27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/1


UREDBA (EU) št. 652/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 168(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pravo Unije določa zahteve v zvezi s hrano in varnostjo hrane ter krmo in varnostjo krme na vseh stopnjah pridelave, vključno s pravili, katerih cilj je zagotavljajo poštene trgovinske prakse in obveščanje potrošnikov. Določa tudi zahteve v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem prenosljivih bolezni živali in zoonoz kot tudi zahteve v zvezi z dobrobitjo živali, živalskimi stranskimi proizvodi, zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, varstvom sort rastlin, gensko spremenjenimi organizmi, dajanjem na trg in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter trajnostno rabo pesticidov. Pravo Unije določa tudi uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, namenjene zagotavljanju učinkovitega izvajanja teh zahtev in skladnosti z njimi.

(2)

Splošni cilj prava Unije na navedenih področjih je prispevanje k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi, visoki ravni varstva in obveščanja potrošnikov ter visoki ravni varstva okolja ob spodbujanju konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest.

(3)

Za doseganje tega splošnega cilja so potrebni ustrezni finančni viri. Zato je nujno, da Unija prispeva k financiranju ukrepov, ki se izvajajo na različnih področjih, povezanih z navedenim splošnim ciljem. Poleg tega bi bilo treba za učinkovito določanje rabe odhodkov določiti posamezne cilje ter kazalnike za oceno doseganja navedenih ciljev.

(4)

Unija je odhodke, povezane s hrano in krmo, v preteklosti financirala v obliki zagotavljanja nepovratnih sredstev, javnih razpisov in plačil mednarodnim organizacijam, ki so dejavne na tem področju. Primerno je, da se tak način financiranja nadaljuje.

(5)

Finančna sredstva Unije lahko države članice uporabijo tudi za podporo pri ukrepih na področju zdravja rastlin ali živali za obvladovanje, preprečevanje ali izkoreninjenje škodljivih organizmov ali bolezni živali, ki jih izvajajo organizacije, dejavne na teh področjih.

(6)

Zaradi proračunske discipline je v tej uredbi treba določiti seznam upravičenih ukrepov, za katere je mogoče pridobiti prispevek Unije, ter seznam upravičenih stroškov in veljavnih stopenj.

(7)

Ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3) največji znesek za odhodke, povezane s hrano in krmo, za celotno obdobje 2014–2020 znaša 1 891 936 000 EUR.

(8)

Poleg tega bi bilo treba zagotoviti financiranje na ravni Unije za ukrepanje v izrednih okoliščinah, kot so izredne razmere v zvezi z zdravjem živali in rastlin, kadar odobritve iz proračunskega razdelka 3 ne zadostujejo, nujni ukrepi pa so potrebni. Financiranje za namene ukrepanja v takšnih krizah bi bilo treba mobilizirati na primer s črpanjem instrumenta prožnosti v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4).

(9)

Pravo trenutno določa, da je stopnja povračila nekaterih upravičenih stroškov fiksna. Za druge stroške pa pravo ne predvideva omejitev za povračila. Za racionalizacijo in poenostavitev sistema bi bilo treba za povračilo določiti fiksno stopnjo. Primerno je, da se navedena stopnja določi v višini, ki se običajno uporablja za nepovratna sredstva. Zagotoviti je treba tudi, da se navedena najvišja stopnja lahko v nekaterih okoliščinah zviša.

(10)

Zaradi pomembnosti doseganja ciljev te uredbe je primerno 100-odstotno financiranje upravičenih stroškov za nekatere ukrepe, če med izvajanjem teh ukrepov nastajajo tudi neupravičeni stroški.

(11)

Unija mora zagotoviti, da so sredstva ustrezno porabljena, ter sprejeti ukrepe, s katerimi se odzove na potrebo po poenostavitvi svojih programov porabe, da bi se zmanjšali upravno breme in stroški upravičencev do sredstev ter vseh zadevnih strani v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. oktobra 2010 z naslovom „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“.

(12)

Pravo Unije določa, da morajo države članice izvajati nekatere ukrepe, kadar se pojavijo ali razvijejo nekatere bolezni živali ali zoonoze. Zato bi morala Unija zagotoviti finančni prispevek za take nujne ukrepe.

(13)

Z ustreznimi ukrepi za izkoreninjenje, obvladovanje in spremljanje bi bilo treba preprečevati in zmanjševati število izbruhov bolezni živali in zoonoz, ki pomenijo tveganje za zdravje ljudi in živali. Nacionalni programi za izkoreninjenje, obvladovanje in spremljanje navedenih bolezni in zoonoz bi morali biti upravičeni do financiranja Unije.

(14)

Zaradi organizacijskih razlogov in učinkovitosti pri upravljanju financiranja na področjih zdravja živali in rastlin je primerno določiti pravila o vsebini, predložitvi, oceni in odobritvi nacionalnih programov, vključno s tistimi, ki se izvajajo v najbolj oddaljenih regijah Unije, določenih v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zaradi istih razlogov bi bilo treba določiti roke za poročanje in predložitev zahtevkov za plačilo.

(15)

Direktiva Sveta 2000/29/ES (5) določa, da države članice izvajajo nekatere nujne ukrepe za izkoreninjenje organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode (škodljivi organizmi). Unija bi morala nameniti finančni prispevek za izkoreninjenje navedenih škodljivih organizmov. Finančni prispevek Unije bi moral biti pod nekaterimi pogoji na voljo tudi za nujne ukrepe, namenjene zadrževanju škodljivih organizmov, ki imajo najhujše posledice za Unijo in jih na nekaterih področjih ni mogoče izkoreniniti, ter za preventivne ukrepe v zvezi z navedenimi škodljivimi organizmi.

(16)

Nujni ukrepi proti škodljivim organizmom bi morali biti upravičeni do sofinanciranja Unije, če prinašajo dodano vrednost za Unijo kot celoto. Zato bi moral biti finančni prispevek Unije na voljo za škodljive organizme, ki so v oddelku I dela A Priloge I in oddelku I dela A Priloge II k Direktivi 2000/29/ES navedeni pod naslovom „Škodljivi organizmi za katere ni znano, ali so navzoči v katerem koli delu Unije, in ki so pomembni za vso Unijo“. Kadar je znano, da se škodljivi organizmi pojavljajo v Uniji, bi morali biti do finančnega prispevka Unije upravičeni le ukrepi v zvezi s tistimi organizmi, ki imajo najhujše posledice za Unijo. Taki škodljivi organizmi so predvsem tisti, za katere se uporabljajo ukrepi iz direktiv Sveta 69/464/EGS (6), 93/85/EGS (7), 98/57/ES (8) ali 2007/33/ES (9). Finančni prispevek Unije je na voljo tudi za tiste škodljive organizme, ki niso našteti v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2000/29/ES, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi in ki začasno izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam iz oddelka I dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES ali oddelka I dela A Priloge II k navedeni direktivi. Ukrepi, povezani s škodljivimi organizmi, v zvezi s katerimi so bili sprejeti nujni ukrepi Unije za namen izkoreninjenja, bi morali biti upravičeni do finančnega prispevka Unije.

(17)

Potrebno je pravočasno odkrivanje navzočnosti nekaterih škodljivih organizmov. Preiskave take navzočnosti, ki jih izvajajo države članice, so nujne za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja izbruhov navedenih škodljivih organizmov. Preiskave, ki so jih izvedle posamezne države članice, so nujne za varstvo ozemlja vseh drugih držav članic. Unija lahko prispeva k financiranju navedenih raziskav na splošno, pod pogojem, da njihovo področje zajema vsaj dve kritični kategoriji škodljivih organizmov, in sicer škodljive organizme, za katere ni znano, da bi bili navzoči na ozemlju Unije, in škodljive organizme, za katere se uporabljajo nujni ukrepi Unije.

(18)

Financiranje Unije za ukrepe na področju zdravja rastlin in živali bi moralo zajemati določene upravičene stroške. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih pa bi morali zajemati tudi stroške držav članic pri izvajanju drugih potrebnih ukrepov. Taki ukrepi lahko zajemajo izvajanje ukrepov okrepljene biološke varnosti v primeru izbruha bolezni ali navzočnosti škodljivih organizmov, uničenja in prevoza trupov med programi izkoreninjanja ter stroške nadomestil lastnikom zaradi kampanj nujnega cepljenja.

(19)

Najbolj oddaljene regije držav članic se spopadajo s težavami zaradi svoje oddaljenosti in odvisnosti od omejenega števila proizvodov. Primerno je, da Unija odobri finančni prispevek državam članicam za programe, ki jih izvajajo za obvladovanje škodljivih organizmov v navedenih najbolj oddaljenih regijah v skladu s cilji iz Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Ker se za nekatere najbolj oddaljene regije uporabljajo nacionalna pravila, specifična za te regije, namesto pravil Unije, določenih z Direktivo 2000/29/ES, bi se ta finančni prispevek Unije moral uporabljati za pravila, ki so v veljavi v teh regijah, ne glede na to ali gre za pravila Unije ali nacionalna pravila.

(20)

Uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, je nujno orodje za preverjanje in spremljanje izvajanja in izvrševanja ustreznih zahtev Unije ter skladnosti z njimi. Učinkovitost in uspešnost sistemov uradnega nadzora sta bistveni za ohranjanje visoke ravni varnosti ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi ter hkrati zagotavljanje visoke ravni varstva okolja. Zato bi morala biti za take nadzorne ukrepe na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi moral biti na voljo zlasti referenčnim laboratorijem Unije, da se jim zagotovi pomoč pri kritju stroškov, ki nastajajo zaradi izvajanja delovnih programov, ki jih odobri Komisija. Poleg tega je učinkovitost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, da imajo nadzorni organi na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, zato bi bilo treba Uniji omogočiti, da prispeva k njihovemu usposabljanju in ustreznim programom izmenjave, ki jih organizirajo pristojni organi.

(21)

Učinkovito upravljanje uradnega nadzora je odvisno od hitre izmenjave podatkov in informacij v zvezi s tem nadzorom. Poleg tega je primerno in usklajeno izvajanje ustreznih pravil odvisno od določanja učinkovitih sistemov, ki vključujejo pristojne organe držav članic. Zato bi morala biti vzpostavitev in delovanje podatkovnih baz in računalniško podprtih informacijskih sistemov za navedene namene upravičena do finančnih prispevkov.

(22)

Unija bi morala omogočiti financiranje strokovnih, znanstvenih, usklajevalnih in komunikacijskih dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje pravilnega izvajanja prava Unije ter prilagajanja prava znanstvenemu, tehnološkemu in družbenemu razvoju. Financiranje bi moralo biti na voljo tudi za projekte, namenjene izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti uradnega nadzora.

(23)

V skladu s členom 3 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11) morajo vsi predlogi, ki se predložijo zakonodajnemu organu ter vsebujejo odstopanja od določb navedene uredbe, vključevati jasno navedbo takšnih odstopanj in posebnih razlogov, ki upravičujejo odstopanja. Zato bi bilo treba pristojne organe držav članic zaradi posebne narave nekaterih ciljev iz te uredbe in ob upoštevanju dejstva, da so zadevni pristojni organi najprimernejši za izvajanje dejavnosti, povezanih s temi cilji, šteti za opredeljene upravičence za namene člena 128(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Zato bi moralo biti mogoče, da se nepovratna sredstva takim organom dodelijo brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

(24)

Z odstopanjem od člena 86 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in kot izjema od načela prepovedi retroaktivnosti iz člena 130 navedene uredbe, bi morali biti stroški nujnih ukrepov iz členov 7 in 17 te uredbe zaradi njihove nujne in nepredvidljive narave upravičeni od datuma, ko država članica Komisijo obvesti o pojavu bolezni ali navzočnosti škodljivega organizma. Komisija bi morala po oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice, prevzeti ustrezne proračunske obveznosti in zagotoviti plačilo upravičenih odhodkov.

(25)

Zelo pomemben je takojšen začetek izvajanja takih nujnih ukrepov. Zato bi bilo škodljivo, če bi iz financiranja izključili stroške, ki nastanejo pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva, saj bi to države članice spodbudilo k usmeritvi takojšnjega prizadevanja v pripravo vloge za nepovratna sredstva in ne v izvajanje nujnih ukrepov.

(26)

Ob upoštevanju obsega veljavnega prava Unije v zvezi z izvajanjem ukrepov za izkoreninjenje in nadzor ter strokovnih omejitev glede drugega razpoložljivega strokovnega znanja morajo ukrepe iz te uredbe izvajati predvsem pristojni organi držav članic. Zato je treba v nekaterih primerih sofinancirati stroške za plače osebja nacionalnih uprav.

(27)

Načrtovanje programov omogoča usklajevanje in prednostno razvrščanje ter tako prispeva k učinkoviti rabi finančnih sredstev Unije. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje delovnih programov za izvajanje nekaterih ukrepov iz te uredbe.

(28)

Komisiji bi bilo treba za zagotovitev odgovorne in učinkovite rabe finančnih sredstev Unije omogočiti preverjanje, ali se sredstva Unije učinkovito uporabljajo za izvajanje upravičenih ukrepov, in sicer s pregledi na kraju samem ali pregledi dokumentov.

(29)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi v celotnem ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti ter z izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(30)

Seznam bolezni živali, pri pojavu katerih se financirajo nujni ukrepi, je priložen tej uredbi in vsebuje bolezni živali iz členov 3(1), 4(1), 6(2) in 14(1) Odločbe Sveta 2009/470/ES (12). Da bi se upoštevale bolezni živali, ki jih je treba prijaviti v skladu z Direktivo Sveta 82/894/EGS (13), in bolezni, ki verjetno pomenijo novo grožnjo za Unijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo tega seznama.

(31)

Seznami bolezni živali in zoonoz, upravičenih do financiranja programov za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor, so priloženi k tej uredbi in vsebujejo bolezni živali in zoonoze iz Priloge I Odločbe 2009/470/ES. Da bi se upoštevalo stanje, ki ga povzročijo te bolezni živali, ki znatno vplivajo na živinorejo ali trgovino z živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi ali nov znanstveni ali epidemiološki razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo teh seznamov.

(32)

Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe je zlasti pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(33)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z vzpostavitvijo letnih in večletnih delovnih programov; finančnih prispevkov za nujne ukrepe ali kadar se je treba odzvati na nepredvidene dogodke; in postopkov, po katerih države članice predložijo vloge, poročila in zahtevke za plačila za nepovratna sredstva. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(34)

Pravo Unije bi bilo treba izvajati tako, da se zagotovi doseganje načrtovanih koristi na podlagi izkušenj. Zato je ustrezno, da Komisija oceni delovanje in učinkovitost te uredbe ter rezultate sporoči drugim institucijam.

(35)

Komisiji pri izvajanju obstoječih pravil Unije iz te uredbe trenutno pomagajo različni odbori, zlasti odbori, ustanovljeni s sklepoma Sveta 66/399/EGS (15) in 76/894/EGS (16), direktivama Sveta 98/56/ES (17) in 2008/90/ES (18) ter Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Primerno je poenostaviti postopek v odboru na tem področju. Odboru, ustanovljenem v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002, bi se moralo podeliti pooblastilo, da Komisiji pomaga izvajati izvedbena pooblastila pri odhodkih ustreznih področij, ime navedenega odbora bi se moralo spremeniti, da odraža povečanje njegovih pristojnosti. Zato bi bilo treba sklepa 66/399/EGS in 76/894/EGS razveljaviti, direktivi 98/56/ES in 2008/90/ES ter Uredbo (ES) št. 178/2002 pa ustrezno spremeniti.

(36)

Ta uredba nadomešča določbe Odločbe 2009/470/ES. Prav tako nadomešča člen 13c(5) in člene od 22 do 26 Direktive 2000/29/ES, člen 66 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (20), poglavje VII Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (21), člen 22 Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22) ter člen 76 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Zato bi bilo treba Direktivo 2000/29/ES, uredbi (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005, Direktivo 2009/128/ES in Uredbo (ES) št. 1107/2009 ustrezno spremeniti.

(37)

Zaradi uvedbe sofinanciranja Unije za stroške, ki jih imajo države članice z izplačilom nadomestil lastnikom za vrednost uničenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere se uporabljajo ukrepi iz člena 16 Direktive 2000/29/ES, je treba razviti smernice za pogoje, ki se uporabljajo glede omejitev tržne vrednosti teh pridelkov in dreves. Z uvedbo bi zato bilo treba začeti šele 1. januarja 2017 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SKUPNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Predmet urejanja, področje uporabe in cilji

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba uvaja določbe za upravljanje odhodkov iz splošnega proračuna Evropske unije na področjih, za katera se uporabljajo pravila Unije o:

(a)

ureditvi področij hrane in varnosti hrane na vseh stopnjah pridelave, predelave, distribucije in odstranjevanja hrane, vključno s pravili za zagotavljanje poštene trgovinske prakse ter varovanje interesov potrošnikov in obveščanje, ter pridelavo in uporabo materialov in izdelkov, namenjenih stiku s hrano;

(b)

ureditvi področij krme in varnosti krme na vseh stopnjah pridelave, predelave, distribucije in odstranjevanja krme, vključno s pravili za zagotavljanje poštene trgovinske prakse ter varovanje interesov potrošnikov in obveščanje;

(c)

določitvi zahtev glede zdravja živali;

(d)

določitvi zahtev glede dobrobiti živali;

(e)

varstvenih ukrepih proti organizmom, škodljivim za rastline ali rastlinske proizvode, kakor je opredeljeno v členu 2(1)(e) Direktive 2000/29/ES (v nadaljnjem besedilu: škodljivi organizmi);

(f)

pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala z namenom dajanja na trg in dajanju zadevnega materiala na trg;

(g)

določitvi zahtev glede dajanja fitofarmacevtskih sredstev na trg in trajnostne rabe pesticidov;

(h)

preprečevanju in zmanjševanju tveganj za javno zdravje in zdravje živali zaradi živalskih stranskih proizvodov in predelanih proizvodov;

(i)

ureditvi namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje;

(j)

varstvu pravic intelektualne lastnine v zvezi s sortami rastlin ter ohranjanjem in izmenjavo rastlinskih genskih virov.

Člen 2

Cilji

1.   Odhodki iz člena 1 so namenjeni, da dosežejo:

(a)

splošni cilj prispevati k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin v prehranski verigi in na področjih, povezanih z njo, s preprečevanjem in izkoreninjanjem bolezni in škodljivih organizmov, in z zagotavljanjem visoke ravni varstva potrošnikov in okolja, pri tem pa krepiti konkurenčnost živilske industrije in industrije krme v Uniji in spodbujati ustvarjanje delovnih mest;

(b)

naslednje posamezne cilje:

(i)

prispevati k visoki ravni varnosti hrane in sistemov za pridelavo hrane ter drugih proizvodov, ki lahko vplivajo na varnost hrane, ter hkrati izboljšati trajnostno pridelavo hrane;

(ii)

prispevati k doseganju višjega zdravstvenega statusa živali v Uniji in podpirati izboljšanje dobrobiti živali;

(iii)

prispevati k pravočasnemu odkrivanju škodljivih organizmov in njihovemu izkoreninjenju, kadar so navedeni škodljivi organizmi vstopili v Unijo;

(iv)

prispevati k izboljšanju učinkovitosti, uspešnosti in zanesljivosti uradnega nadzora in drugih dejavnosti, ki se izvajajo ob upoštevanju učinkovitega izvajanja pravil Unije iz člena 1 ter skladnosti z njimi.

2.   Za merjenje doseganja posameznih ciljev iz odstavka 1(b) se uporabljajo naslednji kazalniki:

(a)

za posamezni cilj iz odstavka 1(b)(i) zmanjšanje števila primerov bolezni pri ljudeh v Uniji, ki so povezane z varnostjo hrane ali zoonozami;

(b)

za posamezni cilj iz odstavka 1(b)(ii):

(i)

povečanje števila držav članic ali njihovih regij, ki so proste bolezni živali, za katere se dodeli finančni prispevek;

(ii)

splošno zmanjšanje parametrov bolezni, kot so pojavnost, razširjenost in število izbruhov;

(c)

za posamezni cilj iz odstavka 1(b)(iii):

(i)

pokritost ozemlja Unije s preiskavami škodljivih organizmov, zlasti za škodljive organizme, za katere ni znano, da se pojavljajo na ozemlju Unije, in škodljive organizme, ki se štejejo za najnevarnejše na ozemlju Unije;

(ii)

čas in uspešnost izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov;

(d)

za posamezni cilj iz odstavka 1(b)(iv) ugoden rezultat nadzora na posameznih področjih, ki ga izvajajo in o katerem poročajo strokovnjaki Komisije v državah članicah.

POGLAVJE II

Oblike financiranja in splošne finančne določbe

Člen 3

Oblike financiranja

1.   Financiranje Unije v zvezi z odhodki iz člena 1 se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

2.   Ko se nepovratna sredstva dodelijo pristojnim organom držav članic, se zadevni organi štejejo za opredeljene upravičence v smislu člena 128(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Taka nepovratna sredstva se lahko dodelijo brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

3.   Finančni prispevek Unije za ukrepe iz te uredbe ima lahko tudi obliko prostovoljnih izplačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje na področju njihovih dejavnosti, ki so dejavne na področjih, za katera se uporabljajo pravila iz člena 1.

Člen 4

Proračun

1.   Zgornja meja za odhodke iz člena 1 za obdobje 2014–2020 znaša 1 891 936 000 EUR v tekočih cenah.

2.   Zgornja meja iz odstavka 1 lahko zajema tudi izdatke za pripravljalne, spremljevalne, nadzorne, revizijske in ocenjevalne dejavnosti, potrebne za upravljanje odhodkov iz člena 1, in doseganje njihovih ciljev, zlasti za študije, srečanja strokovnjakov, izdatke, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, ter vse druge stroške za tehnično in upravno podporo, ki jih ima Komisija pri upravljanju navedenih odhodkov.

3.   Zgornja meja lahko zajema tudi izdatke za tehnično in upravno podporo, potrebno za zagotovitev prehoda z ukrepov, sprejetih pred, na ukrepe, sprejete po začetku veljavnosti te uredbe. Po potrebi se lahko odobrena proračunska sredstva za pokrivanje podobnih izdatkov vnesejo v proračun tudi po letu 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bi bili dokončani do 31. decembra 2020.

Člen 5

Najvišje stopnje nepovratnih sredstev

1.   Finančni prispevek Unije, ki se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev, ne presega 50 % upravičenih stroškov.

2.   Najvišjo stopnjo iz odstavka 1 je mogoče povečati na 75 % upravičenih stroškov za:

(a)

čezmejne dejavnosti, ki jih izvajata dve ali več držav članic skupaj in so namenjene obvladovanju, preprečevanju ali izkoreninjenju škodljivih organizmov ali bolezni živali;

(b)

države članice, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je glede na zadnje podatke Eurostata nižji od 90 % povprečja v Uniji.

3.   Najvišjo stopnjo iz odstavka 1 je mogoče povečati na 100 % upravičenih stroškov, kadar so dejavnosti, h katerim finančno prispeva Unija, povezane s preprečevanjem in obvladovanjem resnih zdravstvenih tveganj za ljudi, živali in rastline v Uniji in:

(a)

so namenjene preprečevanju človeških žrtev ali večjih gospodarskih motenj za Unijo kot celoto;

(b)

so posamezne naloge, ki so nujne za Unijo kot celoto, kakor določi Komisija v delovnem programu, sprejetem v skladu s členom 36(1) ali

(c)

so dejavnosti, ki se izvajajo v tretjih državah.

NASLOV II

FINANČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Zdravje živali

Oddelek 1

Nujni ukrepi

Člen 6

Upravičeni ukrepi

1.   Nepovratna sredstva se lahko državam članicam dodelijo do najvišjih stopenj iz člena 5(1) do (3), in sicer za ukrepe, sprejete v primeru potrditve pojava ene od bolezni živali iz člena 7, če se ukrepi izvedejo takoj ob upoštevanju veljavnih določb iz ustreznega prava Unije. Taka nepovratna sredstva lahko vključujejo tudi stroške, ki so nastali kot posledica suma pojava take bolezni, če je bil pojav pozneje potrjen.

2.   Nepovratna sredstva se lahko državam članicam dodelijo, če po potrditvi pojava ene od bolezni živali iz člena 7 dve ali več držav članic tesno sodeluje pri obvladovanju epidemije.

3.   Nepovratna sredstva se lahko državam članicam, tretjim državam in mednarodnim organizacijam dodelijo za zaščitne ukrepe, sprejete v primeru neposrednega ogrožanja zdravstvenega statusa Unije zaradi pojava ali razvoja ene od bolezni živali ali zoonoz iz člena 7 ali 10 na ozemlju tretje države ali države članice.

4.   Nepovratna sredstva se lahko državam članicam dodelijo, kadar Komisija na zahtevo države članice odloči, da morajo države članice uvesti zaloge bioloških proizvodov za obvladovanje bolezni živali in zoonoz iz člena 7 ali 10.

5.   Finančni prispevek Unije se lahko dodeli za uvedbo zalog bioloških proizvodov ali nakup odmerkov cepiva, če lahko pojav ali razvoj ene od bolezni živali ali zoonoz iz člena 7 ali 10 v tretji državi ali državi članici ogroža Unijo.

Člen 7

Seznam bolezni živali

1.   Seznam bolezni živali, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva v skladu s členom 6, je v Prilogi I.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 za dodajanje na seznam bolezni živali iz odstavka 1, pri čemer se upoštevajo bolezni živali, ki jih je treba prijaviti v skladu z Direktivo 82/894/EGS, in bolezni, ki verjetno pomenijo novo grožnjo za Unijo zaradi znatnega vpliva na:

(a)

zdravje ljudi;

(b)

zdravje ali dobrobit živali ali

(c)

kmetijsko pridelavo ali akvakulturo ali povezane gospodarske sektorje.

Člen 8

Upravičeni stroški

1.   Naslednji stroški držav članic v zvezi z izvajanjem ukrepov iz člena 6(1) so lahko upravičeni do financiranja v skladu z navedenim odstavkom:

(a)

stroški nadomestila lastnikom za vrednost živali, ki so bile zaklane ali izločene, do tržne vrednosti takih živali, kot če ne bi zbolele;

(b)

stroški zakola ali izločitve živali in s tem povezani stroški prevoza;

(c)

stroški nadomestila lastnikom za vrednost uničenih proizvodov živalskega izvora do tržne vrednosti navedenih proizvodov tik pred vsakim sumom ali potrditvijo bolezni;

(d)

stroški čiščenja, dezinsekcije ter razkuževanja gospodarstev in opreme, glede na epidemiologijo in značilnosti patogena;

(e)

stroški prevoza in uničenja okužene krme in okužene opreme, če te ni mogoče razkužiti;

(f)

stroški nakupa, skladiščenja, upravljanja in distribucije cepiva in vab, kakor tudi samega cepljenja, če Komisija določi ali dovoli tak ukrep;

(g)

stroški prevoza in odstranitve trupel;

(h)

v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih vsi drugi stroški, ki so nujni za izkoreninjenje bolezni, kot je določeno v sklepu o financiranju iz člena 36(4) te uredbe.

2.   Kakor je navedeno v členu 130(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, so stroški upravičeni od datuma, ko država članica obvesti Komisijo o pojavu bolezni. Taki stroški lahko vključujejo tudi stroške, ki so nastali kot posledica suma pojava take bolezni, če je bil pojav pozneje potrjen.

3.   Po oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice, Komisija prevzame ustrezne proračunske obveznosti in zagotovi plačilo upravičenih odhodkov.

Oddelek 2

Programi za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor bolezni živali in zoonoz

Člen 9

Upravičeni programi

Nepovratna sredstva se lahko dodelijo za letne ali večletne nacionalne programe držav članic za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor bolezni živali ali zoonoz v skladu s členom 10 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni programi).

Člen 10

Seznam bolezni živali in zoonoz

1.   Seznam bolezni živali in zoonoz, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva v skladu s členom 9, je v Prilogi II.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 40 za dodajanje na seznam bolezni živali in zoonoz iz odstavka 1 tega člena, pri čemer se upošteva:

(a)

stanje bolezni živali, ki znatno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi;

(b)

razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi ali

(c)

nov znanstveni ali epidemiološki razvoj.

Člen 11

Upravičeni stroški

Naslednji stroški držav članic za izvajanje nacionalnih programov so lahko upravičeni do nepovratnih sredstev v skladu s členom 9:

(a)

stroški vzorčenja živali;

(b)

stroški testiranj, če so omejeni na:

(i)

stroške kompletov za testiranje, reagentov in potrošnega materiala, ki ga je mogoče opredeliti in se uporablja izrecno za izvajanje navedenih testov;

(ii)

stroške osebja, ne glede na njihov status, neposredno vključenega v izvajanje testiranj;

(c)

stroški nadomestila lastnikom za vrednost živali, ki so bile zaklane ali izločene, do tržne vrednosti takih živali, kot če ne bi zbolele;

(d)

stroški zakola ali izločitve živali;

(e)

stroški nadomestila lastnikom za vrednost uničenih proizvodov živalskega izvora do tržne vrednosti navedenih proizvodov tik pred vsakim sumom ali potrditvijo bolezni;

(f)

stroški nakupa, skladiščenja, cepljenja, upravljanja ali distribucije odmerkov cepiva ali cepiva in vab, ki se uporabljajo v programih;

(g)

stroški čiščenja, razkuževanja in dezinsekcije gospodarstva in opreme, ki temeljijo na epidemiologiji in značilnostih patogena ter

(h)

v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih stroški za izvajanje potrebnih ukrepov poleg ukrepov iz točk od (a) do (g), če so takšni ukrepi določeni v sklepu o nepovratnih sredstvih iz člena 13(3) in (4).

Za namene točke (c) prvega pododstavka se morebitna preostala vrednost živali odšteje od nadomestila.

Za namene točke (d) prvega pododstavka se preostala vrednost toplotno obdelanih neinkubiranih jajc odšteje od nadomestila.

Člen 12

Vsebina in predložitev nacionalnih programov

1.   Države članice Komisiji do 31. maja predložijo nacionalne programe, katerih začetek je predviden za naslednje leto in za katere želijo vložiti zahtevek za nepovratna sredstva.

Nacionalni programi, predloženi po 31. maju, niso upravičeni do financiranja v naslednjem letu.

2.   Nacionalni programi vsebujejo vsaj naslednje:

(a)

opis epidemiološkega stanja živalske bolezni ali zoonoze pred datumom začetka programa;

(b)

opis in določitev geografskih in upravnih območij, v katerih se izvaja program;

(c)

trajanje programa;

(d)

ukrepe, ki jih je treba izvesti;

(e)

predvideni proračun;

(f)

cilje, ki jih je treba doseči do datuma zaključka programa, in pričakovane koristi programa ter

(g)

primerne kazalnike za merjenje doseganja ciljev programa.

Za vsak večletni nacionalni program se informacije iz točk (b), (d) in (f) prvega pododstavka zagotovijo za vsako leto trajanja programa, če je prišlo do znatnih sprememb v primerjavi s predhodnim letom. Informacije iz točke (e) navedenega pododstavka se zagotovijo za vsako leto trajanja programa.

3.   Države članice lahko v svoje nacionalne programe vključijo ukrepe, ki se izvajajo na ozemlju sosednjih tretjih držav in v sodelovanju z organi navedenih držav, če bi lahko pojav ali razvoj ene od bolezni živali ali zoonoz, vključenih na seznam iz člena 10, ogrozil zdravstveni status Unije in če so sprejeti ukrepi namenjeni preprečitvi vnosa ene od navedenih bolezni ali zoonoz v Unijo.

Člen 13

Ocena in odobritev nacionalnih programov

1.   Komisija ob upoštevanju prednostnih nalog in meril, določenih v letnih ali večletnih delovnih programih iz člena 36(1), oceni nacionalne programe.

2.   Komisija vsako leto do 30. novembra uradno obvesti države članice o:

(a)

seznamu strokovno odobrenih nacionalnih programov, predlaganih za sofinanciranje;

(b)

okvirnem znesku, ki je dodeljen vsakemu programu;

(c)

okvirni zgornji meji finančnega prispevka Unije za vsak program ter

(d)

vseh okvirnih pogojih, ki se lahko nanašajo na finančni prispevek Unije.

3.   Komisija do 31. januarja vsako leto odobri letne nacionalne programe in s tem povezano financiranje s sklepom o nepovratnih sredstvih v zvezi z izvedenimi ukrepi in nastalimi stroški od 1. januarja do 31. decembra navedenega leta. Po predložitvi vmesnih poročil iz člena 14 lahko Komisija po potrebi spremeni takšne sklepe v zvezi s celotnim obdobjem upravičenosti.

4.   Komisija do 31. januarja prvega leta izvajanja odobri večletne nacionalne programe in s tem povezano financiranje s sklepom o nepovratnih sredstvih v zvezi z izvedenimi ukrepi in nastalimi stroški od 1. januarja prvega leta izvajanja do konca obdobja izvajanja.

5.   V primeru odobritve večletnih nacionalnih programov v skladu z odstavkom 4 se lahko proračunske obveznosti razdelijo v letne obroke. Kadar se proračunske obveznosti tako razdelijo, Komisija dodeli letne obroke, pri čemer upošteva napredek programov, ocenjene potrebe in razpoložljivi proračun.

Člen 14

Poročanje

Države članice za vsak odobreni letni ali večletni nacionalni program Komisiji vsako leto do 30. aprila predložijo podrobno letno strokovno in finančno poročilo za prejšnje leto. Navedeno poročilo vsebuje dosežene rezultate, ki se izmerijo na podlagi kazalnikov iz člena 12(2)(g), in podrobno poročilo o nastalih upravičenih stroških.

Poleg tega države članice za vsak odobreni nacionalni program Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo vmesno finančno poročilo.

Člen 15

Plačila

Država članica zahtevek za plačilo za določeno leto za nacionalni program predloži Komisiji do 30. aprila naslednjega leta.

Komisija plača finančni prispevek Unije za upravičene stroške, potem ko ustrezno preveri poročila iz člena 14.

POGLAVJE II

Zdravje rastlin

Oddelek 1

Nujni ukrepi

Člen 16

Upravičeni ukrepi

1.   Nepovratna sredstva se lahko državam članicam pod pogoji iz člena 17 dodelijo do najvišjih stopenj iz člena 5(1) do (3), in sicer za naslednje ukrepe proti škodljivim organizmom:

(a)

ukrepi za izkoreninjenje škodljivega organizma na napadenem območju, ki jih izvedejo pristojni organi v skladu s členom 16(1) in (2) Direktive 2000/29/ES ali v skladu z ukrepi Unije, sprejetimi v skladu s členom 16(3) navedene direktive;

(b)

ukrepi za zadrževanje škodljivega organizma, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi Unije za zadrževanje v skladu s členom 16(3) Direktive 2000/29/ES, na napadenem območju, kjer tega škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti in kjer so zadevni ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma. Navedeni ukrepi izrecno zadevajo izkoreninjenje navedenega škodljivega organizma v varnostnem pasu, če se ugotovi njegova navzočnost v navedenem varnostnem pasu;

(c)

dodatni varstveni ukrepi za preprečevanje širjenja škodljivega organizma, v zvezi s katerim so bili sprejeti ukrepi Unije v skladu s členom 16(3) Direktive 2000/29/ES, poleg ukrepov za izkoreninjenje iz točke (a) in ukrepov zadrževanja iz točke (b), kadar so navedeni ukrepi nujni za varstvo Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega škodljivega organizma.

Nepovratna sredstva za ukrepe iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se lahko dodelijo tudi za ukrepe, ki so bili izvedeni kot posledica suma navzočnosti takega škodljivega organizma, če je bila navzočnost pozneje potrjena.

2.   Nepovratna sredstva iz odstavka 1 se lahko dodelijo tudi državi članici, na ozemlju katere škodljivi organizmi iz odstavka 1 niso navzoči, če je ta sprejela ukrepe proti vstopu navedenih škodljivih organizmov na svoje ozemlje, ker so ti organizmi navzoči v sosednji državi članici ali tretji državi, ki meji neposredno na zadevno državo članico.

3.   Nepovratna sredstva se lahko državam članicam dodelijo, če po potrditvi navzočnosti enega od škodljivih organizmov iz člena 17 dve ali več držav članic tesno sodeluje pri izvajanju ustreznih ukrepov iz odstavka 1.

4.   Nepovratna sredstva za ukrepe iz točk (a) do (c) prvega pododstavka se lahko dodelijo tudi mednarodnim organizacijam.

Člen 17

Pogoji

Ukrepi iz člena 16 so lahko upravičeni do nepovratnih sredstev, če se izvedejo takoj, če se upoštevajo veljavne določbe iz ustrezne zakonodaje Unije in če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(a)

ukrepi zadevajo škodljive organizme iz oddelka I dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES in oddelka I dela A Priloge II k navedeni direktivi;

(b)

ukrepi zadevajo škodljive organizme iz ukrepa, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 16(3) Direktive 2000/29/ES;

(c)

ukrepi zadevajo škodljive organizme, za katere so bili sprejeti ukrepi v skladu z direktivami 69/464/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES ali 2007/33/ES ali

(d)

ukrepi zadevajo škodljive organizme, ki niso navedeni v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2000/29/ES, za katere velja ukrep, ki ga je sprejel pristojni urad države članice v skladu s členom 16(2) Direktive 2000/29/ES, in ki so začasno lahko uvrščeni v oddelek I dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES ali oddelek I dela A Priloge II navedeni direktivi.

Pri ukrepih, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (b) prvega odstavka, nepovratna sredstva ne pokrivajo stroškov, nastalih po prenehanju veljavnosti ukrepa, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 16(3) Direktive 2000/29/ES.

Pri ukrepih, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (d) prvega odstavka, nepovratna sredstva ne pokrivajo stroškov, nastalih več kot dve leti po začetku veljavnosti ukrepa, ki ga je sprejel pristojni urad zadevne države članice, ali nastalih po prenehanju veljavnosti ukrepa.

Člen 18

Upravičeni stroški

1.   Naslednji stroški, ki jih imajo države članice pri izvajanju ukrepov iz člena 16, so lahko upravičeni do nepovratnih sredstev iz navedenega člena:

(a)

stroški osebja, ne glede na njihov status, neposredno vključenega v izvajanje ukrepov, ter stroški najema opreme, potrošnega materiala in katerega koli drugega potrebnega materiala, sredstev za tretiranje, vzorčenje in laboratorijskih testov;

(b)

stroški naročil storitev tretjih oseb za izvedbo dela ukrepov;

(c)

stroški nadomestila zadevnim izvajalcem dejavnosti ali lastnikom za tretiranje, uničenje in poznejšo odstranitev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter stroški čiščenja in razkuževanja prostorov, zemlje, vode, tal, rastnih substratov, objektov, strojev in opreme;

(d)

stroški nadomestila zadevnim lastnikom za vrednost uničenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere se uporabljajo ukrepi iz člena 16 Direktive 2000/29/ES, omejeni do tržne vrednosti takih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, kot če jih ti ukrepi ne bi prizadeli; preostala vrednost, če obstaja, se odšteje od nadomestila ter

(e)

v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih stroški za izvajanje drugih potrebnih ukrepov poleg ukrepov iz točk (a) do (d), če so takšni ukrepi določeni v finančnem sklepu iz člena 36(4).

Nadomestilo lastnikom iz točke (c) je upravičeno le, če so bili ukrepi izvedeni pod nadzorom pristojnih organov.

2.   Kakor je navedeno v členu 130(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, so stroški izjemoma upravičeni od datuma, ko država članica obvesti Komisijo o navzočnosti škodljivega organizma. Taki stroški lahko vključujejo tudi tiste stroške, ki so nastali kot posledica suma navzočnosti takega škodljivega organizma, če je bila navzočnost pozneje potrjena.

3.   Po oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice, Komisija prevzame ustrezne proračunske obveznosti in zagotovi plačilo upravičenih odhodkov.

Oddelek 2

Programi preiskav navzočnosti škodljivih organizmov

Člen 19

Upravičeni programi preiskav

Nepovratna sredstva se lahko dodelijo državam članicam za letne in večletne programe preiskav, ki jih te države izvajajo v zvezi s navzočnostjo škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: programi preiskav), če navedeni programi izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a)

ukrepi zadevajo škodljive organizme iz oddelka I dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES in oddelka I dela A Priloge II k navedeni direktivi;

(b)

ukrepi zadevajo škodljive organizme iz ukrepa, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 16(3) Direktive 2000/29/ES.

Za škodljive organizme iz točke (a) prvega odstavka tega člena, programi preiskav temeljijo na oceni tveganja vstopa, naselitve in širjenja navedenih škodljivih organizmov na ozemlju zadevne države članice in se nanašajo vsaj na škodljive organizme, ki predstavljajo največje tveganje, in na glavne vrste rastlin, ki so izpostavljene navedenim tveganjem.

Pri ukrepih, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (b) prvega odstavka tega člena, nepovratna sredstva ne pokrivajo stroškov, nastalih po prenehanju veljavnosti ukrepa, ki ga je sprejela Komisija v skladu s členom 16(3) Direktive 2000/29/ES.

Člen 20

Upravičeni stroški

Naslednji stroški, ki jih imajo države članice pri izvajanju programov preiskav iz člena 19, so lahko upravičeni do nepovratnih sredstev iz navedenega člena:

(a)

stroški vzorčenja;

(b)

stroški testiranj, če so omejeni na:

(i)

stroške kompletov za testiranje, reagentov in potrošnega materiala, ki ga je mogoče opredeliti in se uporablja posebej za izvajanje zadevnih testov;

(ii)

stroške osebja, ne glede na njihov status, neposredno vključenega v izvajanje testiranj;

(c)

v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih stroški za izvajanje potrebnih ukrepov poleg ukrepov iz točk (a) in (b), če so takšni ukrepi določeni v sklepu o nepovratnih sredstvih iz člena 22(3) in (4).

Člen 21

Vsebina in predložitev programov preiskav

1.   Države članice do 31. maja Komisiji predložijo programe preiskav, katerih začetek je predviden za naslednje leto in za katere želijo vložiti zahtevek za nepovratna sredstva.

Programi preiskav, predloženi po 31. maju, niso upravičeni do financiranja v naslednjem letu.

2.   Programi preiskav vsebujejo vsaj naslednje:

(a)

škodljive organizme, ki so vključeni v program;

(b)

opis in določitev geografskih in upravnih območij, v katerih se izvaja program, ter opis statusa navedenih območij glede navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov;

(c)

trajanje programa;

(d)

število načrtovanih vizualnih pregledov, vzorcev in testiranj za škodljive organizme in rastline, rastlinske proizvode in druge zadevne predmete;

(e)

predvideni proračun;

(f)

cilje, ki jih je treba doseči do datuma zaključka programa, in pričakovane koristi programa ter

(g)

primerne kazalnike za merjenje doseganja ciljev programa.

Za vsak večletni program preiskav se informacije iz točk (b), (d) in (f) prvega pododstavka zagotovijo za vsako leto trajanja programa, če je prišlo do znatnih sprememb v primerjavi s predhodnim letom. Informacije iz točke (e) navedenega pododstavka se zagotovijo za vsako leto trajanja programa.

Člen 22

Ocena in odobritev programov preiskav

1.   Komisija ob upoštevanju prednostnih nalog in meril, določenih v letnih ali večletnih delovnih programih iz člena 36(1), oceni programe preiskav.

2.   Komisija vsako leto do 30. novembra uradno obvesti države članice o:

(a)

seznamu strokovno odobrenih programov preiskav, predlaganih za sofinanciranje;

(b)

okvirnem znesku, ki je dodeljen vsakemu programu;

(c)

okvirni zgornji meji finančnega prispevka Unije za vsak program ter

(d)

vseh okvirnih pogojih, ki se lahko nanašajo na finančni prispevek Unije.

3.   Komisija do 31. januarja vsako leto odobri letne programe preiskav in s tem povezano financiranje s sklepom o nepovratnih sredstvih v zvezi z izvedenimi ukrepi in nastalimi stroški od 1. januarja do 31. decembra navedenega leta. Po predložitvi vmesnih poročil iz člena 23 lahko Komisija po potrebi spremeni takšne sklepe v zvezi s celotnim obdobjem upravičenosti.

4.   Komisija do 31. januarja prvega leta izvajanja odobri večletne programe preiskav in s tem povezano financiranje s sklepom o nepovratnih sredstvih v zvezi z izvedenimi ukrepi in nastalimi stroški od 1. januarja prvega leta izvajanja do konca obdobja izvajanja.

5.   V primeru odobritve večletnih programov preiskav v skladu z odstavkom 4 se lahko proračunske obveznosti razdelijo v letne obroke. Kadar se proračunske obveznosti tako razdelijo, Komisija dodeli letne obroke, pri čemer upošteva napredek programov, ocenjene potrebe in razpoložljivi proračun.

Člen 23

Poročanje

Države članice za vsak odobreni letni ali večletni program preiskav Komisiji vsako leto do 30. aprila predložijo podrobno letno strokovno in finančno poročilo za prejšnje leto. Navedeno poročilo vsebuje dosežene rezultate, ki se izmerijo na podlagi kazalnikov iz člena 21(2)(g), in podrobno poročilo o nastalih upravičenih stroških.

Poleg tega države članice za vsak odobreni program preiskav Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo vmesno finančno poročilo.

Člen 24

Plačila

Država članica zahtevek za plačilo za določeno leto za program preiskav predloži Komisiji do 30. aprila naslednjega leta.

Komisija plača finančni prispevek Unije za upravičene stroške, potem ko ustrezno preveri poročila iz člena 23.

Oddelek 3

Programi za obvladovanje škodljivih organizmov v najbolj oddaljenih regijah Unije

Člen 25

Upravičeni ukrepi in upravičeni stroški

1.   Nepovratna sredstva se lahko dodelijo državam članicam za programe, ki jih izvajajo za obvladovanje škodljivih organizmov v najbolj oddaljenih regijah Unije iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 228/2013 (v nadaljnjem besedilu: programi za najbolj oddaljene regije). Zadevna nepovratna sredstva se dodelijo za dejavnosti, potrebne za zagotavljanje pravilnega izvajanja nacionalnih pravil ali pravil Unije o obvladovanju škodljivih organizmov, ki veljajo v navedenih regijah.

2.   Naslednji stroški držav članic za izvajanje programov za najbolj oddaljene regije so lahko upravičeni do finančnega prispevka Unije:

(a)

stroški osebja, ne glede na njihov status, neposredno vključenega v izvajanje ukrepov, stroški najema opreme, potrošnega materiala in sredstev za tretiranje;

(b)

stroški naročil storitev tretjih oseb za izvedbo dela ukrepov;

(c)

stroški vzorčenja;

(d)

stroški testiranj, če so omejeni na:

(i)

stroške kompletov za testiranje, reagentov in potrošnega materiala, ki ga je mogoče opredeliti in se uporablja posebej za izvajanje zadevnih testov;

(ii)

stroške osebja, ne glede na njihov status, neposredno vključenega v izvajanje testiranj;

Člen 26

Vsebina in predložitev programov za najbolj oddaljene regije

1.   Države članice do 31. maja Komisiji predložijo programe v najbolj oddaljenih regijah, katerih začetek izvajanja je predviden za naslednje leto in za katere želijo vložiti zahtevek za nepovratna sredstva.

Programi za najbolj oddaljene regije, ki se predložijo po 31. maju, niso upravičeni do financiranja v naslednjem letu.

2.   Programi za najbolj oddaljene regije vključujejo vsaj:

(a)

škodljive organizme, ki so vključeni v program;

(b)

opis in določitev geografskih in upravnih območij, v katerih se izvaja program, ter opis statusa navedenih območij glede navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov;

(c)

strokovno analizo regionalnih fitosanitarnih razmer;

(d)

trajanje programa;

(e)

dejavnosti, vključene v program in, kjer je to ustrezno, število načrtovanih vizualnih pregledov, vzorcev in testiranj za škodljive organizme in rastline, rastlinske proizvode in druge zadevne predmete;

(f)

predvideni proračun;

(g)

cilje, ki jih je treba doseči do datuma zaključka programa, in pričakovane koristi programa ter

(h)

primerne kazalnike za merjenje doseganja ciljev programa.

Za vsak večletni program za najbolj oddaljene regije se informacije iz točk (b), (e) in (g) prvega pododstavka zagotovijo za vsako leto trajanja programa, če je prišlo do znatnih sprememb v primerjavi s predhodnim letom. Informacije iz točke (f) navedenega pododstavka se zagotovijo za vsako leto trajanja programa.

Člen 27

Ocena in odobritev programov za najbolj oddaljene regije

1.   Programi za najbolj oddaljene regije se ocenijo ob upoštevanju prednostnih nalog in meril, določenih v letnih ali večletnih delovnih programih iz člena 36(1).

2.   Komisija vsako leto do 30. novembra uradno obvesti države članice o:

(a)

seznamu strokovno odobrenih programov za najbolj oddaljene regije, predlaganih za sofinanciranje;

(b)

okvirnem znesku, ki je dodeljen vsakemu programu;

(c)

okvirni zgornji meji finančnega prispevka Unije za vsak program ter

(d)

vseh okvirnih pogojih, ki se lahko nanašajo na finančni prispevek Unije.

3.   Letni programi za najbolj oddaljene regije in povezano financiranje se odobrijo do 31. januarja vsako leto s sklepom o nepovratnih sredstvih v zvezi s sprejetimi ukrepi in nastalimi stroški od 1. januarja do 31. decembra navedenega leta. Po predložitvi vmesnih poročil iz člena 28 lahko Komisija po potrebi spremeni takšne sklepe v zvezi s celotnim obdobjem upravičenosti.

4.   Večletni programi za najbolj oddaljene regije in s tem povezano financiranje se odobrijo do 31. januarja prvega leta izvajanja s sklepom o nepovratnih sredstvih v zvezi z izvedenimi ukrepi in nastalimi stroški od 1. januarja prvega leta izvajanja do konca obdobja izvajanja.

5.   V primeru odobritve večletnih programov za oddaljene regije v skladu z odstavkom 4 se lahko proračunske obveznosti razdelijo v letne obroke. Kadar se proračunske obveznosti tako razdelijo, Komisija dodeli letne obroke, pri čemer upošteva napredek programov, ocenjene potrebe in razpoložljivi proračun.

Člen 28

Poročanje

Države članice za vsak odobreni letni ali večletni program za najbolj oddaljene regije Komisiji vsako leto do 30. aprila predložijo podrobno letno strokovno in finančno poročilo za prejšnje leto. Navedeno poročilo vsebuje dosežene rezultate, ki se izmerijo na podlagi kazalnikov iz točke (h) prvega pododstavka člena 26(2), in podrobno poročilo o nastalih upravičenih stroških.

Poleg tega države članice za vsak odobreni program za najbolj oddaljene regije Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo vmesno finančno poročilo.

Člen 29

Plačila

Država članica zahtevek za plačilo za določeno leto za program za najbolj oddaljene regije predloži Komisiji do 30. aprila naslednjega leta.

Komisija plača finančni prispevek Unije za upravičene stroške, potem ko ustrezno preveri poročila iz člena 28.

POGLAVJE III

Finančna podpora za uradni nadzor in druge dejavnosti

Člen 30

Referenčni laboratoriji Evropske unije

1.   Referenčnim laboratorijem Evropske unije iz člena 32 Uredbe (ES) št. 882/2004 se lahko dodelijo nepovratna sredstva za stroške, nastale pri izvajanju delovnih programov, ki jih potrdi Komisija.

2.   Do nepovratnih sredstev iz odstavka 1 so upravičeni naslednji stroški:

(a)

stroški osebja, ne glede na njihov status, neposredno vključenega v dejavnosti, ki jih laboratoriji izvajajo v vlogi referenčnega laboratorija Unije;

(b)

stroški osnovne opreme;

(c)

stroški potrošnega materiala;

(d)

stroški pošiljanja vzorcev, službenih potovanj, srečanj, dejavnosti usposabljanja.

Člen 31

Usposabljanje

1.   Unija lahko financira usposabljanje zaposlenih v pristojnih organih, odgovornih za uradni nadzor iz člena 51 Uredbe (ES) št. 882/2004, da se razvije usklajen pristop k uradnemu nadzoru in drugim uradnim dejavnostim za zagotavljanje visoke stopnje varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin.

2.   Komisija pripravi programe usposabljanja, v katerih določi prednostne naloge pri ukrepanju na podlagi ugotovljenih tveganj za javno zdravje, zdravje in dobrobit živali ter zdravje rastlin.

3.   Da bi bili pristojni organi upravičeni do financiranja Unije iz odstavka 1, zagotovijo, da znanje, pridobljeno med usposabljanjem, po potrebi razširjajo in ga ustrezno uporabljajo v nacionalnih programih usposabljanja.

4.   Do finančnega prispevka iz odstavka 1 so upravičeni naslednji stroški:

(a)

stroški organizacije dejavnosti usposabljanja, vključno z usposabljanji, ki so na voljo tudi udeležencem iz tretjih držav, ali izmenjave;

(b)

potni stroški, stroški nastanitve in dnevnic osebja pristojnih organov, ki sodelujejo na usposabljanju.

Člen 32

Strokovnjaki iz držav članic

Finančni prispevek Unije se lahko dodeli za potne stroške, stroške nastanitve in dnevnice, ki jih imajo strokovnjaki držav članic, ki jih Komisija imenuje za pomoč njenim strokovnjakom, kakor je določeno v členih 45(1) in 46(1) Uredbe (ES) št. 882/2004.

Člen 33

Usklajeni načrti nadzora in zbiranje podatkov

1.   Nepovratna sredstva se lahko dodelijo državam članicam za stroške, ki nastanejo pri izvajanju usklajenih načrtov nadzora iz člena 53 Uredbe (ES) št. 882/2004 in pri zbiranju podatkov.

2.   Naslednji stroški so lahko vključeni v ta nepovratna sredstva:

(a)

stroški vzorčenja in laboratorijskih testov;

(b)

stroški opreme, potrebne za izvajanje nalog uradnega nadzora in zbiranja podatkov.

POGLAVJE IV

Drugi ukrepi

Člen 34

Informacijski sistemi

1.   Unija financira vzpostavitev in vodenje podatkovnih baz ter računalniško podprtih informacijskih sistemov, s katerimi upravlja Komisija in so potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje pravil iz člena 1.

2.   Finančni prispevek Unije se lahko dodeli za vzpostavitev in upravljanje podatkovnih baz ter računalniško podprtih informacijskih sistemov v lasti tretjih oseb, vključno z mednarodnimi organizacijami, če imajo take podatkovne baze ter računalniško podprti informacijski sistemi:

(a)

dokazano dodano vrednost za celotno Unijo in so v Uniji na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom ter

(b)

so potrebni za uspešno in učinkovito izvajanje pravil iz člena 1.

Člen 35

Izvajanje in prilagajanje pravil

1.   Unija lahko financira strokovno in znanstveno delo, vključno s študijami in dejavnostmi usklajevanja, potrebnimi za zagotavljanje pravilnega izvajanja pravil na področjih iz člena 1, in prilagajanje navedenih pravil znanstvenemu, tehnološkemu in družbenemu razvoju.

Finančni prispevek Unije se lahko odobri tudi državam članicam ali mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področjih iz člena 1, da začnejo z izvajanjem dejavnosti v podporo razvoju in izvajanju pravil na teh področjih.

2.   Nepovratna sredstva se lahko odobrijo za projekte, ki jih organizira ena ali več držav članic s ciljem izboljšanja učinkovitega izvajanja uradnega nadzora z uporabo inovativnih tehnik in protokolov.

3.   Finančni prispevek Unije se lahko odobri tudi za spodbujanje pobud Unije in držav članic za obveščanje in ozaveščanje, katerih cilj je zagotoviti izboljšano, skladno in trajnostno delovanje pri izvajanju pravil na področjih iz člena 1.

NASLOV III

NAČRTOVANJE PROGRAMOV, IZVAJANJE IN NADZOR

Člen 36

Delovni programi in finančni prispevki

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi skupne ali posamezne letne ali večletne delovne programe za izvajanje ukrepov iz naslova II, z izjemo oddelka 1 poglavja I in oddelka 1 poglavja II naslova II. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

2.   V delovnih programih iz odstavka 1 se navedejo zastavljeni operativni cilji, ki so skladni s splošnimi in posameznimi cilji iz člena 2, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezen ukrep, in okviren časovni razpored izvajanja. Ta nepovratna sredstva vključujejo prednostne ukrepe, merila ocenjevanja, stopnjo sofinanciranja in okvirni seznam upravičenih ukrepov in stroškov v skladu s členom 3 te uredbe.

3.   Delovni programi za izvajanje ukrepov iz oddelka 2 poglavja I naslova II ter oddelka 2 in oddelka 3 poglavja II naslova II se sprejmejo do 30. aprila v letu izvrševanja teh programov, pod pogojem, da je osnutek proračuna sprejet. Delovni programi odražajo prednostne naloge iz Priloge III k tej uredbi.

4.   Z namenom izvajanja nujnih ukrepov iz oddelka 1 poglavja I naslova II in oddelka 1 poglavja II naslova II ali kadar se je treba odzvati na nepredvidene dogodke, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi finančne prispevke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi postopke, po katerih države članice predložijo vloge, poročila in zahtevke za plačila za nepovratna sredstva iz oddelkov 1 in 2 poglavja I ter oddelkov 1, 2 in 3 poglavja II naslova II. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(2).

Člen 37

Pregledi na kraju samem, ki jih izvede Komisija

Komisija lahko organizira preglede na kraju samem v državah članicah in v prostorih upravičencev, zlasti da preveri:

(a)

učinkovito izvajanje ukrepov, za katere je bil zagotovljen finančni prispevek Unije;

(b)

skladnost upravnih praks s pravili Unije;

(c)

obstoj potrebnih dokazil in njihovo ustreznost z ukrepi, za katere je bil zagotovljen finančni prispevek Unije.

Člen 38

Dostop do informacij

Države članice in upravičenci dajo Komisiji na voljo vse informacije, potrebne za preverjanje izvajanja ukrepov, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za olajšanje preverjanj, za katera Komisija meni, da so primerna v zvezi z upravljanjem financiranja Unije, vključno s pregledi na kraju samem.

Člen 39

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov zoper goljufijo, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, učinkovitim preverjanjem, kadar se odkrijejo nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalskih organih, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) se podeli pooblastilo, da opravi preglede na kraju samem in inšpekcijske preglede gospodarskih subjektov, ki jih neposredno ali posredno zadeva tako financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (24), da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije, v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju s strani Unije.

Brez poseganja v prvi in drugi pododstavek se s sklepi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi o nepovratnih sredstvih, sklepi o nepovratnih sredstvih in pogodbami, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisiji, Računskemu sodišču in OLAF izrecno dovoli opravljanje takih revizij ter pregledov na kraju samem in inšpekcijskih pregledov.

NASLOV IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 40

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 10(2) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 30. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 7(2) in člena 10(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(2) in členom 10(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 41

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 42

Ocenjevanje

1.   Do 30. junija 2017 Komisija pripravi vmesno ocenjevalno poročilo o tem, ali rezultati in učinki ukrepov iz poglavij I in II naslova II ter iz členov 30 in 31 poglavja III dosegajo cilje iz člena 2(1), glede učinkovitosti uporabe sredstev in njihove dodane vrednosti na ravni Unije ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Ocenjevalno poročilo zajema tudi možnosti poenostavitve, nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upošteva rezultate ocenjevanja dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog o spremembi te uredbe.

2.   Komisija do 30. junija 2022 v tesnem sodelovanju z državami članicami opravi naknadno ocenjevanje ukrepov iz odstavka 1 tega člena. Pri tem naknadnem ocenjevanju se proučita učinkovitost in uspešnost odhodkov iz člena 1 ter njihov vpliv.

3.   Pri ocenjevanju iz odstavkov 1 in 2 tega člena se upošteva napredek z uporabo kazalnikov iz člena 2(2).

4.   Komisija zaključke ocen iz odstavkov 1 in 2 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 43

Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1.   Upravičenci in zadevne države članice po potrebi zagotovijo ustrezno javno obveščanje o finančnih prispevkih, dodeljenih na podlagi te uredbe, da bi širšo javnost obvestili o vlogi Unije pri financiranju ukrepov.

2.   Komisija izvaja ukrepe za obveščanje in sporočanje v zvezi s financiranimi ukrepi in rezultati. Poleg tega proračun, ki je v skladu s to uredbo dodeljen za sporočanje, zajema tudi institucionalno sporočanje o političnih prednostnih nalogah Unije.

Člen 44

Razveljavitve

1.   Sklepa 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločba 2009/470/ES se razveljavijo.

2.   Sklicevanje na sklepa 66/399/EGS in 76/894/EGS se šteje kot sklicevanje na člen 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002.

3.   Sklicevanje na Odločbo 2009/470/ES se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 45

Prehodne določbe

1.   Nacionalni programi držav članic iz člena 12(1) te uredbe, predloženi Komisiji v letu 2012 za izvajanje v letu 2013, ter predloženi v letu 2013 za izvajanje v letu 2014, in tisti, predloženi do 30. aprila 2014 za izvajanje v 2015, so, če so potrjeni, upravičeni do financiranja Unije na podlagi člena 27 Odločbe 2009/470/ES.

Za nacionalne programe, ki se izvajajo v letih 2013 in 2014, se še naprej uporablja člen 27(7) in (8) navedene odločbe.

Za nacionalne programe, ki se izvajajo v letu 2015, se še naprej uporablja člen 27(2) navedene odločbe.

2.   Programi preiskav iz člena 21(1) te uredbe, ki jih države članice predložijo Komisiji do 30. aprila 2014 za izvajanje v letu 2015, so upravičeni do financiranja Unije na podlagi člena 23(6) Direktive 2000/29/ES. Za te programe preiskav se še naprej uporablja člen 23(6) navedene direktive.

3.   Za vloge držav članic za financiranje Unije za nujne ukrepe iz člena 16 te uredbe, predložene Komisiji do 30. aprila 2014, se še vedno uporabljajo členi 22 do 24 Direktive 2000/29/ES.

Člen 46

Spremembe Direktive 98/56/ES

Direktiva 98/56/ES se spremeni:

(1)

v členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (26).

(25)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1)."

(26)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(2)

v členu 18 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.“

Člen 47

Spremembe Direktive 2000/29/ES

Direktiva 2000/29/ES se spremeni:

(1)

v členu 13c se črta odstavek 5;

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Države članice določijo, da mora vsak, ki odkrije navzočnost škodljivega organizma iz Priloge I ali Priloge II ali škodljivega organizma, za katerega velja ukrep iz člena 16(2) ali 16(3) ali utemeljeno sumi na navzočnost takšnega organizma, v desetih koledarskih dneh pisno obvestiti pristojni organ in mu na njegovo zahtevo zagotoviti informacije o navzočnosti navedenega organizma, s katerimi razpolaga.“;

(3)

členi 22 do 26 se črtajo.

Člen 48

Sprememba Uredbe (ES) št. 178/2002

V členu 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo (v nadaljnjem besedilu: odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (27). Odbor se organizira po sektorjih, ki obravnavajo vse pomembne zadeve.“

V pravu Unije se vsa sklicevanja na Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali štejejo kot sklicevanja na odbor iz člena 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002.

Člen 49

Sprememba Uredbe (ES) št. 882/2004

Člen 66 Uredbe (ES) št. 882/2004 se črta.

Člen 50

Sprememba Uredbe (ES) št. 396/2005

Poglavje VII Uredbe (ES) št. 396/2005 se črta.

Člen 51

Sprememba Direktive 2008/90/ES

V členu 19 Direktive 2008/90/ES se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (28). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

Člen 52

Sprememba Direktive 2009/128/ES

Člen 22 Direktive 2009/128/ES se črta.

Člen 53

Sprememba Uredbe (ES) št. 1107/2009

Člen 76 Uredbe (ES) št. 1107/2009 se črta.

Člen 54

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 30. junija 2014.

Točka (d) člena 18(1) in točka (2) člena 47 pa se uporabljata od 1. januarja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 67, 6.3.2014, str. 166.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. maja 2014.

(3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(4)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(6)  Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o nadzoru krompirjevega raka (UL L 323, 24.12.1969, str. 1).

(7)  Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L 259, 18.10.1993, str. 1).

(8)  Direktiva Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.(UL L 235, 21.8.1998, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 2007/33/ES z dne 11. junija 2007 o obvladovanju krompirjevih ogorčic in razveljavitvi Direktive 69/465/EGS (UL L 156, 16.6.2007, str. 12).

(10)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(12)  Odločba Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (UL L 155, 18.6.2009, str. 30).

(13)  Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L 378, 31.12.1982, str. 58).

(14)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(15)  Sklep Sveta 66/399/EGS z dne 14. junija 1966 o ustanovitvi Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo (UL 125, 11.7.1966, str. 2289/66).

(16)  Sklep Sveta 76/894/EGS z dne 23. novembra 1976 o ustanovitvi Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin (UL L 340, 9.12.1976, str. 25).

(17)  Direktiva Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (UL L 226, 13.8.1998, str. 16).

(18)  Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

(19)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(20)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(21)  Uredba (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(22)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(23)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(24)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA I

Bolezni živali iz člena 7

kuga goveda

kuga drobnice

vezikularna bolezen prašičev

bolezen modrikastega jezika

nalezljiva ohromelost prašičev

osepnice ovac ali koz

mrzlica doline Rift

vozličasti dermatitis

konjska kuga

vezikularni stomatitis

venezuelski encefalomielitis kopitarjev

hemoragična bolezen jelenjadi

klasična prašičja kuga

afriška prašičja kuga

pljučna kuga govedi

aviarna influenca

atipična kokošja kuga

slinavka in parkljevka

epizootska hematopoetska nekroza rib (EHN)

epizootski ulcerativni sindrom rib (EUS)

okužba z Bonamia exitiosa

okužba s Perkinsus marinus

okužba z Microcytos mackini

sindrom Taura pri rakih

bolezen rumene glave pri rakih


PRILOGA II

Bolezni živali in zoonoze iz člena 10

goveja tuberkuloza

goveja bruceloza

ovčja in kozja bruceloza (B. melitensis)

bolezen modrikastega jezika na endemičnih območjih ali območjih velikega tveganja

afriška prašičja kuga

vezikularna bolezen prašičev

klasična prašičja kuga

vranični prisad

pljučna kuga govedi

aviarna influenca

steklina

ehinokokoza

transmisivna spongiformna encefalopatija (TSE)

kampilobakterioza

listerioza

salmoneloza (zoonotska salmonela)

trihineloza

verotoksična E. coli

virusna hemoragična septikemija (VHS)

infekciozna hematopoetska nekroza (IHN)

Koi herpes viroza (KHV)

infekciozna anemija lososov (ISA)

okužba z Marteilia refringens

okužba z Bonamia ostreae

bolezen belih pik pri rakih


PRILOGA III

Prednostne naloge za delovni program Komisije iz Oddelka 2 Poglavja I Naslova II ter Oddelka 2 in Oddelka 3 Poglavja II Naslova II

Prednostne naloge za finančno podporo Unije, kar zadeva usmeritev nacionalnih programov za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor bolezni živali in zoonoz:

bolezni, ki vplivajo na zdravje ljudi,

bolezni, ki vplivajo na zdravje živali, ob upoštevanju njihovega potenciala za širjenje ter stopenj obolevnosti in umrljivosti v živalski populaciji,

bolezni in zoonoze s tveganjem vnosa in/ali ponovnega vnosa na ozemlje Unije iz tretjih držav,

bolezni, ki lahko povzročijo krizne razmere s hudimi gospodarskimi posledicami,

bolezni, ki vplivajo na trgovino s tretjimi državami in trgovino znotraj Unije.

Prednostne naloge za finančno podporo Unije, kar zadeva umeritev nacionalnih programov preiskav škodljivih organizmov za varstvo ozemlja Unije:

škodljivi organizmi iz oddelka I dela A Priloge I in oddelka I dela A Priloge II k Direktivi 2000/29/ES, za katere ni znano, da so navzoči na ozemlju Unije,

škodljivi organizmi, za katere se uporabljajo ukrepi Unije, sprejeti v skladu s členom 16(3) Direktive 2000/29/ES,

škodljivi organizmi, ki niso navedeni v Direktivi 2000/29/ES in predstavljajo neposredno nevarnost za ozemlje Unije,

škodljivi organizmi, ki lahko povzročijo krizne razmere s hudimi gospodarskimi posledicami,

škodljivi organizmi, ki vplivajo na trgovino s tretjimi državami in trgovino znotraj Unije.

Prednostne naloge za finančno podporo, kar zadeva usmeritev nacionalnih programov za najbolj oddaljene regije:

ukrepi proti škodljivim organizmom, povezani z njihovim vnosom v te regije in tamkajšnjim podnebjem,

metode za obvladovanje teh škodljivih organizmov,

ukrepi proti škodljivim organizmom, uvrščenim na seznam v skladu s pravili o škodljivih organizmih, ki veljajo v teh regijah.


IZJAVA KOMISIJE

o postopkih odobritve veterinarskih in fitosanitarnih programov

Komisija bo za boljšo obveščenost držav članic pripravila sejo Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki bo potekala vsako leto in se bo osredotočala na izid postopka ocenjevanja programov. Seja bo organizirana najpozneje 30. novembra v letu pred letom izvajanja programov.

Komisija bo v tem okviru predložila seznam tehnično odobrenih programov, predlaganih za sofinanciranje. Nacionalne delegacije bodo sodelovale v razpravi o finančnih in tehničnih podrobnostih, njihove pripombe pa se bodo upoštevale.

Poleg tega bo Komisija – pred svojo končno odločitvijo – na januarski seji Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo sporočila državam članicam končni seznam programov, izbranih za sofinanciranje, in končne vsote, dodeljene posameznim programom.

Vsako leto v začetku februarja bodo s strokovnjaki držav članic potekale priprave delovnega programa za izvajanje ukrepov iz členov 9, 19 in 25, da bodo države članice pridobile ustrezne informacije za vzpostavitev programov izkoreninjenja in spremljanja.