezultata odločitve ter po potrebi omogoči sprejetje ustreznih spremljevalnih ukrepov, bi bilo treba določiti standarde glede sporočanja v celoti utemeljenih skupnih odločitev in spremljanja njihovega izvajanja.

(13)	Določiti bi bilo treba postopek, ki bi ga bilo treba upoštevati pri posodabljanju skupnih odločitev, da se zagotovijo skladen in pregleden pristop ter ustrezna vključenost pristojnih organov in sporočanje rezultatov.

(14)

Postopek skupnega odločanja v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU vključuje postopek, ki ga je treba upoštevati, kadar skupna odločitev ni sprejeta. Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe glede tega vidika postopka, sprejemanje v celoti utemeljenih odločitev ter obravnavanje stališč in pridržkov, ki jih izrazijo nadzorniki države gostiteljice, bi bilo treba določiti standarde, ki določajo časovni načrt sprejemanja odločitev, kadar skupna odločitev ni sprejeta, in sporočanje podrobnosti o takih odločitvah.

(15)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložila Komisiji.

(16)

EBA je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedla odprta javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa naslednji postopek skupnega odločanja iz člena 113 Direktive 2013/36/EU:

(a)	postopek sprejemanja skupne odločitve o zadevah iz točke (a) člena 113(1) ob upoštevanju vseh opustitev, odobrenih v skladu s členom 7, 10 ali 15 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3);

(b)	postopek sprejemanja skupne odločitve o zadevah iz točke (b) člena 113(1) ob upoštevanju vseh opustitev, odobrenih v skladu s členom 6, 8 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013, in kakršne koli konsolidirane ravni uporabe v skladu s členom 11(3) navedene uredbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„zadevni pristojni organi“ pomenijo pristojne organe, odgovorne za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga v državi članici;

(2)

„drugi pristojni organi“ pomenijo kar koli od naslednjega:

(a)	pristojne organe, ki niso zadevni pristojni organ;

(b)

javne organe ali telesa, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo uradno priznani in pooblaščeni za nadzor subjektov finančnega sektorja, kot so opredeljeni v točki 27 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, delujejo v zadevni državi članici ter niso niti kreditna institucija niti investicijsko podjetje;

(3)	„poročilo o PNPO“ pomeni poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 Direktive 2013/36/EU;

(4)	„poročilo o oceni likvidnostnega tveganja“ pomeni poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati dela procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 Direktive 2013/36/EU v zvezi z likvidnostnimi tveganji;

(5)	„poročilo o oceni tveganja skupine“ pomeni poročilo, ki vsebuje oceno tveganja skupine institucij iz točke (a) člena 113(2) Direktive 2013/36/EU;

(6)	„poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine“ pomeni poročilo, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine institucij iz točke (b) člena 113(2) Direktive 2013/36/EU;

(7)	„skupna odločitev v zvezi s kapitalom“ pomeni skupno odločitev o zadevah iz točke (a) člena 1;

(8)	„skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo“ pomeni skupno odločitev o zadevah iz točke (b) člena 1.

POGLAVJE II

POSTOPEK SKUPNEGA ODLOČANJA

Člen 3

Načrtovanje korakov postopka skupnega odločanja

1. Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi se pred začetkom postopka skupnega odločanja dogovorijo glede časovnega načrta korakov, ki jih je treba upoštevati v zadevnem postopku (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt za skupno odločitev). V primeru nestrinjanja konsolidacijski nadzornik določi časovni načrt za skupno odločitev ob upoštevanju stališč in pridržkov, ki jih izrazijo zadevni pristojni organi.

2. Časovni načrt za skupno odločitev se posodobi vsaj enkrat letno in vključuje naslednje korake:

(a)	dogovor o vključenosti drugih pristojnih organov in pristojnih organov tretjih držav v skladu s členom 4;

(b)	predložitev poročil o PNPO in poročil o oceni likvidnostnega tveganja, ki jih v skladu s členom 5 pripravijo zadevni pristojni organi, ter prispevkov drugih sodelujočih pristojnih organov in pristojnih organov tretjih držav v skladu s členom 4(2);

(c)

predložitev osnutka poročila o oceni tveganja skupine in osnutka poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine, ki ju konsolidacijski nadzornik predloži zadevnim pristojnim organom v skladu s členom 6(6), drugim pristojnim organom in pristojnim organom tretjih držav pa v skladu s členom 4(3) in členom 6(7);

(d)	dialog med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi o osnutku poročila o oceni tveganja skupine in osnutku poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine v skladu s členom 7;

(e)	predložitev poročila o oceni tveganja skupine in poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine, ki ju konsolidacijski nadzornik predloži zadevnim pristojnim organom v skladu s členom 8(2), drugim pristojnim organom in pristojnim organom tretjih držav pa v skladu s členom 4(3) in členom 8(5);

(f)	predložitev prispevkov zadevnih pristojnih organov konsolidacijskemu nadzorniku k osnutku skupne odločitve v zvezi s kapitalom in osnutku skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo v skladu s členom 9(1);

(g)	predložitev osnutka dokumenta o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom in osnutka dokumenta o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo s strani konsolidacijskega nadzornika zadevnim pristojnim organom v skladu s členoma 10(6) in 11(5);

(h)	posvetovanje glede osnutka dokumenta o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom in osnutka dokumenta o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo z EU nadrejeno institucijo in institucijami skupine, kadar to zahteva zakonodaja države članice;

(i)	dialog med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi glede osnutka skupne odločitve v zvezi s kapitalom in osnutka skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo;

(j)	doseganje skupne odločitve v zvezi s kapitalom in skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo v skladu s členom 12;

(k)	sporočanje skupne odločitve v zvezi s kapitalom in skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo s strani konsolidacijskega nadzornika in zadevnih pristojnih organov EU nadrejeni instituciji ter institucijam skupine v skladu s členom 13;

(l)	dogovor o časovnem načrtu za načrtovanje postopka skupnega odločanja za naslednje leto.

3. V časovnem načrtu za skupno odločitev so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)	v njem so razvidni področje uporabe in zapletenost posamezne naloge glede na velikost, sistemski pomen, vrsto, obseg in zapletenost dejavnosti skupine ter njen profil tveganja;

(b)	kolikor je to mogoče, upošteva obveznosti konsolidacijskega nadzornika in zadevnih pristojnih organov v okviru programa nadzorniškega pregleda iz točke (c) tretjega pododstavka člena 116(1) Direktive 2013/36/EU.

4. Po potrebi se časovni načrt za skupno odločitev pregleda, da se zlasti upošteva nujnost morebitne izredne posodobitve v skladu s členoma 20 in 21.

5. Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi institucijam skupine, za katere so odgovorni, sporočijo okvirni datum za posvetovanje iz točke (h) odstavka 2 o vidikih osnutkov dokumentov o skupni odločitvi glede teh institucij.

Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi institucijam skupine, za katere so odgovorni, sporočijo okvirni datum sporočila iz točke (k) odstavka 2.

Člen 4

Vključenost drugih pristojnih organov in pristojnih organov tretjih držav v postopek ocene tveganja skupine

1. Konsolidacijski nadzornik se lahko odloči za vključitev prispevkov, ki jih zagotovijo drugi pristojni organi in pristojni organi tretjih držav, v poročilo o oceni tveganja skupine ali poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine. Navedena odločitev temelji na pomembnosti podružnice ali institucije znotraj skupine in njenem pomenu za lokalni trg.

Za tako vključitev veljajo zahteve glede zaupnosti, enakovredne zahtevam iz oddelka II poglavja 1 naslova VII Direktive 2013/36/EU ter, kadar je to ustrezno, iz členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Enakovrednost ocenijo konsolidacijski nadzornik in vsi zadevni pristojni organi.

2. Kadar se konsolidacijski nadzornik odloči za vključitev drugega pristojnega organa, kot je opredeljen v členu 2(2), ali pristojnega organa tretje države, se oba organa dogovorita o področju uporabe vključitve drugega pristojnega organa ali pristojnega organa tretje države. Taki dogovori so dovoljeni za naslednja namena:

(a)	zagotavljanje prispevkov k poročilu o oceni tveganja skupine in poročilu o oceni likvidnostnega tveganja skupine konsolidacijskemu nadzorniku;

(b)	vključitev prispevkov iz točke (a) tega odstavka v osnutek ali končno poročilo o oceni tveganja skupine ali poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine v obliki prilog.

3. Kadar se konsolidacijski nadzornik odloči za vključitev drugih pristojnih organov ali pristojnih organov tretje države, drugim pristojnim organom in pristojnim organom tretjih držav ne predloži osnutkov ter končnih poročil o oceni tveganja skupine in poročil o oceni likvidnostnega tveganja skupine brez privolitve vseh zadevnih pristojnih organov.

4. Konsolidacijski nadzornik zadevne pristojne organe v celoti obvešča o področju uporabe, ravni in načinu vključenosti drugih pristojnih organov in pristojnih organov tretjih držav v postopek ocenjevanja tveganja skupine ter o tem, koliko so prispevali k poročilu o oceni tveganja skupine.

Člen 5

Priprava poročil o PNPO in poročil o oceni likvidnostnega tveganja

1. Da se omogoči ustrezno upoštevanje ocene tveganja podrejenih družb v skupni odločitvi v skladu s členom 113(2) Direktive 2013/36/EU, zadevni pristojni organi konsolidacijskemu nadzorniku pravočasno predložijo poročila o PNPO in poročila o oceni likvidnostnega tveganja, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (b) člena 3(2).

2. Pri pripravi poročil o PNPO se uporabi predloga iz Priloge I. Ta poročila se dopolnijo s povzetki rezultatov v razpredelnici 1 iz Priloge II in povzetkom ocene kapitalske ustreznosti v razpredelnici 2 iz Priloge II.

Pri pripravi poročil o oceni likvidnostnega tveganja se uporabi predloga iz Priloge V. Ta poročila se dopolnijo s povzetki rezultatov v razpredelnici 1 iz Priloge VI in povzetkom ocene likvidnosti v razpredelnici 2 iz Priloge VI.

Poročila o PNPO in poročila o oceni likvidnostnega tveganja lahko vključujejo dodatne ustrezne informacije.

Člen 6

Priprava osnutka poročila o oceni tveganja skupine in osnutka poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine

1. Konsolidacijski nadzornik pripravi osnutek poročila o oceni tveganja skupine in osnutek poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine ob upoštevanju vseh naslednjih dokumentov:

(a)	lastnega poročila o PNPO ali poročila o oceni likvidnostnega tveganja za EU nadrejeno institucijo in skupino;

(b)	poročil o PNPO ali poročil o oceni likvidnostnega tveganja za podrejene družbe, ki jih zadevni pristojni organi predložijo v skladu s členom 5;

(c)	prispevkov drugih pristojnih organov in pristojnih organov tretjih držav v skladu s členom 4(2).

2. Poročila o PNPO in poročila o oceni likvidnostnega tveganja iz točk (a) in (b) odstavka 1 se skupaj s prispevki iz točke (c) navedenega odstavka vključijo v osnutek poročila o oceni tveganja skupine ali osnutek poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine kot priloge.

3. Osnutek poročila o oceni tveganja skupine in osnutek poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine vsebujeta rezultate ocene, ali ureditve, strategije, procesi in mehanizmi, ki jih izvajajo skupina in njene institucije, ter kapital in likvidnost teh institucij zagotavljajo preudarno upravljanje in kritje njihovih tveganj.

4. Pri pripravi osnutka poročila o oceni tveganja skupine se uporabi predloga iz Priloge III. To poročilo se dopolni s povzetki rezultatov v razpredelnici 1 iz Priloge IV in povzetkom ocene kapitalske ustreznosti v razpredelnici 2 iz Priloge IV.

Pri pripravi osnutka poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine se uporabi predloga iz Priloge VII. To poročilo se dopolni s povzetki rezultatov v razpredelnici 1 iz Priloge VIII in povzetkom ocene likvidnosti v razpredelnici 2 iz Priloge VIII.

5. V skladu z načelom sorazmernosti konsolidacijski nadzornik zagotavlja:

(a)	da skupna ocena odraža pomembnost institucij znotraj skupine in njihov pomen na lokalnem trgu;

(b)	da je v osnutku poročila o oceni tveganja skupine in osnutku poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine razvidno, kako sta bila upoštevana ta pomembnost in pomen.

6. Konsolidacijski nadzornik zadevnim pristojnim organom pravočasno predloži osnutka poročil, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (c) člena 3(2).

7. V skladu z dogovorom iz člena 4(3) lahko konsolidacijski nadzornik predloži osnutek poročila o oceni tveganja skupine in osnutek poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine drugim pristojnim organom in pristojnim organom tretjih držav.

Člen 7

Dialog o osnutku poročila o oceni tveganja skupine in osnutku poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine

1. Konsolidacijski nadzornik določi obliko in področje uporabe dialoga z zadevnimi pristojnimi organi o osnutku poročila o oceni tveganja skupine in osnutku poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine.

2. Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi razpravljajo o uskladitvi kvantitativnih predlogov, vključenih v posamezna poročila o PNPO in poročila o oceni likvidnostnega tveganja iz člena 6(1), s kvantitativnimi predlogi, vključenimi v osnutek poročila o oceni tveganja skupine in osnutek poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine, kot je ustrezno.

3. Kvantitativni predlogi iz odstavka 2 zajemajo vsaj naslednja predloga:

(a)	predlagane ravni kapitala, s katerim morajo skupina institucij na konsolidirani ravni in vse institucije te skupine na posamični ravni razpolagati v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)	predlagane ravni posebnih zahtev glede likvidnosti, ki jih morajo skupina institucij na konsolidirani ravni in vse institucije te skupine na posamični ravni izpolnjevati v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU.

Člen 8

Dokončanje poročila o oceni tveganja skupine in poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine

1. Konsolidacijski nadzornik na podlagi dialoga iz člena 7 dokonča poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine na podlagi oblike in vsebine osnutka poročila o oceni tveganja skupine in osnutka poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine iz člena 6. Konsolidacijski nadzornik pojasni vse pomembne spremembe v poročilu o oceni tveganja skupine ali poročilu o oceni likvidnostnega tveganja skupine. Spremembe se sprejmejo na podlagi rezultata dialoga in vključujejo ustrezne posodobitve prilog k poročilu o oceni tveganja skupine ali poročilu o oceni likvidnostnega tveganja skupine.

2. Konsolidacijski nadzornik zadevnim pristojnim organom pravočasno predloži poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (e) člena 3(2).

3. V skladu s točko (a) člena 113(2) Direktive 2013/36/EU predložitev poročila o oceni tveganja skupine zadevnim pristojnim organom pomeni začetek štirimesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve v zvezi s kapitalom.

4. V skladu s točko (b) člena 113(2) Direktive 2013/36/EU predložitev poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine zadevnim pristojnim organom pomeni začetek enomesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo.

5. V skladu z dogovorom iz člena 4(3) lahko konsolidacijski nadzornik predloži poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine drugim pristojnim organom in pristojnim organom tretjih držav.

Člen 9

Priprava prispevkov k osnutku skupne odločitve v zvezi s kapitalom in osnutku skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo

1. Zadevni pristojni organi konsolidacijskemu nadzorniku pravočasno predložijo svoje prispevke k osnutku skupne odločitve v zvezi s kapitalom in osnutku skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (f) člena 3(2). Prispevki zajemajo vse institucije znotraj skupine institucij, ki so zajete v področje uporabe postopka skupnega odločanja.

2. Konsolidacijski nadzornik prispeva k pripravi osnutka skupne odločitve v zvezi s kapitalom. Njegovi prispevki zajemajo:

(a)	vse institucije skupine na posamični ravni, ki imajo dovoljenje v jurisdikciji konsolidacijskega nadzornika in ki so zajete v področje uporabe postopka skupnega odločanja;

(b)	skupino institucij na konsolidirani ravni.

3. Konsolidacijski nadzornik prispeva k pripravi osnutka skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo. Njegovi prispevki zajemajo:

(a)	vse institucije skupine na posamični ravni, kadar imajo te institucije dovoljenje v jurisdikciji konsolidacijskega nadzornika in so zajete v področje uporabe postopka skupnega odločanja;

(b)	skupino institucij na konsolidirani ravni.

4. Prispevki k pripravi osnutka skupne odločitve v zvezi s kapitalom vsebujejo vse elemente iz člena 10.

5. Prispevki k pripravi osnutka skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo vsebujejo vse elemente iz člena 11.

Člen 10

Priprava osnutka skupne odločitve v zvezi s kapitalom

1. Konsolidacijski nadzornik pripravi v celoti utemeljen osnutek skupne odločitve v zvezi s kapitalom, ki zajema skupino in institucije te skupine. Osnutek skupne odločitve v zvezi s kapitalom vsebuje vse naslednje elemente:

(a)	ime konsolidacijskega nadzornika in zadevnih pristojnih organov, ki so vključeni v postopek skupnega odločanja v zvezi s kapitalom;

(b)	ime skupine institucij in seznam vseh institucij znotraj skupine, na katero se nanaša osnutek skupne odločitve v zvezi s kapitalom in za katero se ta osnutek uporablja;

(c)	sklicevanja na veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo v zvezi s pripravo, dokončanjem in uporabo skupnih odločitev v zvezi s kapitalom;

(d)	datum osnutka skupne odločitve v zvezi s kapitalom in njegovih morebitnih posodobitev;

(e)	sklep glede uporabe členov 73 in 97 Direktive 2013/36/EU;

(f)	sklep glede ustreznosti kapitala, s katerim razpolaga skupina institucij na konsolidirani ravni;

(g)	sklep glede ustreznosti kapitala, s katerim razpolaga posamezna institucija skupine na posamični ravni;

(h)	sklep glede ravni kapitala, s katerim mora vsaka institucija skupine razpolagati na posamični ravni v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU;

(i)	sklep glede ravni kapitala, s katerim mora skupina institucij razpolagati na konsolidirani ravni v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU;

(j)

informacije o minimalnih bonitetnih zahtevah, ki se uporabljajo za posamezno institucijo v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členi 103, 129, 130, 131 in 133 Direktive 2013/36/EU, ter o vseh drugih ustreznih bonitetnih ali makrobonitetnih zahtevah, smernicah, priporočilih ali opozorilih;

(k)	referenčni datum, na katerega se nanašajo sklepi iz točk (e) do (i);

(l)	časovni načrt izvajanja sklepov iz točk (h) in (i), kadar je to ustrezno.

2. Sklep iz točke (e) odstavka 1 vsebuje vse naslednje elemente:

(a)	oceno, ali imajo institucije skupine vzpostavljene zanesljive, učinkovite in popolne strategije ter postopke za oceno, ohranitev in razdelitev notranjega kapitala ter ali so take strategije in postopki posodobljeni;

(b)	oceno, ali so zneski, vrste in razdelitev notranjega kapitala ustrezni za kritje vrste in ravni tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene institucije skupine;

(c)	oceno, ali institucije skupine izvajajo ustrezne ureditve, strategije, postopke in mehanizme za uskladitev z vsemi zahtevami Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)	oceno, ali ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih izvajajo institucije skupine, zagotavljajo preudarno upravljanje in kritje njihovih tveganj;

(e)	informacije o uporabi nadzorniških ukrepov in pooblastil v skladu s členom 102 ter točkami (b) do (l) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU za odpravo pomanjkljivosti iz točk (a) do (d).

3. Sklepi iz točk (f) in (g) odstavka 1 so povezani ter podprti s sklepom iz točke (e) odstavka 1.

4. Sklepi iz točk (h) in (i) odstavka 1 izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	oblikovani so kot znesek ali razmerje ali kombinacija obojega;

(b)	zagotavljajo podrobnosti o kakovosti potrebnega dodatnega kapitala;

(c)	povezani so s sklepom iz točke (e) odstavka 1 in so podprti z njim.

5. Sklepi glede vsake institucije skupine na posamični ravni in skupine institucij na konsolidirani ravni so jasno razvidni v osnutku dokumenta o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom.

6. Konsolidacijski nadzornik zadevnim pristojnim organom pravočasno predloži osnutek dokumenta o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (g) člena 3(2).

Člen 11

Priprava osnutka skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo

1. Konsolidacijski nadzornik pripravi v celoti utemeljen osnutek skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo, ki zajema skupino in institucije te skupine. Osnutek skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo vsebuje vse naslednje elemente:

(a)	ime konsolidacijskega nadzornika in zadevnih pristojnih organov, ki so vključeni v postopek skupnega odločanja v zvezi z likvidnostjo;

(b)	ime skupine institucij in seznam vseh institucij znotraj skupine, na katero se nanaša osnutek skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo in za katero se ta osnutek uporablja;

(c)	sklicevanja na veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo v zvezi s pripravo, dokončanjem in uporabo skupnih odločitev v zvezi z likvidnostjo;

(d)	datum osnutka skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo in njegovih morebitnih posodobitev;

(e)	sklep glede likvidnostne ustreznosti za skupino na konsolidirani ravni;

(f)	sklep glede likvidnostne ustreznosti za vsako institucijo znotraj skupine na posamični ravni;

(g)

sklep o ukrepih, sprejetih za obravnavo vseh pomembnih zadev in bistvenih ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, vključno v zvezi z ustreznostjo organizacije in obravnavo tveganj, kot je zahtevano v skladu s členom 86 Direktive 2013/36/EU, ter v zvezi s potrebo po posebnih zahtevah glede likvidnosti v skladu s členom 105 navedene direktive za vsako institucijo znotraj skupine na posamični ravni in za skupino na konsolidirani ravni;

(h)	informacije o vseh drugih ustreznih bonitetnih ali makrobonitetnih zahtevah, smernicah, priporočilih ali opozorilih;

(i)	referenčni datum, na katerega se nanašajo sklepi iz točk (e) do (g);

(j)	časovni načrt izvajanja sklepa iz točke (g), kadar je to ustrezno.

2. Sklep iz točk (e) in (f) odstavka 1 vsebuje vse naslednje elemente:

(a)	oceno, ali institucije skupine izvajajo zanesljive strategije, politike, postopke in sisteme za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje likvidnostnega tveganja v ustreznem sklopu časovnih obdobij;

(b)	oceno, ali likvidnost institucij skupine na posamični ravni in likvidnost skupine na konsolidirani ravni zagotavljata zadostno kritje likvidnostnih tveganj;

(c)	oceno, ali institucije skupine izvajajo ustrezne ureditve, strategije, postopke in mehanizme za uskladitev z vsemi zahtevami Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013.

3. V sklepu iz točke (g) odstavka 1 so določene podrobnosti o naravi sprejetih ukrepov. Kadar so ti ukrepi povezani s potrebo po posebnih zahtevah glede likvidnosti v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU, so v sklepu določene podrobnosti o sprejetju navedenih posebnih zahtev glede likvidnosti.

4. Sklepi glede vsake institucije skupine na posamični ravni in skupine institucij na konsolidirani ravni so jasno razvidni v osnutku dokumenta o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo.

5. Konsolidacijski nadzornik zadevnim pristojnim organom pravočasno predloži osnutek dokumenta o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (g) člena 3(2).

Člen 12

Sprejetje skupne odločitve v zvezi s kapitalom in skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo

1. Konsolidacijski nadzornik na podlagi dialoga z zadevnimi pristojnimi organi o osnutku skupne odločitve v zvezi s kapitalom in osnutku skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo iz točke (i) člena 3(2) po potrebi pregleda osnutek skupne odločitve v zvezi s kapitalom in osnutek skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo, s čimer dokončno oblikuje navedeni odločitvi.

2. Dogovor o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom in skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo sprejmejo konsolidacijski nadzornik in vsi zadevni pristojni organi.

3. Dogovor pisno sklenejo predstavniki konsolidacijskega nadzornika in zadevnih pristojnih organov, pri čemer so predstavniki ustrezno pooblaščeni za zastopanje svojih zadevnih pristojnih organov.

Člen 13

Sporočanje skupne odločitve v zvezi s kapitalom in skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo

1. Konsolidacijski nadzornik upravljalnemu organu EU nadrejene institucije pravočasno predloži dokument o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom in dokument o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (k) člena 3(2). Konsolidacijski nadzornik potrdi to predložitev zadevnim pristojnim organom.

2. Zadevni pristojni organi v državi članici upravljalnim organom institucij, ki imajo dovoljenje v navedeni državi članici, pravočasno predložijo ustrezne dele dokumenta o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom in dokumenta o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo, ki so pomembni za vsako navedeno institucijo, vsekakor pa v roku, določenem v časovnem načrtu za skupno odločitev v skladu s točko (k) člena 3(2).

3. Konsolidacijski nadzornik po potrebi z EU nadrejeno institucijo razpravlja o dokumentu o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom in dokumentu o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo, da pojasni podrobnosti odločitev in njihovo uporabo.

4. Zadevni pristojni organi v državi članici po potrebi z institucijami s sedežem v tej državi članici razpravljajo o ustreznih delih dokumenta o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom in dokumenta o skupni odločitvi v zvezi z likvidnostjo, ki so pomembni za vsako od teh institucij, da pojasnijo podrobnosti odločitev in njihovo uporabo.

Člen 14

Spremljanje uporabe skupne odločitve v zvezi s kapitalom in skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo

1. Konsolidacijski nadzornik rezultat razprav iz člena 13(3) sporoči zadevnim pristojnim organom, kadar mora EU nadrejena institucija sprejeti katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)	izpolnjevati dodatne kapitalske zahteve v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU na posamični ali konsolidirani ravni;

(b)	obravnavati pomembne zadeve ali pomembne ugotovitve v zvezi z nadzorom likvidnosti ali izpolniti posebne zahteve glede likvidnosti v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU na posamični ali konsolidirani ravni.

2. Zadevni pristojni organi v državi članici rezultat razprav iz člena 13(4) sporočijo konsolidacijskemu nadzorniku, kadar mora institucija, ki ima dovoljenje v navedeni državi članici, sprejeti katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)	izpolnjevati dodatne kapitalske zahteve v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU na posamični ravni;

(b)	obravnavati pomembne zadeve ali pomembne ugotovitve v zvezi z nadzorom likvidnosti ali izpolniti posebne zahteve glede likvidnosti v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU na posamični ravni.

3. Konsolidacijski nadzornik rezultat razprav iz odstavka 2 posreduje drugim zadevnim pristojnim organom.

4. Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi spremljajo uporabo skupnih odločitev v zvezi s kapitalom in skupnih odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki so relevantne za vsako institucijo skupine, za katero so odgovorni.

POGLAVJE III

NESTRINJANJA IN ODLOČITVE, KI SE SPREJMEJO, KADAR SKUPNA ODLOČITEV NI SPREJETA

Člen 15

Postopek odločanja, kadar skupna odločitev ni sprejeta

1. Kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ali skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi ni sprejeta v časovnih obdobjih iz člena 8(3) ali člena 8(4), se odločitve iz člena 113(3) Direktive 2013/36/EU zabeležijo pisno, sprejmejo pa se do najpoznejšega od naslednjih datumov:

(a)	en mesec po poteku časovnega obdobja iz člena 8(3) ali (4), kot je ustrezno;

(b)	en mesec po tem, ko EBA predloži morebitne nasvete na podlagi zahteve po posvetovanju v skladu s tretjim pododstavkom člena 113(2) Direktive 2013/36/EU;

(c)	en mesec po tem, ko EBA sprejme morebitno odločitev v skladu s prvim ali drugim pododstavkom člena 113(3) Direktive 2013/36/EU, ali kateri koli drug datum, ki ga EBA določi v taki odločitvi.

2. Zadevni pristojni organi konsolidacijskemu nadzorniku sporočijo odločitve, sprejete na posamični ravni, kadar skupna odločitev ni sprejeta.

3. Konsolidacijski nadzornik odločitve iz odstavka 2 ter odločitve, ki jih sprejme na posamični in konsolidirani ravni, združi v enoten dokument, ki ga predloži vsem zadevnim pristojnim organom.

4. Kadar je bilo opravljeno posvetovanje z EBA, dokument iz odstavka 3 vključuje pojasnilo morebitnih odstopanj od nasvetov, ki jih je predložila EBA.

Člen 16

Priprava osnutkov odločitev v zvezi s kapitalom, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ni sprejeta

1. Odločitev v zvezi s kapitalom, ki se sprejme, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ni sprejeta, je opredeljena v dokumentu, ki vsebuje vse naslednje elemente:

(a)	ime konsolidacijskega nadzornika ali zadevnega pristojnega organa, ki je sprejel odločitev v zvezi s kapitalom;

(b)	ime skupine institucij ali institucije skupine, na katero se nanaša odločitev v zvezi s kapitalom in za katero se ta odločitev uporablja;

(c)	sklicevanja na veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo v zvezi s pripravo, dokončanjem in uporabo odločitev v zvezi s kapitalom;

(d)	datum sprejetja odločitve v zvezi s kapitalom;

(e)	sklep glede uporabe členov 73 in 97 Direktive 2013/36/EU;

(f)	za odločitve v zvezi s kapitalom, sprejete na konsolidirani podlagi, sklep glede ustreznosti kapitala, s katerim razpolaga skupina institucij na konsolidirani ravni;

(g)	za odločitve v zvezi s kapitalom, sprejete na posamični podlagi, sklep glede ustreznosti kapitala, s katerim razpolaga zadevna institucija na posamični ravni;

(h)	za odločitve v zvezi s kapitalom, sprejete na konsolidirani podlagi, sklep glede ravni kapitala, s katerim mora skupina institucij razpolagati na konsolidirani ravni v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU;

(i)	za odločitve v zvezi s kapitalom, sprejete na posamični podlagi, sklep glede ravni kapitala, s katerim mora zadevna institucija razpolagati na posamični ravni v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU;

(j)	informacije o minimalnih bonitetnih zahtevah, ki se uporabljajo za zadevne institucije v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členi 103, 129, 130, 131 in 133 Direktive 2013/36/EU, ter o vseh drugih ustreznih bonitetnih ali makrobonitetnih zahtevah, smernicah, priporočilih ali opozorilih;

(k)	referenčni datum, na katerega se nanašajo sklepi iz točk (e) do (i);

(l)	opis načina upoštevanja ocene tveganja, stališč in pridržkov, ki jih izrazijo drugi zadevni pristojni organi ali konsolidacijski nadzornik, kadar je to ustrezno;

(m)	časovni načrt izvajanja sklepov iz točk (h) in (i), kadar je to ustrezno.

2. Odločitve v zvezi s kapitalom, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom na posamični ali konsolidirani ravni ni sprejeta, izpolnjujejo zahteve iz člena 10(2) do (4), kadar je to ustrezno.

Člen 17

Priprava osnutkov odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo ni sprejeta

1. Odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejme, kadar skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo ni sprejeta, je opredeljena v dokumentu, ki vsebuje vse naslednje elemente:

(a)	ime konsolidacijskega nadzornika ali zadevnega pristojnega organa, ki je sprejel odločitev v zvezi z likvidnostjo;

(b)	ime skupine institucij ali institucije skupine, na katero se nanaša odločitev v zvezi z likvidnostjo in za katero se ta odločitev uporablja;

(c)	sklicevanja na veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo v zvezi s pripravo, dokončanjem in uporabo odločitve v zvezi z likvidnostjo;

(d)	datum sprejetja odločitve v zvezi z likvidnostjo;

(e)	za odločitve v zvezi z likvidnostjo, sprejete na konsolidirani podlagi, sklep glede likvidnostne ustreznosti za skupino institucij na konsolidirani ravni;

(f)	za odločitve v zvezi z likvidnostjo, sprejete na posamični podlagi, sklep glede likvidnostne ustreznosti za zadevno institucijo na posamični ravni;

(g)

za odločitve v zvezi z likvidnostjo, sprejete na konsolidirani podlagi, sklep o ukrepih, sprejetih za obravnavo vseh pomembnih zadev in bistvenih ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, vključno v zvezi z ustreznostjo organizacije in obravnavo tveganj, kot je zahtevano v skladu s členom 86 Direktive 2013/36/EU, in v zvezi s potrebo po posebnih zahtevah glede likvidnosti v skladu s členom 105 navedene direktive za skupino na konsolidirani ravni;

(h)

za odločitve v zvezi z likvidnostjo, sprejete na posamični podlagi, sklep o ukrepih, sprejetih za obravnavo vseh pomembnih zadev in bistvenih ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, vključno v zvezi z ustreznostjo organizacije in obravnavo tveganj, kot je zahtevano v skladu s členom 86 Direktive 2013/36/EU, in v zvezi s potrebo po zahtevah glede likvidnosti za zadevno institucijo na posamični ravni v skladu s členom 105 navedene direktive;

(i)	referenčni datum, na katerega se nanašajo sklepi iz točk (e) do (h);

(j)	informacije o vseh drugih ustreznih bonitetnih ali makrobonitetnih zahtevah, smernicah, priporočilih ali opozorilih;

(k)	opis načina upoštevanja ocene tveganja, stališč in pridržkov, ki jih izrazijo drugi zadevni pristojni organi ali konsolidacijski nadzornik, kadar je to ustrezno;

(l)	časovni načrt izvajanja sklepov iz točk (g) do (h), kot je ustrezno.

2. Odločitve v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo na posamični ali konsolidirani ravni ni sprejeta, izpolnjujejo zahteve iz člena 11(2) do (3).

Člen 18

Sporočanje odločitev v zvezi s kapitalom in odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ali skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo ni sprejeta

1. Konsolidacijski nadzornik upravljalnemu organu EU nadrejene institucije predloži dokument o odločitvi iz člena 15(3).

2. Zadevni pristojni organi v državi članici upravljalnim organom institucij, ki imajo dovoljenje v navedeni državi članici, predložijo ustrezne dele dokumenta o odločitvi iz odstavka 1, ki so pomembni za vsako od teh institucij.

3. Konsolidacijski nadzornik po potrebi razpravlja o dokumentu o odločitvi z EU nadrejeno institucijo, da pojasni podrobnosti in uporabo odločitev v zvezi s kapitalom ali odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ali skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo ni sprejeta.

4. Zadevni pristojni organi v državi članici po potrebi z institucijami s sedežem v tej državi članici razpravljajo o ustreznih delih dokumenta o odločitvi, ki so pomembni za vsako od teh institucij, da pojasnijo podrobnosti in uporabo odločitev v zvezi s kapitalom ali odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ali skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo ni sprejeta.

Člen 19

Spremljanje uporabe odločitev v zvezi s kapitalom in odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ali skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo ni sprejeta

Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi spremljajo uporabo odločitev v zvezi s kapitalom in odločitev v zvezi z likvidnostjo, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev v zvezi s kapitalom ali skupna odločitev v zvezi z likvidnostjo ni sprejeta, in ki so pomembne za vsako institucijo skupine, za katero so odgovorni.

POGLAVJE IV

POSODOBITEV IN IZREDNA POSODOBITEV SKUPNIH ODLOČITEV IN ODLOČITEV, KI SE SPREJMEJO, KADAR SKUPNA ODLOČITEV NI SPREJETA

Člen 20

Izredna posodobitev skupnih odločitev

1. Kadar zahtevo za izredno posodobitev skupne odločitve v zvezi s kapitalom ali skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo sproži konsolidacijski nadzornik ali zadevni pristojni organ v skladu s členom 113(4) Direktive 2013/36/EU, konsolidacijski nadzornik to zahtevo sporoči vsem zadevnim pristojnim organom. Izredna posodobitev se izvede v skladu s postopkom iz členov 9 do 14.

2. Kadar zadevni pristojni organ zahteva posodobitev skupne odločitve v zvezi z institucijo, ki ni EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, s konsolidacijskim nadzornikom na dvostranski ravni, se zahteva oblikuje pisno in se v celoti utemelji.

Konsolidacijski nadzornik zahtevo iz prvega pododstavka sporoči vsem zadevnim pristojnim organom. Zahteva vključuje osnutek dokumenta o skupni odločitvi v zvezi s kapitalom, ki je v skladu z zahtevami iz člena 10, ali osnutek skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo, ki je v skladu z zahtevami iz člena 11. Konsolidacijski nadzornik opredeli rok, v katerem morajo zadevni pristojni organi sporočiti, ali bi bilo treba posodobitev obravnavati na dvostranski ravni.

Kadar v določenem roku noben zadevni pristojni organ ne predloži zahteve za posodobitev, ki bi jo bilo treba obravnavati na ravni, ki ni dvostranska, konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organ, ki je zahteval izredno posodobitev, prispevata k skupni odločitvi na dvostranski ravni in se o njej dogovorita.

3. Kadar zadevni pristojni organ ne želi predložiti prispevka k posodobljeni skupni odločitvi v skladu s členom 9, konsolidacijski nadzornik pripravi posodobljeno skupno odločitev na podlagi zadnjega prispevka k dokumentu o skupni odločitvi, ki ga je predložil zadevni pristojni organ.

Člen 21

Letna in izredna posodobitev odločitev, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev ni sprejeta

1. Letna posodobitev odločitev, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev ni sprejeta, se izvede v skladu s koraki iz člena 3(2), če je vsak korak pomemben za uporabo člena 97(4) Direktive 2013/36/EU.

2. Vsaka izredna posodobitev odločitev, ki se sprejmejo, kadar skupna odločitev ni sprejeta, v skladu s členom 113(4) Direktive 2013/36/EU, se izvede v skladu s postopkom iz členov 9 do 14.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. junija 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(4) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA I

PREDLOGA POROČILA O PROCESU NADZORNIŠKEGA PREGLEDOVANJA IN OVREDNOTENJA (PNPO)

Poročilo o PNPO je dopolnjeno s povzetki rezultatov (razpredelnica 1) in oceno kapitalske ustreznosti (razpredelnica 2).

Besedilo slike

Institucija :

Kategorija institucije :

[na podlagi nacionalne klasifikacije, dokler ne bo vzpostavljen skupni pristop h kategorizaciji v skladu s smernicami EBA za skupne metodologije in postopke v zvezi s PNPO; kategorija, v katero je dodeljena institucija, odraža tudi njen sistemski pomen]

Referenčni datum :

Skupna sredstva (v milijonih EUR) na referenčni datum :

Pristojni organ :

Skupna ocena PNPO

Skupni rezultat PNPO (na podlagi ocene kapitalske ustreznosti in likvidnostne ustreznosti):

Ta oddelek mora vsebovati povzetek ocen iz spodnjih oddelkov.

Ocena kapitalske ustreznosti

V tem oddelku navedite: (1) povzetek ocene kapitalske ustreznosti; (2) predhodni predlog skupne odločitve, vključno z izjavo o ustreznosti kapitala na ravni za devnega subjekta in morebitno zahtevano ravnjo kapitala, ki presega zahteve iz poglavja 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU (CRD) in Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR); (3) obete za naslednje ocenjevalno obdobje ter (4) opis vseh drugih nadzornih ukrepov v zvezi s kapitalom (1).

V tem oddelku opišite tudi, kako so bile pridobljene ocene glede kapitala v okviru PNPO in kako so se upoštevale ocene glede kapitala v okviru ICAAP, če so bile ocenjene kot zanesljive.

Ocena likvidnostne ustreznosti

V tem oddelku navedite: (1) povzetek ocene likvidnostne ustreznosti; (2) predlog skupne odločitve, vključno z izjavo o likvidnostni ustreznosti na ravni zadevnega subjekta in vsemi potrebnimi nadzornimi ukrepi, kadar je to primerno; (3) obete za naslednje ocenjevalno obdobje ter (4) opis vseh drugih nadzornih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, kadar je to primerno.

Glede na čas sprejetja skupne odločitve v zvezi z likvidnostjo mora ta ocena odražati ugotovitve, povzete v poročilu o likvidnosti v okviru PNPO (glej predlogo v Prilogi 5), ali predstavljati posodobljeno oceno.

(1) Npr. omejitve v zvezi z dividendami.

Besedilo slike

A. Analiza poslovnega modela (uresničljivost in vzdržnost)

Rezultat:

V tem oddelku navedite: (1) opis razvoja poslovnega modela, strategije in finančnega položaja v obravnavanem obdobju; (2) nadzorno oceno uresničljivosti sedanjega poslovnega modela in vzdržnosti strategije ter (3) vse ustrezne nadzorne ukrepe, vključno s kapitalskimi in nekapitalskimi nadzornimi ukrepi.

B. Ureditve notranjega upravljanja

Rezultat:

V tem oddelku navedite: (1) opis razvoja okvira notranjega upravljanja v obravnavanem obdobju; (2) ugotovljene pomanjkljivosti; (3) vprašanja glede neskladnosti s CRR in CRD v zvezi z zahtevami glede notranjega upravljanja; (4) obete za naslednje ocenjevalno obdobje; (5) ukrepe, ki jih mora sprejeti institucija, ter (6) vse ustrezne nadzorne ukrepe, vključno s kapitalskimi in nekapitalskimi nadzornimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in obravnavo vprašanj glede neskladnosti.

C. Tveganja za kapitalsko ustreznost

C.1 Kreditno tveganje in tveganje nasprotne stranke

Rezultat:

V tem oddelku navedite: (1) opis razvoja tveganja v obravnavanem obdobju; (2) ugotovljene pomanjkljivosti pri kontrolah; (3) vprašanja glede neskladnosti s CRR in CRD v zvezi s tveganjem; (4) obete za naslednje ocenjevalno obdobje; (5) ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih mora sprejeti institucija, ter (6) vse ustrezne nadzorne ukrepe, vključno s kapitalskimi in nekapitalskimi nadzornimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in obravnavo vprašanj glede neskladnosti.

C.2 Tveganje poravnave/izročitve

Rezultat:

C.3 Tveganje koncentracije med tveganji

Rezultat:

Besedilo slike

C.4 Tržno tveganje

Rezultat:

C.5 Obrestno tveganje v netrgovalni knjigi

Rezultat:

C.6 Operativno tveganje

Rezultat:

C.7 Tveganje prevelikega finančnega vzvoda

Rezultat:

C.8 Po potrebi druga tveganja, pomembna za institucijo (navedite)

Rezultat:

V tem oddelku navedite: (1) opis razvoja drugih ugotovljenih tveganj za kapitalsko ustreznost v obravnavanem obdobju; (2) ugotovljene pomanjkljivosti pri kontrolah; (3) vprašanja glede neskladnosti s CRR in CRD v zvezi s tveganjem; (4) obete za naslednje ocenjevalno obdobje; (5) ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih mora sprejeti institucija, ter (6) vse ustrezne nadzorne ukrepe, vključno s kapitalskimi in nekapitalskimi nadzornimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in obravnavo vprašanj glede neskladnosti.

Besedilo slike

D. Tveganja za likvidnost

Skupni rezultat glede likvidnostnega tveganja:

V tem oddelku navedite: (1) opis razvoja likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja v obravnavanem obdobju; (2) ugotovljene pomanjkljivosti pri kontrolah; (3) vprašanja glede neskladnosti s CRR in CRD v zvezi s tveganjem; (4) obete za naslednje ocenjevalno obdobje; (5) ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih mora sprejeti institucija, ter (6) vse ustrezne nadzorne ukrepe, vključno s kapitalskimi in nekapitalskimi nadzornimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in obravnavo vprašanj glede neskladnosti.

Če bi ocena likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja izpostavila pomembna vprašanja v zvezi s tveganjem financiranja, pri katerem bi bila potrebna dodelitev kapitala za zmanjšanje učinkov zaradi večjega stroška financiranja, opišite, kako se to odraža v zahtevah po dodatnem kapitalu, če je to ustrezno.

E. Sistemsko tveganje

V tem oddelku navedite: (1) opis razvoja tveganja v obravnavanem obdobju; (2) obete za naslednje ocenjevalno obdobje ter (3) vse ustrezne nadzorne ukrepe, vključno s kapitalskimi in nekapitalskimi nadzornimi ukrepi.

F. Pregled ICAAP

V tem oddelku navedite: (1) povzetek ugotovitev iz ocene zanesljivosti okvira ICAAP in lastno količinsko opredelitev tveganj institucije ter posledično dodelitev ustreznega notranjega kapitala; (2) opis razvoja okvira ICAAP v obravnavanem obdobju; (3) ugotovljene pomanjkljivosti; (4) vprašanja glede neskladnosti s CRR in CRD v zvezi z ICAAP; (5) ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih mora sprejeti institucija, ter (6) vse ustrezne nadzorne ukrepe, vključno s kapitalskimi in nekapitalskimi nadzornimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in obravnavo vprašanj glede neskladnosti.

Ta oddelek mora vsebovati tudi izjavo o tem, ali se ocene ICAAP štejejo za zanesljive in ali bi se lahko uporabile pri oceni kapitalske ustreznosti.

G. Učinki razpršenosti med tveganji

Ob upoštevanju rezultata ocen ICAAP in ocen glede notranjega kapitala ter le v primeru, da so učinki razpršenosti priznani, v tem oddelku opišite učinke razpršenosti in opredelite, v kakšnem obsegu je mogoče koristi učinkov razpršenosti upoštevati pri določanju kapitalske ustreznosti.

Besedilo slike