20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/21


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 527/2014

z dne 12. marca 2014

o dopolnitvi Direktive (EU) št. 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki opredeljujejo vrste instrumentov, ki ustrezno odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja in so primerni, da se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) št. 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) ter zlasti člena 94(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Variabilni prejemki, ki se dodelijo v obliki instrumentov, bi morali spodbujati preudarno in učinkovito upravljanje tveganj ter ne bi smeli spodbujati izpostavljanja tveganjem, ki presega raven sprejemljivega tveganja za institucijo. Zato bi morale vrste instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, uskladiti interese zaposlenih z interesi delničarjev, upnikov in drugih zainteresiranih strani, in sicer z zagotavljanjem spodbud za zaposlene, da delujejo v dolgoročnem interesu institucije in ne prevzemajo čezmernih tveganj.

(2)

Za zagotovitev močne povezave s kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja bi morali instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, vsebovati ustrezne sprožilne dogodke za odpis ali konverzijo, ki zmanjšujeta vrednost instrumentov v primerih, ko se je kreditna kvaliteta institucije v okviru rednega poslovanja poslabšala. Sprožilni dogodki, ki se uporabljajo za namene plačila, ne bi smeli spremeniti stopnje podrejenosti instrumentov in torej ne bi smeli voditi v izločitev instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala kot kapitalskih instrumentov.

(3)

Medtem ko so pogoji, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, določeni v členih 52 in 63 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), pa se za druge instrumente iz točke (l)(ii) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU, ki jih je mogoče v celoti konvertirati v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati, posebni pogoji iz zadevne uredbe ne uporabljajo, saj niso razvrščeni kot kapitalski instrumenti za bonitetne namene. Zato bi bilo treba za različne vrste instrumentov določiti posebne zahteve, da se zagotoviti njihova ustreznost za uporabo za namene variabilnih prejemkov, pri čemer je treba upoštevati različno naravo instrumentov. Uporaba instrumentov za namene variabilnih prejemkov sama po sebi ne bi smela preprečiti, da se instrumenti štejejo za kapital institucije, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Prav tako taka uporaba sama po sebi ne bi smela biti razumljena kot spodbuda za odkup instrumenta, saj lahko zaposleni na splošno po obdobjih odloga in zadržanja likvidna sredstva prejmejo na druge načine kot z uporabo odkupa.

(4)

Drugi instrumenti so nedenarni dolžniški instrumenti ali z dolgom povezani instrumenti, ki se ne štejejo za kapital. Drugi instrumenti niso omejeni na finančne instrumente, kot so opredeljeni v točki 50 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ampak lahko vključujejo tudi nadaljnje nedenarne instrumente, ki jih je mogoče vključiti v sporazume med institucijo in zaposlenimi. Za zagotovitev, da ti instrumenti odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja, bi morale primerne zahteve zagotoviti, da okoliščine, v katerih se takšni instrumenti odpišejo ali konvertirajo, ne zajemajo zgolj primerov sanacije ali reševanja.

(5)

Če se instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali konvertirajo, na splošno taki posli ne bi smeli povečati vrednosti dodeljenih prejemkov z izplačilom zneskov, ki so višji kot vrednost instrumenta, ali konverzijo v instrumente, ki imajo večjo vrednost kot instrument, ki je bil prvotno dodeljen. S tem se zagotovi, da se prejemki ne izplačujejo z instrumenti ali metodami, ki bi spodbujali nespoštovanje člena 94(1) Direktive 2013/36/ES.

(6)

Če se dodelijo variabilni prejemki in se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali konvertirajo, bi morali ti posli temeljiti na vrednostih, ki so bile določene v skladu z veljavnim računovodskim standardom. V vseh teh primerih bi bilo zato treba zahtevati vrednotenje instrumentov za zagotovitev, da se ne zaobidejo zahteve Direktive 2013/36/EU v zvezi s prejemki, zlasti kar zadeva razmerje med variabilnimi in fiksnimi deli prejemka ter uskladitev s prevzemanjem tveganja.

(7)

Člen 54 Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mehanizme za odpis in konverzijo instrumentov dodatnega temeljnega kapitala. Poleg tega točka (l)(ii) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU zahteva, da je mogoče druge instrumente v celoti konvertirati v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati. Ker je ekonomski rezultat konverzije ali odpisa drugih instrumentov enak kot pri instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, bi morali mehanizmi za odpis ali konverzijo drugih instrumentov upoštevati mehanizme, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, s prilagoditvami zaradi upoštevanja dejstva, da se drugi instrumenti ne štejejo za kapitalske instrumente v bonitetnem smislu. Za instrumente dodatnega kapitala se ne uporabljajo regulativne zahteve v zvezi z odpisom in konverzijo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Zaradi zagotovitve, da se vrednost vseh teh instrumentov, če se uporabljajo za variabilne prejemke, v primeru poslabšanja kreditne kvalitete institucije zniža, bi bilo treba določiti primere, v katerih se mora instrument odpisati ali konvertirati. Da se zagotovi dosledna uporaba, bi bilo treba določiti mehanizme za odpis, zvišanje vrednosti in konverzijo instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov.

(8)

Donosi, ki izhajajo iz instrumentov, so lahko različnih vrst. Lahko so variabilni ali fiksni in se lahko izplačujejo v rednih časovnih presledkih ali ob končni zapadlosti instrumenta. V skladu s smernicami o politikah in praksah glede prejemkov, ki jih je izdal Odbor evropskih bančnih nadzornikov (3), se zaposlenim zaradi spodbujanja premišljenega in učinkovitega upravljanja tveganja v obdobjih odloga donosi ne bi smeli izplačevati. Zaposleni bi morali donose prejeti samo za obdobja, ki sledijo dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta. Zato so za uporabo kot variabilni prejemki primerni samo instrumenti z donosi, ki se lastniku instrumenta izplačujejo v rednih časovnih presledkih, medtem ko brezkuponske obveznice ali instrumenti, ki zadržijo dobiček, ne bi smeli predstavljati znatnega deleža prejemkov, ki jih mora sestavljati ravnotežje med instrumenti iz točke (l) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU. Razlog za to je, da bi imeli zaposleni v obdobju odloga korist zaradi naraščajoče vrednosti, ki se lahko razume kot enakovredno prejemanju donosov.

(9)

Zelo visoki donosi lahko zmanjšajo dolgoročno spodbudo za preudarno prevzemanje tveganj, saj dejansko povečujejo variabilni del prejemka. Zlasti se donosi ne bi smeli izplačevati v presledkih, daljših od enega leta, saj bi to vodilo v dejansko kopičenje donosov v obdobjih odloga in njihovo izplačilo po dodelitvi pravic za izplačilo variabilnega prejemka. Kopičenje donosov bi pomenilo izogibanje točki (g) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU glede razmerja med variabilnim in fiksnim delom prejemka ter načelu iz točke (m) istega člena, da prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti. Zato donosi, ki so nastali po dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta, ne bi smeli presegati tržnih stopenj. To bi bilo treba zagotoviti z zahtevo, da se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, ali instrumenti, s katerimi so ti povezani, izdajajo predvsem drugim investitorjem, ali pa z zahtevo, da se za takšne instrumente določeni zgornja meja za donose.

(10)

Zahteve glede odloga in zadržanja, ki se uporabljajo za variabilne prejemke v skladu s členom 94(1) Direktive 2013/36/EU, morajo biti izpolnjene v vseh pomembnih trenutkih, vključno takrat, ko se instrumente, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupi, odpokliče, izplača ali konvertira. V takih primerih bi bilo zato treba instrumente zamenjati z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega kapitala in drugimi instrumenti, ki odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja, imajo lastnosti, enakovredne lastnostim prvotno dodeljenega instrumenta, in imajo enako vrednost, pri čemer je treba upoštevati vse morebitne zneske, ki so bili odpisani. Če imajo instrumenti, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, določen datum zapadlosti, bi bilo treba določiti minimalne zahteve glede preostale zapadlosti takih instrumentov v času njihove dodelitve, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami v zvezi z obdobji odloga in zadržanja za variabilne prejemke.

(11)

Direktiva 2013/36/EU ne omejuje vrst instrumentov, ki se lahko uporabijo za variabilne prejemke, na določeno vrsto finančnih instrumentov. Med zaposlenimi in institucijami bi morala biti mogoča uporaba sintetičnih instrumentov ali pogodb, povezanih z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih je mogoče v celoti konvertirati ali odpisati. To omogoča vzpostavitev posebnih pogojev za te instrumente, pri čemer se takšni pogoji uporabljajo samo za instrumente, dodeljene zaposlenim, medtem ko njihova uporaba za druge investitorje ni potrebna.

(12)

V okviru skupine se lahko izdaje upravljajo centralno s strani nadrejene osebe. Institucije v taki skupini torej ne morejo vedno izdati instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namen variabilnih prejemkov. Uredba (EU) št. 575/2013 omogoča, da pod določenimi pogoji instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki so bili izdani prek subjekta v okviru konsolidacije, tvorijo del kapitala institucije. Zato bi bilo treba omogočiti tudi uporabo takšnih instrumentov za variabilne prejemke, pod pogojem, da obstaja jasna povezava med kreditno kvaliteto institucije, ki uporablja te instrumente za namen variabilnih prejemkov, in kreditno kakovostjo izdajatelja instrumenta. Obstoj take povezave se na splošno lahko domneva med nadrejeno osebo in podrejeno družbo. Instrumente, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter jih ne izda neposredno institucija, bi moralo biti tudi mogoče uporabljati za variabilne prejemke, in sicer pod enakimi pogoji. Instrumente, ki so povezani z referenčnimi instrumenti, ki jih izda nadrejena oseba v tretjih državah in so enakovredni instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, bi prav tako moralo biti mogoče uporabljati za namene variabilnih prejemkov, če se sprožilni dogodek nanaša na institucijo, ki uporablja tak sintetični instrument.

(13)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(14)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vrste instrumentov, ki ustrezno odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja in so primerni, da se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov

1.   Naslednje vrste instrumentov izpolnjujejo pogoje iz točke (l)(ii) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU:

(a)

vrste instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, če te vrste izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 in člena 2 ter so skladne s členom 5(9) in točko (c) člena 5(13);

(b)

vrste instrumentov dodatnega kapitala, če te vrste izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 in člena 3 ter so skladne s členom 5;

(c)

vrste instrumentov, ki se lahko v celoti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpišejo in niso niti instrumenti dodatnega temeljnega kapitala niti instrumenti dodatnega kapitala (v nadaljnjem besedilu: drugi instrumenti), v primerih iz člena 4, če te vrste izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 in so skladne s členom 5.

2.   Vrste instrumentov iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

instrumenti niso zavarovani niti niso pokriti z jamstvom, ki izboljšuje prednost terjatev pri poplačilu za imetnika;

(b)

če določbe, ki urejajo instrument, dovoljujejo njegovo konverzijo, se zadevni instrument za namene dodeljevanja variabilnih prejemkov uporabi le, če sta stopnja ali obseg konverzije določena na ravni, ki zagotavlja, da vrednost instrumenta, v katerega se prvotno dodeljeni instrument konvertira, ni višja od vrednosti prvotno dodeljenega instrumenta v času, ko je bil dodeljen kot variabilni prejemek;

(c)

določbe, ki urejajo zamenljive instrumente, ki se uporabljajo izključno za namen variabilnih prejemkov, zagotavljajo, da vrednost instrumenta, v katerega se prvotno dodeljeni instrument konvertira, ni višja od vrednosti v času zadevne konverzije prvotno dodeljenega instrumenta;

(d)

predpisi, ki urejajo instrument, določajo, da se vsi donosi izplačajo najmanj na letni osnovi, in sicer imetniku instrumenta;

(e)

cena instrumentov se določi glede na njihovo vrednost v času dodelitve instrumenta v skladu z veljavnim računovodskim standardom. Vrednotenje upošteva kreditno kvaliteto institucije in je predmet neodvisnega pregleda;

(f)

določbe, ki urejajo instrumente, izdane izključno za namen variabilnih prejemkov, zahtevajo izvedbo vrednotenja v skladu z veljavnim računovodskim standardom v primeru odkupa, odpoklica, izplačila ali konverzije instrumenta.

Člen 2

Pogoji za vrste instrumentov dodatnega temeljnega kapitala

Vrste instrumentov dodatnega temeljnega kapitala izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

predpisi, ki urejajo instrument, določajo sprožilni dogodek za namen točke (n) člena 52(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

sprožilni dogodek iz točke (a) nastopi, če je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki izda instrument, iz člena 92(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 nižji od ene od naslednjih vrednosti:

(i)

7 %;

(ii)

višji od 7 %, če tako določi institucija in je to navedeno v določbah, ki urejajo instrument;

(c)

je izpolnjena ena od naslednjih zahtev:

(i)

instrumenti so izdani izključno z namenom njihove dodelitve kot variabilni prejemki in določbe, ki urejajo instrument, zagotavljajo, da se vsi donosi izplačajo po stopnji, ki je skladna s tržnimi stopnjami za podobne instrumente, ki jih je izdala institucija ali institucije primerljive narave, obsega, zapletenosti in kreditne kakovosti, ter je v vsakem primeru v času dodelitve prejemkov največ 8 odstotnih točk nad letno povprečno stopnjo sprememb za Unijo, ki jo objavi Komisija (Eurostat) v svojih harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin, objavljenih v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 (5). Če se instrumenti dodelijo zaposlenim, ki opravljajo večji del svojih poklicnih dejavnosti zunaj Unije in so instrumenti denominirani v valuti, ki jo je izdala tretja država, lahko institucije uporabijo podoben neodvisno izračunan indeks cen življenjskih potrebščin za to tretjo državo;

(ii)

v času dodelitve instrumentov kot variabilnih prejemkov je bilo najmanj 60 % izdaje instrumentov izdanih za druge namene kot za dodelitev variabilnih prejemkov in njihovi imetniki niso naslednji subjekti ali katera koli družba, ki je z njimi tesno povezana:

institucije ali njene podrejene družbe,

nadrejene osebe institucije ali njene podrejene družbe,

nadrejen finančni holding ali njegove podrejene družbe,

mešani poslovni holding ali njegove podrejene družbe,

mešani finančni holding in njegove podrejene družbe.

Člen 3

Pogoji za vrste instrumentov dodatnega kapitala

Vrste instrumentov dodatnega kapitala izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

v času dodelitve instrumentov kot variabilnih prejemkov je preostalo obdobje do zapadlosti instrumentov enako ali presega vsoto obdobij odloga in obdobij zadržanja, ki veljajo za variabilne prejemke v zvezi z dodelitvijo zadevnih instrumentov;

(b)

v skladu z določbami, ki urejajo instrument, se ob nastopu sprožilnega dogodka trajno ali začasno odpiše znesek glavnice instrumentov ali se instrumente konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(c)

sprožilni dogodek iz točke (b) nastopi, če je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki izda instrument, iz člena 92(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 nižji od ene od naslednjih vrednosti:

(i)

7 %;

(ii)

višji od 7 %, če tako določi institucija in je to navedeno v določbah, ki urejajo instrument;

(d)

je izpolnjena ena od zahtev iz točke (c) člena 2.

Člen 4

Pogoji za vrste drugih instrumentov

1.   Pod pogoji iz točke (c) člena 1(1) drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz točke (l)(ii) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2;

(b)

drugi instrumenti so povezani z instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali instrumentom dodatnega kapitala in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3;

(c)

drugi instrumenti so povezani z instrumentom, ki bi bil instrument dodatnega temeljnega kapitala ali instrument dodatnega kapitala, če ga ne bi izdala nadrejena oseba institucije, ki ni vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela ena Uredbe (EU) št. 575/2013, in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4.

2.   Pogoji iz točke (a) odstavka 1 so naslednji:

(a)

drugi instrumenti se izdajo neposredno ali prek subjekta, ki je vključen v konsolidacijo skupine v skladu s poglavjem 2 naslova II dela ena Uredbe (EU) št. 575/2013, če se lahko razumno pričakuje, da sprememba kreditne kvalitete izdajatelja instrumenta vodi do podobne spremembe kreditne kvalitete institucije, ki druge instrumente uporablja za namen variabilnih prejemkov;

(b)

določbe, ki urejajo druge instrumente, imetniku ne dajejo pravice do pospešitve izplačila donosov ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije;

(c)

v času dodelitve drugih instrumentov kot variabilnih prejemkov je preostalo obdobje do zapadlosti drugih instrumentov enako vsoti obdobij odloga in obdobij zadržanja, ki se uporablja v zvezi z dodelitvijo teh instrumentov, ali jo presega;

(d)

v skladu z določbami, ki urejajo instrument, se ob nastopu sprožilnega dogodka trajno ali začasno odpiše znesek glavnice instrumentov ali se instrumente konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(e)

sprožilni dogodek iz točke (d) nastopi, če je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki izda instrument, iz člena 92(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 nižji od ene od naslednjih vrednosti:

(i)

7 %;

(ii)

višji od 7 %, če tako določi institucija in je to navedeno v določbah, ki urejajo instrument;

(f)

je izpolnjena ena od zahtev iz točke (c) člena 2.

3.   Pogoji iz točke (b) odstavka 1 so naslednji:

(a)

drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (e) odstavka 2;

(b)

drugi instrumenti so povezani z instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali instrumentom dodatnega kapitala, ki ga izda subjekt, ki je vključen v konsolidacijo skupine v skladu s poglavjem 2 naslova II dela ena Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: referenčni instrument);

(c)

referenčni instrument izpolnjuje pogoje iz točk (c) in (f) odstavka 2 v času, ko je instrument dodeljen kot variabilni prejemek;

(d)

vrednost drugega instrumenta je povezana z referenčnim instrumentom tako, da ni nikoli večja od vrednosti referenčnega instrumenta;

(e)

vrednost vseh donosov, ki se izplačajo po dodelitvi pravic do izplačila drugega instrumenta, je povezana z referenčnim instrumentom tako, da izplačani donosi nikoli ne presežejo vrednosti katerih koli donosov, ki se izplačajo v okviru referenčnega instrumenta;

(f)

v skladu z določbami, ki urejajo druge instrumente, se v primeru odkupa, odpoklica, izplačila ali konverzije referenčnega instrumenta znotraj obdobja odloga ali zadržanja drugi instrumenti povežejo z enakovrednim referenčnim instrumentom, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena, tako da se skupna vrednost drugih instrumentov ne poveča.

4.   Pogoji iz točke (c) odstavka 1 so naslednji:

(a)

pristojni organi so za namen člena 127 Direktive 2013/36/EU določili, da je institucija, ki izdaja instrument, s katerim so povezani ostali instrumenti, predmet konsolidiranega nadzora s strani nadzornega organa tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga urejajo načela iz navedene direktive in zahteve iz poglavja 2 naslova II dela ena Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz točke (a) in točk (c) do (f) odstavka 3.

Člen 5

Postopki za odpis, zvišanje vrednosti in konverzijo

1.   Za namen točke (b) člena 3 in točke (d) člena 4(2) določbe, ki urejajo instrumente dodatnega kapitala in druge instrumente, spoštujejo postopke in časovni razpored iz odstavkov 2 do 14 za izračun količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala in zneskov, ki se jih odpiše, zviša ali konvertira. Določbe, ki urejajo instrumente dodatnega temeljnega kapitala, spoštujejo postopke iz odstavka 9 in točke (c) odstavka 13 v zvezi z zneski, ki se jih odpiše, zviša ali konvertira.

2.   Če se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente dodatnega kapitala in druge instrumente, zahteva, da se ti instrumenti ob nastopu sprožilnega dogodka konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, je v teh določbah predpisano eno od naslednjega:

(a)

stopnja navedene konverzije in omejitev dovoljenega zneska konverzije;

(b)

obseg, v katerem se bodo instrumenti konvertirali v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

3.   Če se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, ob nastopu sprožilnega dogodka odpiše vrednost njihove glavnice, ta odpis trajno ali začasno zmanjša vse naslednje:

(a)

znesek terjatve imetnika instrumenta v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije;

(b)

znesek, ki se izplača v primeru odpoklica ali odkupa instrumenta;

(c)

donose na podlagi instrumenta.

4.   Vsi donosi, ki se izplačajo po odpisu, temeljijo na znižani vrednosti glavnice.

5.   Z odpisom vrednosti ali konverzijo instrumentov se v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ustvarijo postavke, ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

6.   Če institucija ugotovi, da se je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala zmanjšal pod raven, ki sproži konverzijo ali odpis instrumenta, mora upravljalni organ ali kateri koli drug ustrezen organ institucije nemudoma določiti, da je nastopil sprožilni dogodek, pri čemer obstaja nepreklicna obveznost za odpis ali konverzijo instrumenta.

7.   Celotni znesek instrumentov, ki ga je treba ob nastopu sprožilnega dogodka odpisati ali konvertirati, ni manjši od nižjega izmed naslednjih zneskov:

(a)

zneska, ki je potreben za popolno ponovno vzpostavitev količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije na odstotek, ki je v skladu z določbami, ki urejajo instrument, sprožilni dogodek;

(b)

celotne vrednosti glavnice instrumenta.

8.   Če nastopi sprožilni dogodek, morajo institucije storiti naslednje:

(a)

obvestiti zaposlene, ki so jim bili instrumenti dodeljeni kot variabilni prejemki, in osebe, ki so še naprej imetniki takšnih instrumentov;

(b)

čim prej, vendar najpozneje v enem mesecu, odpisati vrednost glavnice instrumentov ali instrumente konvertirati v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu z zahtevami iz tega člena.

9.   Če instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega kapitala in drugi instrumenti vključujejo enako sprožitveno vrednost, je odpis ali konverzija glavnice sorazmerna za vse imetnike takšnih instrumentov, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov.

10.   Znesek instrumenta, ki se odpiše ali konvertira, je predmet neodvisnega pregleda. Ta pregled mora biti končan v najkrajšem možnem času in ne ovira institucije pri odpisu ali konverziji instrumenta.

11.   Institucija, ki izdaja instrumente, ki se ob nastopu sprožilnega dogodka konvertirajo v navadni lastniški temeljni kapital, zagotovi, da njen odobreni delniški kapital stalno zadošča za konverzijo v delnice vseh takšnih instrumentov, ki jih je mogoče konvertirati, če nastopi sprožilni dogodek. Institucija mora ves čas razpolagati s potrebnim predhodnim dovoljenjem za izdajo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, v katere se ob nastopu sprožilnega dogodka konvertirajo takšni instrumenti.

12.   Institucija, ki izdaja instrumente, ki se ob nastopu sprožilnega dogodka konvertirajo v navadni lastniški temeljni kapital, zagotovi, da v njeni ustanovni listini ali njenem statutu ali drugih pravnih ali pogodbenih ureditvah ni postopkovnih ovir za navedeno konverzijo.

13.   Da bi se odpis instrumenta štel za začasnega, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zvišanja vrednosti temeljijo na dobičkih, potem ko izdajatelj instrumenta sprejme uraden sklep o potrditvi končnih dobičkov;

(b)

vsako zvišanje vrednosti instrumenta ali izplačilo kuponov na znižano vrednost glavnice se izvede po popolnoma lastni presoji institucije ob upoštevanju omejitev iz točk (c), (d) in (e), pri čemer institucije niso dolžne izvesti ali pospešiti zvišanja vrednosti pod posebnimi pogoji;

(c)

vrednost se zviša sorazmerno glede na podobne instrumente dodatnega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega kapitala in druge instrumente, ki se uporabljajo za namen variabilnih prejemkov in so bili odpisani;

(d)

najvišji znesek, ki se pripiše vsoti zvišanja vrednosti instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov ter izplačila kuponov na znižano vrednost glavnice, je enak dobičku institucije, ki se pomnoži z zneskom, dobljenim z deljenjem zneska iz točke (i) z zneskom iz točke (ii):

(i)

vsota nominalne vrednosti vseh instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov institucije pred odpisom, ki so bili odpisani;

(ii)

vsota kapitala in nominalnega zneska drugih instrumentov, ki se uporabljajo za namen variabilnih prejemkov institucije;

(e)

vsota vseh zneskov zvišanja vrednosti in izplačil kuponov na znižano vrednost glavnice se obravnava kot izplačilo, ki izhaja iz zmanjšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in je skupaj z drugimi izplačili na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala predmet omejitev v zvezi z maksimalnim zneskom za razdelitev iz člena 141(2) Direktive 2013/36/EU.

14.   Za namene točke (d) odstavka 13 se izračun opravi takrat, ko se izvede zvišanje vrednosti.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(2)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(3)  Odbor evropskih bančnih nadzornikov: Smernice o politikah in praksah glede prejemkov z dne 10. decembra 2010.

(4)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 257, 27.10.1995, str. 1).