20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/6

(1)

Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic bi morala biti izmenjava informacij dvosmerna, in sicer v okviru ustreznih nadzornih pristojnosti navedenih organov. Zato bi bilo treba določiti, katere informacije v zvezi z institucijami in, kadar je ustrezno, v zvezi z delovanjem njihovih podružnic bi morali posredovati pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice ter katere informacije glede podružnic morajo posredovati pristojni organi držav članic gostiteljic pristojnim organom matične države članice.

(2)

Izmenjava informacij med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic bi se morala obravnavati v širšem okviru nadzora čezmejnih bančnih skupin in, kadar je ustrezno, bi se informacije lahko zagotovile na konsolidirani podlagi. Zlasti če ima institucija končno matično podjetje v državi članici, v kateri ima svoj sedež, in je zadevni pristojni organ tudi konsolidacijski nadzornik, bi bilo treba omogočiti, da se zagotovijo informacije na konsolidirani podlagi in ne na ravni institucije, ki posluje prek podružnice. Vendar bi moral v tem primeru pristojni organ uradno obvestiti pristojne organe države članice gostiteljice, da se informacije zagotavljajo na konsolidirani podlagi.

(3)

Izmenjava informacij med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic ni omejena na vrste informacij, opredeljene v členu 50 Direktive 2013/36/EU, in tako na vrste informacij, določene v tej uredbi. Zlasti členi 35, 36, 39, 43 in 52 Direktive 2013/36/EU navajajo ločene določbe za izmenjavo informacij o preverjanju podružnic na kraju samem, uradnih obvestilih o izvajanju pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter o ukrepih, vključno s previdnostnimi ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v zvezi s podružnicami in njihovimi matičnimi podjetji. Ta uredba zato ne bi smela določati zahtev glede izmenjave informacij na navedenih področjih.

(4)

Določiti je treba zahteve za informacije, ki se izmenjajo med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic, da bi se uskladile regulativne in nadzorne prakse po vsej Uniji. Te informacije bi morale zajemati vsa področja, določena v členu 50 Direktive 2013/36/EU, in sicer upravljanje in lastništvo, vključno s poslovnimi področji, kot so tista iz člena 317 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), likvidnost in ugotovitve iz nadzora likvidnosti, kapitalska ustreznost, zajamčene vloge, velike izpostavljenosti, sistemsko tveganje, upravni in računovodski postopki ter mehanizmi notranjih kontrol. Da bi se olajšalo spremljanje institucij, bi se morali pristojni organi držav članic gostiteljic in matičnih držav članic med seboj obveščati o primerih neskladnosti z nacionalnim pravom ali pravom Unije ter o nadzornih ukrepih in sankcijah, naloženih institucijam. Poleg tega bi se morale dodatne informacije o finančnem vzvodu in pripravah na izredne razmere vključiti v obseg informacij, ki se izmenjajo med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic, tako da bi lahko slednji institucije učinkovito spremljali.

(5)

Če likvidnostne težave vplivajo na institucijo ali se pričakuje, da bodo vplivale nanjo, morajo biti pristojni organi držav članic gostiteljic dobro seznanjeni s položajem, da bi lahko sprejeli previdnostne ukrepe v skladu s pogoji, določenimi v členu 43 Direktive 2013/36/EU. Ta uredba bi morala zato zagotoviti jasna pravila o vrstah informacij, ki se izmenjajo med organi, če se pojavijo likvidnostne težave. Prav tako je treba opredeliti informacije, ki jih je treba izmenjati, tako da bi bili organi dovolj zgodaj pripravljeni na izredne razmere, kot so tiste iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU.

(6)

Zaradi razlik v velikosti, zapletenosti in pomenu podružnic, ki poslujejo v državah članicah gostiteljicah, je treba pri izmenjavi informacij uporabiti načelo sorazmernosti. Tako bi se moral med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice izmenjati obsežnejši sklop informacij, če so pristojni organi v državah članicah gostiteljicah odgovorni za podružnice, opredeljene kot pomembne v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU.

(7)

Za zagotovitev, da se zadevne informacije izmenjajo znotraj razumnih meja in hkrati izogiba primerom, ko so pristojni organi matične države članice dolžni posredovati vsako informacijo o instituciji, ne glede na njeno naravo in pomen, vsem pristojnim organom držav članic gostiteljic, bi se morale v posebnih primerih posredovati le informacije, relevantne za določeno panogo, izključno organom, pristojnim za nadzor te podružnice. Podobno bi bilo treba na številnih posebnih področjih med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic izmenjati samo informacije, ki razkrivajo primere neupoštevanja predpisov, kar pomeni, da se v primeru, če institucija upošteva nacionalno pravo in pravo Unije, ne bi smela izmenjati nobena informacija.

(8)

Ta uredba bi morala obravnavati tudi izmenjavo informacij v zvezi z izvajanjem dejavnosti v državi članici gostiteljici z zagotavljanjem čezmejnih storitev. Zaradi narave čezmejnih storitev se pristojni organi držav članic gostiteljic soočajo s pomanjkanjem informacij o poslih, ki se izvajajo v njihovih jurisdikcijah, in zato je bistveno, da se natančno določi, katere informacije je treba izmenjati za namene varovanja finančne stabilnosti in spremljanja pogojev za odobritve, zlasti spremljanja, ali institucija opravlja storitve v skladu s predloženimi uradnimi obvestili. Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ – EBA) predložil Komisiji.

(9)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala potencialne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

(a)

strukturo upravljalnega organa in višjega vodstva, vključno z dodelitvijo odgovornosti za nadzor nad podružnico;

(b)

seznam delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži na podlagi informacij, ki jih zagotovi kreditna institucija v skladu s členom 26(1) Direktive 2013/36/EU.

(a)

vse pomembne pomanjkljivosti pri upravljanju likvidnostnega tveganja institucije, ki so znane pristojnim organom in ki lahko vplivajo na podružnice, vse s tem povezane nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti v zvezi s temi pomanjkljivostmi, in v kolikšni meri institucija upošteva te nadzorne ukrepe;

(b)

celovito oceno profila likvidnostnega tveganja in upravljanja tveganja institucije, zlasti v zvezi s podružnico, ki jo izvedejo pristojni organi matične države članice;

(c)

količnike institucije, ki označujejo njeno likvidnost in položaj stabilnega financiranja na nacionalni ravni ali ravni Unije v domači valuti matične države članice institucije in v vseh drugih valutah, ki so bistvene za institucijo;

(d)

sestavine likvidnostnega blažilnika institucije;

(e)

stopnjo obremenitve sredstev institucije;

(f)

razmerje med posojili institucije in njenimi vlogami;

(g)

vse domače količnike likvidnosti, ki jih za institucijo uporabljajo pristojni organi ali organ, določen za ta namen, kot del ukrepov makrobonitetne politike, in sicer bodisi kot zavezujoče zahteve, smernice, priporočila, opozorila ali drugače, vključno z opredelitvijo teh količnikov;

(h)

vse posebne likvidnostne zahteve, ki se uporabljajo v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU;

(i)

vse ovire pri prenosu denarnih sredstev in zavarovanja na podružnice institucije ali z njih.

(a)

politiko glede likvidnosti in financiranja institucije, vključno z opisi ureditev financiranja za njene podružnice, vse podporne ureditve znotraj skupine in postopke za centralizirano združevanje denarnih sredstev (cash pooling);

(b)

krizne načrte glede likvidnosti in financiranja institucije, vključno z informacijami o predvidenih stresnih scenarijih.

(a)

kapitalske zahteve, določene v členu 92 Uredbe (EU) št. 575/2013, ob upoštevanju vseh ukrepov, ki so bili sprejeti ali priznani v skladu s členom 458 navedene uredbe, kadar je ustrezno, ob upoštevanju prehodnih ureditev iz dela 10 navedene uredbe;

(b)

vse dodatne kapitalske zahteve, naložene v skladu s členom 104 Direktive 2013/36/EU;

(c)

zahteve glede kapitalskega blažilnika, določene v poglavju 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU.

(a)

količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije v smislu člena 92(2)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

količnik temeljnega kapitala institucije v smislu člena 92(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

količnik skupnega kapitala institucije v smislu člena 92(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

znesek skupne izpostavljenosti tveganjem institucije v smislu člena 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)

kapitalske zahteve, ki se uporabljajo v matični državi članici v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 575/2013, ob upoštevanju vseh ukrepov, ki so bili sprejeti ali priznani v skladu s členom 458 navedene uredbe, in, kadar je ustrezno, ob upoštevanju prehodnih ureditev iz dela 10 navedene uredbe;

(f)

raven varovalnega kapitalskega blažilnika, ki ga mora institucija vzdrževati v skladu s členom 129 Direktive 2013/36/EU;

(g)

raven kakršnega koli posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki ga mora institucija vzdrževati v skladu s členom 130 Direktive 2013/36/EU;

(h)

raven kakršnega koli blažilnika sistemskih tveganj, ki ga mora institucija vzdrževati v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU;

(i)

raven kakršnega koli blažilnika za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) ali blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI), ki ga mora institucija vzdrževati v skladu s členom 131(4) in (5) Direktive 2013/36/EU;

(j)

raven vseh dodatnih kapitalskih zahtev, naloženih v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU, in vseh drugih zahtev, naloženih v zvezi s kapitalsko ustreznostjo institucije v skladu z navedenim členom.

(a)

maksimalno kritje sistema zajamčenih vlog na upravičenega vlagatelja;

(b)

obseg kritja in vrste kritih vlog;

(c)

kakršno koli izključitev iz kritja z navedbo produktov in vrst vlagateljev;

(d)

ureditve financiranja sistema zajamčenih vlog in zlasti, ali se sistem financira predhodno ali naknadno, ter obseg sistema;

(e)

kontaktne podatke upravljavca sistema.

(a)

naložene upravne kazni ali drugi ukrepi, ki se uporabljajo v skladu s členi členov 64 do 67 Direktive 2013/36/EU;

(b)

nadzorni ukrepi, ki so uvedeni v skladu s členom 104 ali 105 Direktive 2013/36/EU;

(c)

naložene kazni po kazenskem pravu, ki se nanašajo na kršitve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali nacionalne določbe, ki prenašajo Direktivo 2013/36/EU.

(a)

kontaktnih podatkih oseb v nujnih primerih v okviru pristojnih organov, ki so odgovorni za obravnavanje izrednih razmer;

(b)

postopkih obveščanja, ki se uporabljajo v izrednih razmerah.

(a)

opis vseh primerov, v zvezi s katerimi so pristojni organi odločili, da institucija ni ravnala v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije ali z zahtevami, ki se nanašajo na bonitetni nadzor ali nadzor tržnega ravnanja institucij, vključno z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in nacionalnih predpisov, ki prenašajo Direktivo 2013/36/EU, skupaj z obrazložitvijo nadzornih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za odpravo neskladnosti;

(b)

opis kakršne koli neskladnosti s pogoji, pod katerimi se bodo v interesu splošnih koristi dejavnosti podružnice izvajale v državi članici gostiteljici;

(c)

kakršno koli ugotovljeno sistemsko tveganje, ki ga predstavlja podružnica ali njene dejavnosti v državi članici gostiteljici, vključno s kakršno koli oceno verjetnega učinka prenehanja ali opustitve dejavnosti poslovalnice na:

(d)

tržni delež podružnice, kadar presega 2 % celotnega trga v državi članici gostiteljici, v kateri koli izmed naslednjih kategorij:

(e)

kakršne koli ovire pri prenosu gotovine in zavarovanja na podružnice institucije ali z njih.

(a)

vse primere, v katerih so pristojni organi matične države članice ugotovili, da institucija ni ravnala v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije ali z zahtevami, ki se nanašajo na bonitetni nadzor ali nadzor tržnega ravnanja institucij, vključno z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in nacionalnih predpisov, ki prenašajo Direktivo 2013/36/EU, skupaj z obrazložitvijo nadzornih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za odpravo neskladnosti;

(b)

obseg vlog, sprejetih od rezidentov države članice gostiteljice;

(c)

obseg posojil, zagotovljenih rezidentom države članice gostiteljice;

(d)

v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, za katere je institucija uradno obvestila, da jih želi opravljati v državi članici gostiteljici z opravljanjem storitev:

(a)

opis nastalega primera, vključno z glavnim vzrokom za stresne razmere, pričakovani vpliv likvidnostnih težav na institucijo in dogodke v zvezi s transakcijami znotraj skupine;

(b)

razlago ukrepov, ki so bili sprejeti ali se za njih načrtuje, da jih bodo sprejeli pristojni organi ali institucija, vključno z vsemi zahtevami, ki jih instituciji naložijo pristojni organi za zmanjšanje likvidnostnih težav;

(c)

rezultate ocen sistemskih posledic likvidnostnih težav;

(d)

zadnje razpoložljive kvantitativne informacije glede likvidnosti, določene v točkah (c) do (h) člena 4(1).