20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/29

(1)

Na podlagi določbe Uredbe (EU) št. 575/2013 o opredelitvi različnih metod za upoštevanje drugih tveganj, razen delta tveganja, v kapitalskih zahtevah institucij „na način, ki je sorazmeren z obsegom ter zapletenostjo dejavnosti institucije na področju opcij in nakupnih bonov“, je primerno oblikovati pristope različnih stopenj izpopolnjenosti in občutljivosti na tveganja, ki bi lahko bili ustrezni za različne profile institucij. Zato je primerno določiti naslednje tri pristope za merjenje ne-delta tveganj, povezanih za opcijami in nakupnimi boni, pri čemer njihova zapletenost narašča: (i) poenostavljeni pristop; (ii) delta-plus pristop; ter (iii) pristop na podlagi scenarijev. Ta okvir, ki temelji na treh pristopih, večinoma ustreza okviru Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS) v zvezi z ne-delta tveganji, z nekaterimi prilagoditvami, ki so potrebne zaradi upoštevanja Uredbe (EU) št. 575/2013. S tem je zagotovljena skladnost med pravili Unije in mednarodno dogovorjenimi minimalnimi standardi.

(2)

Ker je treba institucijam, ki uporabljajo delta-plus pristop, omogočiti, da nezvezne opcije obravnavajo na način, ki je bolj občutljiv na tveganja, bi morale institucije imeti možnost, da pod določenimi pogoji kombinirajo pristope, določene za merjenje tveganj na področju opcij in nakupnih bonov, in sicer ne le znotraj skupine, temveč tudi v okviru posameznih pravnih subjektov. Vendar bi bilo treba zaradi preprečevanja selektivne uporabe pristopov s strani institucij, da bi tako čim bolj zmanjšale svoje kapitalske zahteve, kombiniranje pristopov na posamični podlagi dovoliti le pod pogojem, da institucije opredelijo področje uporabe vsakega pristopa, preden ga začnejo uporabljati, z namenom njegove dosledne uporabe skozi čas.

(3)

Ne-delta tveganja, povezana z opcijami in nakupnimi boni, lahko vključujejo, a niso omejena na: tveganja, ki izvirajo iz spremembe game instrumenta, tj. „gama tveganja“ ali „tveganja v zvezi s konveksnostjo“ iz člena 4(1)(a) te uredbe; tveganja, ki izvirajo iz spremembe vege instrumenta, oziroma „vega tveganja“ ali „tveganja v zvezi z nestanovitnostjo“ iz člena 4(1)(b) te uredbe; tveganja, ki izvirajo iz sprememb obrestnih mer, oziroma „obrestna tveganja“ ali „ro tveganja“; nelinearnosti, ki jih ni mogoče zajeti v gama tveganja; ter tveganja implicirane korelacije na košarico opcij ali nakupnih bonov. Med temi tveganji so samo gama in vega tveganja tako pomembna, da upravičujejo naložitev kapitalskih zahtev, kar velja celo za kompleksnejše institucije, zato bi bilo treba pri izračunu kapitalskih zahtev upoštevati samo navedeni vrsti tveganj. V skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 morajo institucije od pristojnega organa pridobiti predhodno dovoljenje za uporabo notranjega modela za izračun delte. Vendar je treba uporabo pristopov za merjenje ne-delta tveganj spremljati in oceniti v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja institucij v skladu z določbami Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poleg tega večja zapletenost pristopa na podlagi scenarijev zahteva natančnejše spremljanje s strani pristojnih organov, zato bi morale institucije za njegovo uporabo izpolnjevati določene pogoje, in sicer preden se pristop prvič uporabi in ob njegovi nadaljnji uporabi.

(4)

Glede na to, da se člen 330 Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z obravnavo zamenjav, po katerih institucija prejema spremenljivo obrestno mero in plačuje fiksno obrestno mero, uporablja le za namene obrestnega tveganja, se pri nekaterih finančnih instrumentih, kot so opcije na zamenjavo obrestnih mer (swaptions), ne bi smel upoštevati.

(5)

Določbe te uredbe so tesno medsebojno povezane, saj se vse nanašajo na merjenje ne-delta tveganj v zvezi z opcijami in nakupnimi boni, povezanimi z različnimi osnovnimi instrumenti. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in da se omogoči celovit pregled nad določbami in enoten dostop do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno vse regulativne tehnične standarde v zvezi s tem področjem, ki se zahtevajo z Uredbo (EU) št. 575/2013, vključiti v eno uredbo.

(6)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(7)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(a)

poenostavljenim pristopom, kot je določeno v členih 2 in 3 te uredbe;

(b)

delta-plus pristopom, kot je določeno v členih 4, 5, in 6 te uredbe;

(c)

pristopom na podlagi scenarijev, kot je določeno v členih 7, 8 in 9 te uredbe.

(a)

razčlenijo košarice opcij ali nakupnih bonov na njihove temeljne sestavine;

(b)

razčlenijo zgornje in spodnje meje ali druge opcije, ki se nanašajo na obrestne mere na različne datume, v verigo neodvisnih opcij, ki se nanašajo na različna časovna obdobja („nakupna opcija v kapici“ in „prodajne opcije v kapici“);

(c)

obravnavajo opcije ali nakupne bone kot zamenjave, po katerih institucija prejema spremenljivo obrestno mero in plačuje fiksno obrestno mero, kot opcije ali nakupne bone na del zamenjave s fiksno obrestno mero;

(d)

obravnavajo opcije ali nakupne bone, ki se nanašajo na več kot eno osnovo iz člena 5(3), kot košarico opcij ali nakupnih bonov, v kateri ima vsaka opcija ali nakupni bon svojo ločeno osnovo.

(a)

bruto zneskom, kot je opisan v odstavkih 2 do 5;

(b)

zneskom delta tehtanega ekvivalenta tveganja, ki se izračuna kot tržna vrednost osnovnega instrumenta, pomnožena z delto in nato pomnožena z eno od naslednjih ustreznih uteži:

(a)

kadar ima kupec brezpogojno pravico do nakupa osnovnega instrumenta po vnaprej določeni ceni na datum poravnave ali kadar koli pred datumom zapadlosti in kadar se prodajalec zaveže, da bo zadovoljil povpraševanje kupca („preproste nakupne opcije ali nakupni boni“);

(b)

kadar ima kupec brezpogojno pravico do prodaje osnovnega instrumenta na enak način, kot je opisano v točki (a) („preproste prodajne opcije ali nakupni boni“).

(a)

opcija ali nakupni bon vključuje pravico do prodaje osnovnega instrumenta („nakup prodajne opcije“) in je kombinirana z deleži v osnovnem sredstvu („dolga pozicija v osnovnem instrumentu“);

(b)

opcija ali nakupni bon vključuje pravico do nakupa osnovnega instrumenta („nakup nakupne opcije“) in je kombinirana z obljubo prodaje deležev v osnovnem instrumentu („kratka pozicija v osnovnem instrumentu“).

(a)

tržne vrednosti osnovnega vrednostnega papirja, pomnožene z vsoto kapitalskih zahtev za posebno in splošno tržno tveganje za osnovni instrument;

(b)

vrednosti pozicije, določene z metodo vrednotenja po tekočih tržnih cenah ali metodo vrednotenja z uporabo notranjega modela, kot je določeno v členu 104(2)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013 („tržna cena opcije ali nakupnega bona“).

(a)

kapitalskih zahtev, povezanih s parcialnim odvodom delte glede na referenčno ceno osnovnega instrumenta, kar je pri opcijah na obveznice ali nakupne bone parcialni odvod delte glede na donosnost do dospetja osnovne obveznice, pri opcijah na zamenjavo obrestnih mer pa parcialni odvod delte glede na obrestno mero za zamenjavo;

(b)

zahteve, povezane s prvim parcialnim odvodom vrednosti opcije ali nakupnega bona glede na implicirano nestanovitnost.

(a)

če so bili opcije ali nakupni boni kupljeni, kot najvišji znesek med nič ter razliko med naslednjima vrednostma:

(b)

če so bili opcije ali nakupni boni prodani, kot najvišji znesek med nič ter razliko med naslednjima zneskoma:

(a)

gama učinek se izračuna za vsako posamezno opcijo ali nakupni bon;

(b)

gama učinki posameznih opcij ali nakupnih bonov, ki se nanašajo na isto posebno vrsto osnovnega instrumenta, se seštejejo;

(c)

kapitalske zahteve za gama tveganje se določijo kot absolutna vrednost vsote vseh negativnih vrednosti, ki so rezultat koraka (b). Pozitivne vrednosti, ki so rezultat koraka (b), se ne upoštevajo.

(a)

za obrestne mere v isti valuti: vsak razred zapadlosti iz razpredelnice 2 člena 339 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

za delnice in delniške indekse: vsak trg, opredeljen v pravilih, ki bodo pripravljena v skladu s členom 341(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

za tuje valute in zlato: vsak par valut in zlato;

(d)

za blago: blago, ki se šteje za isto blago, kot je opredeljeno v členu 357(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

vrednost vege se določi za vsako posamezno opcijo;

(a)

za vsako posamezno opcijo se predvidi in izračuna sprememba nestanovitnosti v višini ene četrtine implicirane nestanovitnosti (± 25 %), pri čemer se implicirana nestanovitnost razume v smislu člena 4(2);

(b)

za vsako posamezno opcijo se vrednost vege, ki je rezultat koraka iz točke (a), pomnoži z domnevno spremembo implicirane nestanovitnosti, ki je rezultat koraka iz točke (b);

(c)

za vsako posebno vrsto osnovnega instrumenta v smislu člena 5(3) se vrednosti, ki so rezultat koraka iz točke (c), seštejejo;

(d)

skupna kapitalska zahteva za vega tveganje se določi kot vsota absolutnih vrednosti, ki so rezultat koraka iz točke (d).

(a)

vzpostavile so enoto za nadzor tveganja, ki spremlja tveganje v zvezi s portfeljem opcij institucij in o rezultatih poroča vodstvu;

(b)

pristojne organe so obvestile o vnaprej določenem obsegu izpostavljenosti, ki bodo ves čas dosledno obravnavane po tem pristopu;

(c)

rezultate pristopa na podlagi scenarijev vključijo v notranje poročanje vodstvu institucije.

(a)

za obrestne opcije ali nakupne bone: plus/minus predvidena sprememba obrestne mere iz stolpca 5 razpredelnice 2 člena 339 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

za opcije ali nakupne bone na delnice ali delniške indekse: plus/minus utež, določena v členu 343 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

za valutne opcije ali nakupne bone ter opcije ali nakupne bone na zlato: plus/minus utež, navedena v členu 351 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, kadar je primerno, plus/minus utež, navedena v členu 354 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

za opcije (nakupne bone) na blago: plus/minus utež, navedena v členu 360(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

za vsako posamezno opcijo ali nakupni bon se za izračun simulirane čiste izgube ali dobička, ki ustreza posameznemu scenariju, uporabijo vsi scenariji iz člena 8. Navedeno simuliranje se izvede z uporabo metod popolnega prevrednotenja s simuliranjem sprememb cen z uporabo modelov za določanje cen in brez uporabe lokalnih približkov teh modelov;

(b)

za vsako posebno vrsto osnovnega instrumenta iz člena 5(3) se vrednosti, dobljene kot rezultat izračuna iz točke (a), ki se nanašajo na posamezne scenarije, agregirajo;

(c)

za vsako posebno vrsto osnovnega instrumenta iz člena 5(3) se kot „relevantni scenarij“ šteje scenarij, pri katerem je rezultat vrednosti, določenih v koraku (b), največja izguba, če ni izgub, pa najmanjši dobiček;

(d)

za vsako posebno vrsto osnovnega instrumenta iz člena 5(3) se kapitalske zahteve izračunajo v skladu s formulo, opisano v Prilogi II;

(e)

skupna kapitalska zahteva za ne-delta tveganje v zvezi z opcijami ali nakupnimi boni je vsota vseh kapitalskih zahtev, dobljenih z izračunom iz koraka (d) za vse posebne vrste osnovnega instrumenta iz člena 5(3).