20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/36

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 529/2014

z dne 12. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen in naprednega pristopa za merjenje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 143(5) ter tretjega pododstavka člena 312(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 143(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 se obseg uporabe bonitetnega sistema nanaša na vrsto izpostavljenosti, ki se lahko ocenjujejo z določenim bonitetnim sistemom.

(2)

Uredba (EU) št. 575/2013 razlikuje med pomembnimi razširitvami ali spremembami pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: pristop IRB) in naprednega pristopa za merjenje (v nadaljnjem besedilu: pristop AMA), za katere se zahteva dovoljenje, in vsemi drugimi spremembami, za katere se zahteva uradno obvestilo. Za slednje v Uredbi (EU) št. 575/2013 časovni okvir za uradno obvestilo ni določen, tj. ni določeno, ali je treba uradno obvestilo o razširitvi ali spremembi predložiti pred njeno izvedbo ali po njej. Treba je upoštevati, da manjših razširitev in sprememb pristojnim organom ni treba poznati vnaprej. Poleg tega bi bilo tudi bolj učinkovito in manj obremenjujoče za institucije, da zbirajo takšne manjše spremembe in o njih v rednih časovnih presledkih uradno obveščajo pristojne organe. Dejansko je navedeno že nadzorna praksa v več državah članicah. Zato bi bilo treba razširitve in spremembe nadalje razdeliti na tiste razširitve in spremembe, za katere se zahteva uradno obvestilo pred njihovo izvedbo, ter razširitve in spremembe, za katere se zahteva uradno obvestilo šele po njihovi izvedbi. To bi še dodatno zagotovilo osredotočenje pristojnih organov pri vsakodnevnih opravilih na razširitve in spremembe, ki bi lahko pomembno spremenile kapitalske zahteve ali delovanje modelov ali bonitetne sisteme. Prav tako bi zagotovilo, da institucije na podlagi nadzornega pristopa, usmerjenega k tveganjem, razlikujejo med zelo pomembnimi razširitvami in spremembami ter manj pomembnimi razširitvami in spremembami. Takšno razlikovanje med razširitvami in spremembami, za katere se zahteva uradno obvestilo pred izvedbo, ter razširitvami in spremembami, za katere se zahteva uradno obvestilo po izvedbi, bi bilo ustrezno, saj bi uradno obvestilo pred izvedbo pristojnim organom omogočilo pregled pravilne uporabe te uredbe. To bi posledično tudi zmanjšalo nadzorno breme za institucije.

(3)

Pomembnost razširitev ali sprememb modelov je običajno odvisna od vrste in kategorije predlagane razširitve ali spremembe (kar bi se moralo odražati v kvalitativnih merilih) ter njenega potenciala za spremembo kapitalskih zahtev ali, kjer je to primerno, zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (kar bi se moralo odražati v kvantitativnih merilih). Zato bi morala biti kvantitativna merila za pregled pomembnosti razširitev ali sprememb oblikovana kot prag, ki temelji na odstotkovni spremembi kapitalskih zahtev ali, kjer je primerno, zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred spremembo in po njej.

(4)

Medtem ko bi bilo treba za razširitve in spremembe pristopov AMA zaradi enostavnosti kvantitativni prag izračunati na podlagi kapitalskih zahtev, bi bilo treba prag za spremembe pristopov IRB izračunati na podlagi zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, da bi se izognili temu, da bi na pragove neupravičeno vplivale razlike v zneskih izvedenih prilagoditev kreditnega vrednotenja, ki vplivajo na kapitalske zahteve, ne pa na zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Poleg tega bi morali biti kvantitativni pragovi oblikovani tako, da se upošteva skupni učinek razširitev ali sprememb na zahtevani kapital na podlagi notranjih pristopov in tudi standardiziranih pristopov, in sicer zaradi upoštevanja obsega, v katerem se notranji pristopi uporabljajo za skupne kapitalske zahteve ali zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti. To velja za vse pragove pri obeh pristopih, razen v zvezi z drugim pragom iz člena 4(1)(c)(ii) pri pristopu IRB in pragom za predhodno uradno obvestilo pri pristopu IRB, ki sta oblikovana glede na učinek sprememb na zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, zajete z obsegom uporabe posebnega modela. Za pristop IRB in pristop AMA bi morali biti izračuni za izpeljavo učinka določenega podaljšanja ali spremembe opravljeni z upoštevanjem iste časovne točke, saj sta sklop izpostavljenosti (v primeru pristopa IRB) in profil tveganja (v primeru pristopa AMA) skozi čas razmeroma stabilna.

(5)

Pristojni organi lahko kadar koli sprejmejo ustrezne nadzorne ukrepe v zvezi z razširitvami in spremembami modela, o katerih so bili uradno obveščeni, na podlagi rednega pregleda obstoječih dovoljenj za uporabo notranjih pristopov iz člena 101 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Po eni strani je to potrebno zaradi zagotovitve, da ostanejo zahteve iz oddelka 6 poglavja 3 naslova II dela 3 ali poglavja 4 naslova III dela 3 ali poglavja 5 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 izpolnjene. Po drugi strani pa so pravila potrebna zaradi vzpostavitve sprožilcev za nova dovoljenja in uradna obvestila v zvezi z razširitvami in spremembami notranjih pristopov. Takšni predpisi ne bi smeli vplivati na nadzorne pristope za pregled notranjega modela ali upravne postopke iz člena 20(8) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(6)

Spremembe stalnih izvzetij pri notranjih pristopih ali, kjer je to ustrezno, postopnega izvajanja pri notranjih pristopih so zajete s členoma 148 in 150 Uredbe (EU) št. 575/2013 za pristop IRB in členom 314 Uredbe (EU) št. 575/2013 za pristop AMA. Zato te vrste sprememb ne bi smele biti zajete s to uredbo.

(7)

Dovoljenje pristojnih organov se nanaša na metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme pristopov, zato redno usklajevanje modelov glede na uporabljen podatkovni niz za izračun, ki temelji na odobrenih metodah, procesih, kontrolah, zbiranju podatkov in informacijskih sistemih, ne bi smelo biti zajeto s to uredbo.

(8)

Da bi pristojni organi lahko ocenili, ali so institucije pravilno uporabile pravila za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb, bi morale institucije pristojnim organom predložiti ustrezno dokumentacijo. Za zmanjšanje nadzornega bremena institucij ter povečanje učinkovitosti in uspešnosti postopkov pristojnih organov v tem smislu bi bilo treba določiti pravila za opredelitev zahtev glede dokumentacije, ki se priloži vlogam za izdajo dovoljenja ali uradnim obvestilom o razširitvah in spremembah.

(9)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(10)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj se nanašajo na razširitve in/ali spremembe pristopov AMA in IRB v zvezi s kapitalskimi zahtevami za kreditno in operativno tveganje, zadevna nadzorna vprašanja in postopki pa so za ti dve vrsti notranjih pristopov podobni. Da se zagotovi skladnost med temi določbami in se osebam, za katere se zadevne določbe uporabljajo, na usklajen način omogoči celovit pregled in dostop do njih, je zaželeno, da začnejo veljati hkrati in da so vsi regulativni tehnični standardi, ki jih zahteva Uredba (EU) št. 575/2013 v zvezi z razširitvami in spremembami notranjih modelov za kreditno in operativno tveganje, vključeni v eno samo uredbo. Ker pa je predmet urejanja točke (a) v prvem pododstavku člena 312(4) drugačen, obravnava ta uredba samo točki (b) in (c).

(11)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pogoje za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb pristopov na osnovi notranjih bonitetnih ocen in naprednih pristopov za merjenje, ki so dovoljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, vključno z načini uradnega obveščanja o zadevnih spremembah in razširitvah.

Člen 2

Kategorije razširitev in sprememb

1.   Pomembnost sprememb obsega uporabe bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ali sprememb bonitetnih sistemov ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov za pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: spremembe pristopa IRB) ali razširitev in sprememb za napredni pristop za merjenje (v nadaljnjem besedilu: razširitve in spremembe pristopa AMA) se razvrsti v eno od naslednjih kategorij:

(a)

pomembne razširitve in spremembe, za katere se v skladu s členoma 143(3) in 312(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva dovoljenje pristojnih organov;

(b)

druge razširitve in spremembe, za katere se zahteva uradno obvestilo pristojnim organom.

2.   Razširitve in spremembe iz točke (b) odstavka 1 se nadalje delijo na:

(a)

razširitve in spremembe, za katere se zahteva uradno obvestilo pred njihovo izvedbo;

(b)

razširitve in spremembe, za katere se zahteva uradno obvestilo po njihovi izvedbi.

Člen 3

Načela za razvrščanje razširitev in sprememb

1.   1. Razvrščanje sprememb pri pristopu IRB se izvede v skladu s tem členom ter členoma 4 in 5.

Razvrščanje razširitev in sprememb pri pristopu AMA se izvede v skladu s tem členom ter členoma 6 in 7.

2.   Če morajo institucije izračunati kvantitativni učinek kakršne koli razširitve ali spremembe kapitalskih zahtev ali, kjer je to primerno, zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, uporabijo naslednjo metodologijo:

(a)

za namen ocene kvantitativnega učinka institucije uporabijo najnovejše razpoložljive podatke;

(b)

če natančna ocena kvantitativnega učinka ni mogoča, institucije namesto nje izvedejo oceno učinka na podlagi reprezentativnega vzorca ali drugih zanesljivih metodologij, ki temeljijo na sklepanju;

(c)

za spremembe, ki nimajo neposrednega kvantitativnega učinka, se kvantitativni učinek iz člena 4(1)(c) za pristop IRB ali člena 6(1)(c) za pristop AMA ne izračuna.

3.   Ena pomembna razširitev ali sprememba se ne sme razdeliti na več manj pomembnih sprememb ali razširitev.

4.   V primeru dvoma institucije razširitve in spremembe razvrstijo v kategorijo z največjo potencialno pomembnostjo.

5.   Če so pristojni organi izdali dovoljenje v zvezi s pomembno razširitvijo ali spremembo, institucije od datuma, navedenega v novem dovoljenju, ki nadomesti predhodnega, izračunavajo kapitalske zahteve na podlagi odobrene razširitve ali spremembe. Če se razširitev ali sprememba, za katero so pristojni organi izdali dovoljenje, ne izvede na datum, določen v novem dovoljenju, je potrebno novo dovoljenje pristojnih organov, za katero se zaprosi brez nepotrebnega odlašanja.

6.   V primeru zamude pri izvedbi razširitve ali spremembe, za katero je pristojni organ izdal dovoljenje, institucija uradno obvesti pristojni organ in mu predloži načrt za čim prejšnjo izvedbo odobrene razširitve ali spremembe, ki ga izvede v roku, o katerem se dogovori s pristojnim organom.

7.   V primeru, da je razširitev ali sprememba razvrščena kot taka, za katero se zahteva predhodno uradno obvestilo pristojnim organom, in če se po uradnem obvestilu institucije odločijo, da razširitve ali spremembe ne bodo izvedle, institucije o taki odločitvi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojne organe.

Člen 4

Pomembne spremembe pristopa IRB

1.   Spremembe pristopa IRB se štejejo za pomembne, če izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)

spadajo med spremembe obsega uporabe bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so opisane v oddelku 1 dela I Priloge I;

(b)

spadajo med spremembe bonitetnih sistemov ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki so opisane v oddelku 1 dela II Priloge I;

(c)

njihova posledica je eno od naslednjega:

(i)

zmanjšanje za 1,5 % česar koli od naslednjega:

—

skupnih konsolidiranih zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev EU nadrejene institucije,

—

v primeru institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija, skupnih zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev;

(ii)

zmanjšanje za 15 % ali več zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, ki je povezano z obsegom uporabe notranjega bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.

2.   Za namene odstavka (1)(c)(i) tega člena in v skladu s členom 3(2) se učinek spremembe oceni kot razmerje, ki se izračuna na naslednji način:

(a)

v števcu se uporabi razlika v zneskih tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, ki je povezana z obsegom uporabe notranjega bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pred spremembo na konsolidirani ravni EU nadrejene institucije ali na ravni institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija, in po njej;

(b)

v imenovalcu se uporabijo skupni zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev pred spremembo na konsolidirani ravni EU nadrejene institucije oziroma na ravni institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija.

Izračun se nanaša na isto časovno točko.

Določitev učinka na zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti se nanaša samo na učinek spremembe pristopa IRB, za sklop izpostavljenosti pa se predpostavlja, da ostanejo nespremenjene.

3.   Za namene odstavka (1)(c)(ii) tega člena in v skladu s členom 3(2) se učinek spremembe oceni kot razmerje, ki se izračuna na naslednji način:

(a)

v števcu se uporabi razlika v zneskih tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, ki je povezana z obsegom uporabe notranjega bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pred spremembo ali po njej;

(b)

v imenovalcu se uporabijo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev pred spremembo, ki je povezana z obsegom uporabe bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.

Izračun se nanaša na isto časovno točko.

Določitev učinka na zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti se nanaša samo na učinek spremembe pristopa IRB, za sklop izpostavljenosti pa se predpostavlja, da ostanejo nespremenjene.

Člen 5

Spremembe pristopa IRB, ki se ne štejejo za pomembne

1.   O spremembah pristopa IRB, ki se ne štejejo za pomembne, vendar je o njih treba uradno obvestiti pristojne organe v skladu s členom 143(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, se uradno obvešča na naslednji način:

(a)

o spremembah, ki izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev, se uradno obvesti pristojne organe najmanj dva meseca pred njihovo izvedbo:

(i)

spremembe, opisane v oddelku 2 dela I Priloge I;

(ii)

spremembe, opisane v oddelku 2 dela II Priloge I;

(iii)

spremembe, katerih posledica je zmanjšanje za najmanj 5 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, ki je povezano z obsegom uporabe notranjega bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov;

(b)

o vseh drugih spremembah se pristojne organe uradno obvesti po njihovi izvedbi, in sicer najmanj enkrat letno.

2.   Za namene odstavka (1)(a)(iii) tega člena in v skladu s členom 3(2) se učinek spremembe oceni kot razmerje, ki se izračuna na naslednji način:

(a)

v števcu se uporabi razlika v zneskih tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, ki je povezana z obsegom uporabe notranjega bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pred spremembo ali po njej;

(b)

v imenovalcu se uporabijo zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev pred spremembo, ki je povezana z obsegom uporabe bonitetnega sistema ali pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.

Izračun se nanaša na isto časovno točko.

Določitev učinka na zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti se nanaša samo na učinek spremembe pristopa IRB, za sklop izpostavljenosti pa se predpostavlja, da ostanejo nespremenjene.

Člen 6

Pomembne razširitve in spremembe pristopa AMA

1.   Razširitve in spremembe pristopa AMA se štejejo za pomembne, če izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)

sodijo v katero koli od razširitev, ki so opisane v oddelku 1 dela I Priloge II;

(b)

sodijo v katero koli od sprememb, ki so opisane v oddelku 1 dela II Priloge II;

(c)

njihova posledica je eno od naslednjega:

(i)

zmanjšanje za 10 % ali več česar koli od naslednjega:

—

skupnih konsolidiranih kapitalskih zahtev za operativno tveganje EU nadrejene institucije,

—

v primeru institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija, skupnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje;

(ii)

zmanjšanje za 10 % ali več česar koli od naslednjega:

—

skupnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje na konsolidirani ravni nadrejene institucije, ki ni EU nadrejena institucija,

—

skupnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje podrejene institucije, če nadrejeni instituciji ni bilo izdano dovoljenje za uporabo pristopa AMA.

2.   Za namene odstavka (1)(c)(i) in v skladu s členom 3(2) se učinek vsake razširitve ali spremembe oceni kot razmerje, ki se izračuna na naslednji način:

(a)

v števcu se uporabi razlika v kapitalskih zahtevah za operativno tveganje, ki je povezana s področjem uporabe modela pristopa AMA pred razširitvijo ali spremembo na konsolidirani ravni EU nadrejene institucije ali na ravni institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija, in po njej;

(b)

v imenovalcu se uporabijo skupne kapitalske zahteve za operativno tveganje pred razširitvijo ali spremembo na konsolidirani ravni EU nadrejene institucije oziroma na ravni institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija.

Izračun se nanaša na isto časovno točko.

Določitev učinka na kapitalske zahteve se nanaša samo na učinek razširitve ali spremembe pristopa AMA, za profil operativne tveganosti pa se torej predpostavlja, da ostane nespremenjen.

3.   Za namene odstavka (1)(c)(ii) in v skladu s členom 3(2) se učinek vsake razširitve ali spremembe oceni kot razmerje, ki se izračuna na naslednji način:

(a)

v števcu se uporabi razlika v kapitalskih zahtevah za operativno tveganje, ki je povezana s področjem uporabe modela pred razširitvijo ali spremembo na konsolidirani ravni nadrejene institucije, ki ni EU nadrejena institucija, ali na ravni podrejene institucije, če nadrejeni instituciji ni bilo izdano dovoljenje za uporabo pristopa AMA, in po njej;

(b)

v imenovalcu se uporabijo skupne kapitalske zahteve za operativno tveganje pred razširitvijo ali spremembo na konsolidirani ravni nadrejene institucije, ki ni EU nadrejena institucija, oziroma na ravni podrejene institucije, če nadrejeni instituciji ni bilo izdano dovoljenje za uporabo pristopa AMA.

Izračun se nanaša na isto časovno točko.

Določitev učinka na kapitalske zahteve se nanaša samo na učinek razširitve ali spremembe pristopa AMA, za profil operativne tveganosti pa se torej predpostavlja, da ostane nespremenjen.

Člen 7

Razširitve in spremembe pristopa AMA, ki se ne štejejo za pomembne

O razširitvah in spremembah pristopa AMA, ki se ne štejejo za pomembne, vendar je o njih treba uradno obvestiti pristojne organe v skladu s členom 312(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, se uradno obvešča na naslednji način:

(a)

o razširitvah in spremembah iz oddelka 2 dela I in oddelka 2 dela II Priloge II se uradno obvesti pristojne organe najmanj dva meseca pred njihovo izvedbo;

(b)

o vseh drugih razširitvah in spremembah se pristojne organe uradno obvesti po njihovi izvedbi, in sicer najmanj enkrat letno.

Člen 8

Dokumentacija v zvezi z razširitvami in spremembami

1.   Za razširitve in spremembe pristopa IRB ali pristopa AMA, ki so razvrščene kot take, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov, institucije skupaj z vlogo predložijo naslednjo dokumentacijo:

(a)

opis razširitve ali spremembe, utemeljitev zanjo in njen cilj;

(b)

datum izvedbe;

(c)

področje uporabe, ki ga zadeva razširitev ali sprememba modela, skupaj s količinskimi značilnostmi;

(d)

tehnične in postopkovne dokumente;

(e)

poročila o neodvisnem pregledu ali ovrednotenju institucij;

(f)

potrditev, da so pristojni organi odobrili razširitev ali spremembo v okviru postopkov odobritve institucije, in datum odobritve;

(g)

kjer je to ustrezno, kvantitativni učinek spremembe ali razširitve na zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti ali kapitalske zahteve;

(h)

evidence sedanje in predhodne številke različice notranjih modelov institucije, za katere se zahteva odobritev.

2.   Za razširitve in spremembe, ki so razvrščene kot take, za katere se zahteva uradno obvestilo bodisi pred izvedbo bodisi po njej, institucije skupaj z uradnim obvestilom predložijo dokumentacijo iz točk (a), (b), (c), (f) in (g) odstavka 1.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(3)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

PRILOGA I

SPREMEMBE PRISTOPA IRB

DEL I

SPREMEMBE OBSEGA UPORABE BONITETNIH SISTEMOV ALI PRISTOPOV NOTRANJIH MODELOV ZA IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV

ODDELEK 1

Spremembe, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov („pomembne spremembe“)

1.

Razširitev obsega uporabe bonitetnega sistema na:

(a)

izpostavljenosti v dodatni poslovni enoti, ki so enake vrste glede na produkt ali dolžnika;

(b)

izpostavljenosti dodatne vrste glede na produkt ali dolžnika, razen če se dodatna vrsta glede na produkt ali dolžnika uvršča v obseg uporabe odobrenega bonitetnega sistema, in sicer na podlagi meril iz točke (c)(i) in (ii);

(c)

dodatne izpostavljenosti, ki se nanašajo na odločitev o posojilu tretje osebe skupini, razen če lahko institucija dokaže, da sodijo dodatne izpostavljenosti v obseg uporabe odobrenega bonitetnega sistema, in sicer na podlagi vseh naslednjih meril:

(i)

„reprezentativnosti“ podatkov, uporabljenih za izgradnjo modela za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine v zvezi z glavnimi značilnostmi dodatnih izpostavljenosti institucije, če je odločitev o posojilu sprejela tretja oseba, v skladu s členom 174(c) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

„primerljivosti“ populacije izpostavljenosti, zastopane v podatkih, uporabljenih za ocenjevanje, kreditne prakse, ki se je uporabljala ob nastanku podatkov, in drugih pomembnih značilnosti s tistimi za dodatne izpostavljenosti, če je odločitev o posojilu sprejela tretja oseba, v skladu s členom 179(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za namene določitve „reprezentativnosti“ in „primerljivosti“ iz točk (i) in (ii) prvega odstavka institucije zagotovijo popoln opis meril in ukrepov, ki se uporabljajo.

2.

Razširitev obsega uporabe pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov na eno od naslednjih vrst izpostavljenosti:

(a)

pristop enostavnih uteži tveganja v skladu s členom 155(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

pristop PD/LGD v skladu s členom 155(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

določbo o začasni delni uporabi v skladu s členom 495 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

enako vrsto produkta v dodatni poslovni enoti;

(e)

enako vrsto produkta, razen če lahko institucija dokaže, da sodi v obseg uporabe obstoječega pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.

ODDELEK 2

Spremembe, za katere se zahteva predhodno uradno obvestilo pristojnim organom

1.

Zmanjšanje obsega uporabe ali področja uporabe bonitetnega sistema.

2.

Zmanjšanje obsega uporabe pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.

3.

Razširitev obsega uporabe bonitetnega sistema, za katerega je mogoče dokazati, da ne sodi v točko 1 oddelka 1 dela I te priloge.

4.

Razširitev obsega uporabe pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, če taka razširitev ne sodi v točko 2 oddelka 1 dela I te priloge.

DEL II

SPREMEMBE BONITETNIH SISTEMOV ALI PRISTOPA NOTRANJIH MODELOV ZA IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA LASTNIŠKIH INSTRUMENTOV

ODDELEK 1

Spremembe, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov („pomembne spremembe“)

1.

Spremembe v metodologiji za razvrstitev izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti in v bonitetne sisteme. Te vključujejo:

(a)

spremembe v metodologiji, ki se uporablja za razvrščanje izpostavljenosti v različne kategorije izpostavljenosti v skladu s členom 147 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spremembe v metodologiji, ki se uporablja za razvrščanje dolžnika ali izpostavljenosti v bonitetni sistem v skladu s členom 169(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.

Naslednje spremembe v algoritmih in postopkih, ki se uporabljajo za razvrščanje dolžnikov v bonitetne razrede ali skupine dolžnikov, za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine izpostavljenosti ali za količinsko opredelitev tveganja dolžnikovega neplačila ali povezane izgube (v nadaljnjem besedilu: spremembe v metodologiji bonitetnega ocenjevanja za sisteme IRB):

(a)

spremembe pristopa modeliranja za razvrščanje dolžnika v bonitetne razrede ali skupine in/ali izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine izpostavljenosti v skladu s členom 171(1) in členom 172(1)(a) do (d) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spremembe pristopa institucije glede načela, da se za istega dolžnika uporablja isti bonitetni razred, v skladu s členom 172(1)(e) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

spremembe v predpostavkah bonitetnega sistema, na katerih temeljijo bonitetne ocene, ki se nanašajo na obseg, v katerem se pričakuje, da bo zaradi spremembe gospodarskih razmer prišlo do neto prehoda velikega števila izpostavljenosti ali dolžnikov med bonitetnimi razredi ali skupinami modela, v nasprotju s prehodom samo nekaterih izpostavljenosti ali dolžnikov, ki so posledica izključno njihovih posameznih značilnosti, za katere merilo in raven pomembnosti določi institucija;

(d)

spremembe bonitetnih meril iz člena 170(1)(c) in (e) ter člena 170(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 in/ali njihovih uteži, zaporedij ali hierarhije, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(i)

ti spreminjajo razvrstitev iz člena 170(1)(c) in (3)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 na pomemben način, za katerega je merilo in raven določila institucija;

(ii)

ti spreminjajo razporeditev dolžnikov ali izpostavljenosti po bonitetnih razredih ali skupinah v skladu s členom 170(1)(d) in (f) ter členom 170(3)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 na pomemben način, za katerega je merilo in raven določila institucija;

(e)

uvedba ali odprava zunanjih bonitetnih ocen kot glavnega dejavnika pri določanju notranjega razvrščanja v bonitetne razrede v skladu s členom 171(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f)

spremembe v osnovni metodologiji za ocenjevanje PD, LGD (vključno z najboljšo oceno pričakovane izgube) in konverzijskih faktorjev v skladu s členi 180, 181 in 182 Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z metodologijo za določitev mere konservativnosti, ki je sorazmerna s pričakovanim obsegom napak pri ocenjevanju, v skladu s členom 179(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013. Za LGD in konverzijske faktorje to vključuje tudi spremembe v metodologiji za obračunavanje za obdobje gospodarske recesije v skladu s členoma 181(1)(b) in 182(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)

vključitev dodatnih vrst zavarovanja s premoženjem v oceno LGD v skladu s členom 181(1)(c) do (g) Uredbe (EU) št. 575/2013, če je njihova obravnava drugačna od postopkov, ki so že bili odobreni.

3.

Spremembe opredelitve neplačila v skladu s členom 178 Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.

Spremembe v metodologiji ovrednotenja in/ali postopkih ovrednotenja, ki privedejo do spremembe presoje institucije glede točnosti in doslednosti ocene ustreznih parametrov tveganja, postopkov izdelave bonitetnih ocen ali delovanja njenih bonitetnih sistemov v skladu s členom 185(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

5.

Spremembe pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Te vključujejo:

(a)

spremembe v pristopu modeliranja tvegane vrednosti za oceno zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v skladu s členom 155(4) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spremembe v metodologiji za prilagoditev ocen potencialne izgube, da se dosežejo ustrezne ravni realizma in/ali konservativnosti, ali spremembe v analitični metodi za konvertiranje podatkov iz krajših časovnih obdobij na četrtletne protivrednosti v skladu s členom 186(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

spremembe v zajemanju pomembnih dejavnikov tveganja s strani modela ob upoštevanju specifičnega profila tveganja in zahtevnosti, vključno z nelinearnostjo portfelja lastniških instrumentov institucije, v skladu s členom 186(b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

spremembe v osnovni metodologiji za vzporejanje posameznih pozicij z njim podobnimi pozicijami, tržnimi indeksi in dejavniki tveganja v skladu s členom 186(d) Uredbe (EU) št. 575/2013.

ODDELEK 2

Spremembe, za katere se zahteva predhodno uradno obvestilo pristojnim organom

1.

Spremembe v obravnavi odkupljenih denarnih terjatev v skladu s členom 153(6) in (7) ter členom 154(5) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.

Naslednje spremembe v metodologiji bonitetnega ocenjevanja za sisteme IRB:

(a)

spremembe notranjih postopkov in meril za uporabo uteži tveganja za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev v skladu s členoma 153(5) in 170(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

prehod z uporabe neposrednih ocen parametrov tveganja za posamezne dolžnike ali izpostavljenosti na uporabo ločene bonitetne lestvice ali obratno v skladu s členom 169(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge;

(c)

spremembe bonitetne lestvice v smislu števila ali strukture bonitetnih razredov v skladu s členom 170(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 2 dela II te priloge;

(d)

spremembe bonitetnih meril in/ali njihovih uteži ali hierarhije v skladu s členom 170(1)(c) in (e) ter 170(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge;

(e)

spremembe opredelitev ali meril bonitetnih razredov ali skupin v skladu s členoma 171(1) in 172 Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge;

(f)

spremembe obsega informacij, ki se uporabljajo za razvrščanje dolžnikov v bonitetne razrede ali skupine v skladu s členom 171(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali vključitev novih ali dodatnih informacij v model za oceno parametrov v skladu s členom 179(1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)

spremembe v pravilih in postopkih za uporabo razveljavitev v skladu s členom 172(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge;

(h)

spremembe v metodologiji za ocenjevanje PD, LGD (vključno z najboljšo oceno pričakovane izgube) in konverzijskih faktorjev v skladu s členi 180, 181 in 182 Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z metodologijo za določitev mere konservativnosti, ki je sorazmerna s pričakovanim obsegom napak pri ocenjevanju, v skladu s členom 179(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge. Za LGD in konverzijske faktorje to vključuje tudi spremembe v metodologiji za obračunavanje za obdobje gospodarske recesije v skladu s členom 181(1)(b) in členom 182(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(i)

spremembe v načinu ali obsegu upoštevanja pogojnih jamstev v oceni LGD v skladu s členom 183(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(j)

vključitev dodatnih vrst zavarovanja s premoženjem v oceno LGD v skladu s členom 181(1)(c) do (g) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z naslovom I dela II te priloge;

(k)

če institucija vzporeja svoje notranje bonitetne razrede z lestvico, ki jo uporablja ECAI, in nato dodeli svojim bonitetnim razredom stopnje neplačila, povzete po bonitetnih razredih zunanje organizacije v skladu s členom 180(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013, spremembe pri vzporejanju, ki se uporablja za ta namen, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge.

3.

Spremembe v metodologiji in/ali postopkih ovrednotenja v skladu s členoma 185 in 188 Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge.

4.

Spremembe v postopkih. Te vključujejo:

(a)

spremembe v enoti za nadzor kreditnega tveganja v skladu s členom 190 Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z njenim položajem znotraj organizacije in njenimi odgovornostmi;

(b)

spremembe v položaju enote za ovrednotenje v skladu s členoma 190(1) in (2) Uredbe (EU) št. 575/2013 znotraj organizacije in glede njenih odgovornosti;

(c)

spremembe v notranjem organizacijskem ali nadzornem okolju ali ključnih postopkih, ki imajo pomemben vpliv na bonitetni sistem.

5.

Spremembe v podatkih. Te vključujejo:

(a)

če institucija začne ali preneha uporabljati podatke, ki so zbrani od različnih institucij v skladu s členom 179(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spremembo virov podatkov, ki se uporabljajo v postopku razvrščanja izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine ali za ocene parametrov v skladu s členoma 176(5)(a) in 175(4)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

spremembo v trajanju in sestavi časovnih nizov, ki se uporabljajo za oceno parametrov, v skladu s členom 179(1)(a), ki presega letno vključitev najnovejših opazovanj, razen če ni že opredeljena kot pomembna v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge.

6.

Spremembe v uporabi modelov, če začne institucija uporabljati ocene parametrov tveganja za notranje poslovne namene, ki niso tisti, ki se uporabljajo za regulativne namene in, če prej ni bilo tako, niso v skladu s smernicami iz člena 179(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

7.

Spremembe pristopa notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Te vključujejo:

(a)

spremembe v podatkih, ki se uporabljajo za prikaz izplačil donosa za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v okviru pristopa notranjih modelov v skladu s členom 186(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spremembe v notranjem organizacijskem ali nadzornem okolju ali ključnih postopkih, ki imajo pomemben vpliv na pristop notranjih modelov za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.

PRILOGA II

RAZŠIRITVE IN SPREMEMBE PRISTOPA AMA

DEL I

ODDELEK 1

Razširitve, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov („pomembne razširitve“)

1.

Prva uvedba ukrepov za zajem pričakovanih izgub v poslovnih praksah institucije za izravnavo v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.

Prva uvedba tehnik za zmanjševanje operativnega tveganja, kot sta zavarovanje ali druge oblike prenosa tveganja, v skladu s členom 323(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.

Prvo priznavanje korelacije pri izgubah zaradi operativnega tveganja v skladu s členom 322(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.

Prva uvedba metodologije za porazdelitev kapitala za pokrivanje operativnega tveganja med različnimi subjekti skupine v skladu s členoma 20(1)(b) in 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

5.

Uvedba pristopa AMA v dele institucije ali skupine institucij, ki še niso zajete z dovoljenjem ali odobrenim načrtom o uvedbi v skladu s členom 314(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, če zadevna dodatna področja predstavljajo več kot 5 % EU nadrejene institucije na konsolidirani ravni ali institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija.

Zgornji izračun se opravi na koncu prejšnjega poslovnega leta, uporabi pa se znesek relevantnega kazalnika, dodeljenega področjem, za katera se bo uvedel pristop AMA, kot je določeno v členu 316 Uredbe (EU) št. 575/2013.

ODDELEK 2

Razširitve, za katere se zahteva predhodno uradno obvestilo pristojnim organom

Uvedba pristopa AMA v delih institucije ali skupine institucij, ki še niso zajeti z dovoljenjem ali odobrenim načrtom o uvedbi v skladu s členom 314(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, če zadevna dodatna področja glede na EU nadrejeno institucijo na konsolidirani ravni ali institucijo, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija, predstavljajo oboje od naslednjega:

(a)

več kot 1 %;

(b)

manj kot ali enako 5 %.

Zgornji izračun se opravi na koncu prejšnjega poslovnega leta, uporabi pa se znesek relevantnega kazalnika, dodeljenega področjem, za katera se bo uvedel pristop AMA, kot je določeno v členu 316 Uredbe (EU) št. 575/2013.

DEL II

SPREMEMBE PRISTOPA AMA

ODDELEK 1

Spremembe, za katere se zahteva dovoljenje pristojnih organov („pomembne spremembe“)

1.

Spremembe v organizacijski in operativni strukturi neodvisne funkcije upravljanja tveganja za operativno tveganje v skladu s členom 321 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki zmanjšujejo zmožnost funkcije upravljanja operativnega tveganja za nadzor in zagotavljanje informacij pri postopkih odločanja poslovnih in podpornih enot, ki jih nadzira.

2.

Spremembe sistema merjenja operativnega tveganja, če izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

(a)

spreminjajo strukturo sistema merjenja v zvezi s kombinacijo štirih podatkovnih elementov, in sicer notranjih in zunanjih podatkov o izgubi, analiz scenarijev, poslovnega okolja in dejavnikov notranjega nadzora, v skladu s členom 322(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spreminjajo logiko in dejavnike metodologije za porazdelitev kapitala za pokrivanje operativnega tveganja med različnimi subjekti skupine v skladu s členoma 20(1)(b) in 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.

Spremembe postopkov, ki se nanašajo na notranje in zunanje podatke, analize scenarijev ter dejavnike poslovnega okolja in notranjega nadzora, če te:

(a)

znižujejo raven nadzora glede popolnosti in kakovosti zbranih podatkov o operativnem tveganju v skladu s členom 322(3) in (4) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spreminjajo zunanje vire podatkov, ki se uporabljajo v okviru sistema za merjenje v skladu s členom 322(4) in 322(5) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če so podatki primerljivi in ustrezno predstavljajo profil operativne tveganosti.

4.

Spremembe splošne metode za upoštevanje zavarovalnih pogodb in/ali drugih oblik prenosa tveganja pri izračunu kapitalskih zahtev po pristopu AMA v skladu s členom 323(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

5.

Zmanjšanje dela operativnega tveganja, ki se zajame s pristopom AMA, znotraj institucije ali skupine institucij, ki uporabljajo pristop AMA v skladu s členom 314(2) in (3) Uredbe (EU) št. 575/2013, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

področja, za katera se pristop AMA ne bo več uporabljal, predstavljajo več kot 5 % celotnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje EU nadrejene institucije na konsolidirani ravni ali institucije, ki ni niti nadrejena institucija niti podrejena institucija;

(b)

zmanjšanje področij, ki so zajeta s pristopom AMA, privede do uporabe pristopa AMA v delu institucije, ki predstavlja manjši delež, kakor to zahteva pristojni organ v skladu s členom 314(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Ta izračun se opravi, če institucija vloži prošnjo za spremembo, in temelji na kapitalski zahtevi, kakor je bila izračunana ob koncu prejšnjega poslovnega leta.

ODDELEK 2

Spremembe, za katere se zahteva predhodno uradno obvestilo pristojnim organom

1.

Spremembe načina, kako je sistem merjenja operativnega tveganja vključen v vsakodnevni proces upravljanja s postopki in politikami operativnega tveganja v skladu s členom 321(a) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013, če imajo spremembe eno od naslednjih značilnosti:

(a)

spreminjajo obseg, v katerem sistem merjenja operativnega tveganja prispeva k relevantnim informacijam pri obvladovanju tveganja s strani institucije in s tem povezanimi postopki odločanja, vključno z odobritvijo novih produktov, sistemov in postopkov ter opredelitvijo dovoljenega operativnega tveganja;

(b)

zmanjšujejo obseg, skupino prejemnikov in pogostost sistema poročanja za obveščanje vseh ustreznih delov institucije o rezultatih sistema merjenja operativnega tveganja in odločitvah, sprejetih kot odgovor na pomembne dogodke operativnega tveganja.

2.

Spremembe v organizacijski in operativni strukturi neodvisne funkcije upravljanja za operativno tveganje v skladu s členom 321(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, če izpolnjujejo katero koli od naslednjih meril:

(a)

znižujejo hierarhično raven funkcije upravljanja operativnega tveganja ali njenega vodje;

(b)

vodijo do relevantnega zmanjšanja dolžnosti in odgovornosti funkcije upravljanja operativnega tveganja;

(c)

razširjajo dolžnosti in odgovornosti funkcije upravljanja operativnega tveganja, razen če ni nasprotij interesov in se za funkcijo upravljanja operativnega tveganja zagotovijo ustrezni dodatni viri;

(d)

vodijo k zmanjšanju razpoložljivih sredstev v smislu proračuna in števila zaposlenih za več kot 10 % na ravni institucije ali skupine od izdaje zadnjega dovoljenja v skladu s členom 312(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če so se razpoložljivi viri v smislu proračuna in števila zaposlenih na ravni institucije ali skupine zmanjšali v enakem razmerju.

3.

Spremembe postopkov ovrednotenja in notranjih pregledov v skladu s členom 321(e) in (f) Uredbe (EU) št. 575/2013, če spremenijo logiko in metodologije, ki se uporabljajo za notranje ovrednotenje ali pregledovanje okvira pristopa AMA.

4.

Spremembe pri izračunavanju kapitalske zahteve za operativno tveganje, ki spremenijo eno od naslednjega:

(a)

strukturo in značilnosti podatkovnega niza, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje (v nadaljnjem besedilu: podatkovni niz za izračun), vključno s čimer koli od naslednjega:

(i)

opredelitvijo zneska bruto izgube, ki se uporablja pri podatkovnem nizu za izračun, v skladu s členom 322(3)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

referenčnim datumom škodnih dogodkov, ki se uporablja pri podatkovnem nizu za izračun, v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iii)

metodo, ki se uporablja za določitev trajanja časovnega niza podatkov o izgubi, ki se uporablja pri podatkovnem nizu za izračun, v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iv)

merili za združevanje škode, ki jo je povzročil skupni dogodek operativnega tveganja ali povezani dogodki skozi čas, v skladu s členom 322(3)(b) in (3)(e) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(v)

številom ali vrsto razredov tveganja ali enakovrednim podatkom, za katerega se izračunajo kapitalske zahteve za operativno tveganje;

(vi)

metodo za določitev praga za raven izgube, nad katero se model prilagodi podatkom, v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(vii)

kjer je ustrezno, metodo za določitev praga za razlikovanje med osrednjim in spodnjim delom statistične porazdelitve podatkov, če se prilagodijo različnim metodam, v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(viii)

postopki in merili za ocenjevanje ustreznosti, za primerjavo ali za druge prilagoditve podatkov o operativnem tveganju v skladu s členom 322(3)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ix)

spremembo zunanjih virov podatkov, ki se uporabljajo v sistemu za merjenje, v skladu s členom 322(4) in 322(5) Uredbe (EU) št. 575/2013, razen če niso že opredeljene kot pomembne v skladu z oddelkom 1 dela II te priloge;

(b)

merila za izbor, posodabljanje in revidiranje uporabljenih porazdelitev in metod za oceno njihovih parametrov v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

merila in postopke za določitev porazdelitev skupne izgube in za izračun ustrezne mere operativnega tveganja na regulativni ravni zaupanja v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

metodologijo za ugotavljanje pričakovanih izgub in njihovega zajetja v notranjih poslovnih praksah v skladu s členom 322(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013,

(e)

metodologijo za način priznavanja korelacij pri izgubah zaradi operativnega tveganja po posameznih ocenah operativnega tveganja v skladu s členom 322(2)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013.

5.

Spremembe standardov, ki se nanašajo na notranje podatke, analize scenarijev ter dejavnike poslovnega okolja in notranjega nadzora, če te:

(a)

spreminjajo notranje postopke in merila za zbiranje notranjih podatkov o izgubi v skladu s členom 322(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno s čimer koli od naslednjega:

(i)

dvigom praga za zbiranje notranjih podatkov o izgubi v skladu s členom 322(3)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

metodo ali merili za izključitev dejavnosti ali izpostavljenosti iz področja uporabe notranjega zbiranja podatkov v skladu s členom 322(3)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

spreminjajo notranje postopke in merila za nekaj od naslednjega:

(i)

izvedbo analize scenarija v skladu s členom 322(5) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

določitev dejavnikov poslovnega okolja in notranjih kontrol v skladu s členom 322(6) Uredbe (EU) št. 575/2013.

6.

Spremembe standardov v zvezi z zavarovanjem in drugimi oblikami prenosa tveganja v skladu s členom 323 Uredbe (EU) št. 575/2013, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(a)

povzročijo relevantno spremembo določene ravni kritja;

(b)

spremenijo postopke in merila za izračun odbitkov v znesku priznanega zavarovanja, uvedenih za zajetje negotovosti plačila, neusklajenosti pri kritju ter preostalo obdobje veljavnosti police in pogoje za njen preklic, kadar je krajša od enega leta, v skladu s členom 323(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

7.

Relevantne spremembe informacijskih sistemov za uporabo pristopa AMA, vključno z zbiranjem podatkov in njihovim upravljanjem, postopki poročanja in sistemom merjenja operativnega tveganja, v skladu s členom 312(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter splošnimi standardi obvladovanja tveganja iz člena 74 Direktive 2013/36/EU, zaradi katerih se zmanjšuje celovitost in razpoložljivost podatkov ali informacijskih sistemov.