UREDBA (EU) št. 516/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2) ter člena 79(2) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice, bi bilo med drugim treba doseči s skupnimi ukrepi politike na področju azila in priseljevanja, ki temelji na solidarnosti med državami članicami in je pravična do tretjih držav in njihovih državljanov. Evropski Svet je 2. decembra 2009 potrdil, da bi morala finančna sredstva v Uniji postati vse bolj prožna in usklajena v smislu obsega in uporabnosti, da se podpre razvoj politike na področju azila in migracij.

(2)

Da bi prispevali k razvoju skupne politike Unije na področju azila in priseljevanja ter krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ob upoštevanju načel solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami in sodelovanja s tretjimi državami, bi bilo treba s to uredbo ustanoviti Sklad za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: sklad).

(3)	Sklad bi moral odražati potrebo po večji prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve glede predvidljivosti ter zagotavljati pošteno in pregledno porazdelitev sredstev za doseganje splošnih in posebnih ciljev, določenih v tej uredbi.

(4)	Vodilni načeli pri izvajanju sklada bi morali biti učinkovitost ukrepov in kakovost porabe. Poleg tega bi se sklad moral izvajati tudi na karseda učinkovit in uporabniku prijazen način.

(5)

Nova, dvostebrna struktura financiranja na področju notranjih zadev bi morala prispevati k poenostavitvi, racionalizaciji, konsolidaciji in preglednosti financiranja na tem področju. Prizadevati bi si bilo treba za sinergije, skladnost in dopolnjevanje z drugimi skladi in programi, vključno z namenom dodeljevanja sredstev za skupne cilje. Izogniti pa bi se bilo treba prekrivanju med različnimi instrumenti financiranja.

(6)

S skladom bi se moral ustvariti prožen okvir, znotraj katerega bi države članice lahko prejemale finančna sredstva v okviru nacionalnih programov za podporo politikam, ki jih zajema sklad, in sicer ob upoštevanju njihovih posebnih razmer in potreb ter splošnih in posebnih ciljev sklada, za katere bi bila finančna podpora najbolj učinkovita in ustrezna.

(7)

Sklad bi moral solidarnost izkazati s finančno pomočjo državam članicam. Izboljšati bi moral učinkovito upravljanje migracijskih tokov v Unijo na področjih, ki jim Unija dodaja največjo vrednost, zlasti z delitvijo odgovornosti med državami članicami ter delitvijo odgovornosti in krepitvijo sodelovanja s tretjimi državami.

(8)

Da bi države članice prispevale k doseganju splošnega cilja sklada, bi morale zagotoviti, da njihovi nacionalni programi vključujejo ukrepe, ki se nanašajo na posebne cilje te uredbe, in da so sredstva razporejena med cilji tako, da se ti cilji lahko dosežejo. Če bi država članica izjemoma želela odstopati od najnižjih deležev, določenih v tej uredbi, bi morala to podrobno utemeljiti v nacionalnem programu.

(9)

Za zagotovitev enotne in visokokakovostne azilne politike ter uporabo višjih standardov mednarodne zaščite bi moral sklad v sodelovanju z drugimi državami članicami, agencijami Unije in tretjimi državami prispevati k učinkovitemu delovanju skupnega evropskega azilnega sistema, ki zajema ukrepe v zvezi s politiko, zakonodajo in vzpostavitvijo zmogljivosti.

(10)

Ustrezno je podpreti in okrepiti prizadevanja držav članic, da bi dosledno in primerno izvajale pravni red Unije na področju azila, zlasti da bi razseljenim osebam ter prosilcem za mednarodno zaščito in upravičencem do mednarodne zaščite zagotavljale ustrezne pogoje sprejema, pravilno določile status v skladu z Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), uporabljale poštene in učinkovite azilne postopke ter spodbujale dobro prakso na področju azila, da bi tako zaščitile pravice oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in omogočile učinkovito delovanje azilnih sistemov držav članic.

(11)	Sklad bi moral ustrezno podpirati skupna prizadevanja držav članic pri opredelitvi, izmenjavi in spodbujanju najboljših praks ter vzpostavitvi učinkovitih struktur sodelovanja za boljšo kakovost odločanja v okviru skupnega evropskega azilnega sistema.

(12)

Sklad bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da bi se uskladilo praktično sodelovanje med državami članicami na področju azila, zagotovila podpora državam članicam, katerih azilni sistemi so izpostavljeni posebnemu pritisku, in prispevalo k izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema. Komisija lahko tudi izkoristi možnost, ki jo ponuja Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), da EASO v skladu z Uredbo (EU) št. 439/2010 zaupa izvajanje posebnih in priložnostnih nalog, kot je usklajevanje ukrepov držav članic v zvezi s preselitvijo.

(13)	Sklad bi moral podpirati prizadevanja Unije in držav članic pri krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in vrednotenje njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti na podlagi obstoječega prava Unije.

(14)

Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic, da na svojem ozemlju zagotovijo mednarodno zaščito in trajno rešitev za begunce in razseljene osebe, za katere je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) ugotovil, da so upravičene do preselitve, na primer z oceno potreb po preselitvi in premestitvijo zadevnih oseb na njihovo ozemlje, da se jim zagotovi zanesljiv pravni status in spodbudi njihovo učinkovito vključevanje.

(15)	Sklad bi moral podpirati nove pristope glede varnejšega dostopa do azilnih postopkov, ki so namenjeni zlasti glavnim državam tranzita, kot so programi zaščite za določene skupine ali nekateri postopki za obravnavanje prošenj za azil.

(16)	Sklad bi moral v skladu s svojo naravo zagotavljal podporo prostovoljni delitvi bremen, o kateri se dogovorijo države članice in ki vključuje premestitev upravičencev do mednarodne zaščite in prosilcev za mednarodno zaščito iz ene države članice v drugo.

(17)

Partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami, da se zagotovi ustrezno obvladovanje pritoka prosilcev za azil ali drugo obliko mednarodne zaščite, so bistveni sestavni del azilne politike Unije. Da bi zagotovili dostop do mednarodne zaščite in trajne rešitve v najzgodnejši fazi, tudi v okviru regionalnih programov zaščite, bi moral sklad vključevati močno komponento Unije glede preselitve.

(18)	Za boljše in širše vključevanje v evropske družbe bi moral sklad olajšati zakonite migracije v Uniji v skladu z gospodarskimi in socialnimi potrebami držav članic ter predvideti pripravo vključevanja že v državi izvora državljanov tretjih držav, ki prihajajo Unijo.

(19)

Zaradi učinkovitosti in doseganja največje dodane vrednosti bi si moral sklad prizadevati za bolj usmerjen pristop v podporo usklajenim strategijam, posebej oblikovanim za spodbujanje integracije državljanov tretjih držav na nacionalni, lokalni in/ali regionalni ravni, kjer je to ustrezno. Te strategije bi morali izvajati zlasti lokalni ali regionalni organi in nedržavni akterji, pri čemer nacionalni organi ne bi smeli biti izključeni, zlasti kadar tako zahteva posebna upravna organizacija države članice ali kadar v državi članici ukrepi vključevanja spadajo v pristojnost, ki se deli med državo in decentralizirane organe. Izvajalske organizacije bi med razpoložljivimi ukrepi morale izbrati tiste, ki najbolj ustrezajo njihovim posebnim razmeram.

(20)	Izvajanje sklada bi moralo biti skladno s skupnimi osnovnimi načeli Unije o vključevanju, določenimi v skupnem programu za vključevanje.

(21)

V področje uporabe ukrepov vključevanja bi morali biti zajeti tudi upravičenci do mednarodne zaščite, da se zagotovi celovit pristop k vključevanju, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti teh ciljnih skupin. Kadar ukrepi vključevanja zajemajo tudi ukrepe sprejema, bi morali ti ukrepi, kadar je to primerno, prav tako zagotavljati, da so vanj lahko vključeni tudi prosilci za mednarodno zaščito.

(22)

Za zagotavljanje doslednega odzivanja Unije na vključevanje državljanov tretjih držav bi morali biti ukrepi, ki se financirajo iz sklada, specifični ter dopolnjevati ukrepe, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada. V tem okviru bi bilo treba od organov držav članic, ki so odgovorni za izvajanje sklada, zahtevati, da vzpostavijo mehanizme sodelovanja in usklajevanja z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje ukrepov iz Evropskega socialnega sklada.

(23)

Iz praktičnih razlogov se lahko nekateri ukrepi nanašajo na skupino ljudi, ki jo je mogoče učinkoviteje obravnavati kot celoto, brez razlikovanja med njenimi člani. Zato bi bilo ustrezno, da se državam članicam omogoči, da lahko, če želijo, v nacionalnih programih določijo, da ukrepi vključevanja lahko zajemajo bližnje sorodnike državljanov tretjih držav, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takšnih ukrepov. Pojem „bližnji sorodnik“ naj bi pomenil zakonca, partnerja ali katero koli osebo, ki je v neposrednem sorodstvenem razmerju v ravni črti z državljanom tretje države, na katerega se nanašajo ukrepi vključevanja in za katerega se sklad sicer ne bi uporabljal.

(24)

Sklad bi moral podpirati države članice pri oblikovanju strategij za organiziranje zakonitih migracij ter s tem okrepiti njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje na splošno vseh strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja državljanov tretjih držav, tudi pravnih instrumentov Unije. Sklad bi moral podpreti tudi izmenjavo informacij, najboljših praks in sodelovanje med različnimi upravnimi službami ter z drugimi državami članicami.

(25)

Unija bi morala nadaljevati in razširiti uporabo partnerstev za mobilnost, ki predstavljajo glavni strateški, celovit in dolgoročni okvir za sodelovanje s tretjimi državami pri upravljanju migracij. Sklad bi moral podpirati dejavnosti v okviru partnerstev za mobilnost, ki se izvajajo v Uniji ali tretjih državah in so namenjena zadovoljevanju potreb in uresničevanju prednostnih nalog Unije, zlasti ukrepe, ki zagotavljajo kontinuiteto financiranja, pri katerem sodelujejo Unija in tretje države.

(26)

Ustrezno je še naprej podpirati in spodbujati prizadevanja držav članic za izboljšanje upravljanja vračanja državljanov tretjih držav v vseh njegovih razsežnostih z namenom, da se doseže stalno, pravično in učinkovito izvajanje skupnih standardov vračanja oseb, zlasti v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). Sklad bi moral spodbujati razvoj strategij vračanja oseb na nacionalni ravni v okviru koncepta integriranega upravljanja vračanja oseb in tudi ukrepov za njihovo učinkovito izvajanje v tretjih državah.

(27)

Kar zadeva prostovoljno vračanje oseb, vključno z osebami, ki se želijo vrniti, čeprav jim ni treba zapustiti ozemlja, bi bilo treba predvideti spodbude za take povratnike, kot je preferencialna obravnava z večjo pomočjo pri vračanju. Z vidika stroškovne učinkovitosti je tovrstno prostovoljno vračanje v interesu povratnikov in organov. Države članice bi bilo treba spodbujati, da dajo prednost prostovoljnemu vračanju.

(28)

Z vidika politike pa sta prostovoljna in prisilna vrnitev tesno povezani in se medsebojno krepita, zato bi bilo treba države članice pri upravljanju vračanja oseb spodbujati h krepitvi komplementarnosti obeh oblik. Treba je opravljati odstranitve, da se ohrani integriteta politike Unije na področju priseljevanja in azila ter sistemov priseljevanja in azila držav članic. Možnost odstranitve je tako predpogoj, da se zagotovi, da ta politika ne bo ogrožena in da se krepi pravna država, ki je bistvena za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. Sklad bi zato moral podpirati ukrepe držav članic za spodbujanje odstranitev v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, kadar je ustrezno, ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva povratnikov.

(29)	Pomembno je, da sklad podpira posebne ukrepe za povratnike v državi vrnitve, da se zagotovi učinkovita vrnitev v njihov kraj ali regijo izvora pod dobrimi pogoji in okrepi njihovo trajno ponovno vključevanje v skupnost.

(30)

Sporazumi Unije o ponovnem sprejemu so sestavni del politike Unije na področju vračanja oseb in eno glavnih orodij za učinkovito upravljanje migracijskih tokov, saj lajšajo hitro vračanje migrantov z neurejenim statusom. Ti sporazumi so pomemben del dialoga in sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita migrantov z neurejenim statusom, njihovo izvajanje v tretjih državah pa bi bilo treba podpreti zaradi učinkovitosti strategij vračanja na nacionalni ravni in ravni Unije.

(31)

Sklad bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 (8), saj je del njenih nalog državam članicam zagotoviti pomoč, potrebno za organizacijo skupnih operacij vračanja oseb, opredeliti najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in odstranitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito bivajo na ozemlju držav članic, ter državam članicam pomagati v okoliščinah, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na zunanjih mejah, ob upoštevanju, da lahko v nekaterih primerih to vključuje izredne humanitarne razmere in reševanje na morju.

(32)	Sklad bi moral poleg vračanja oseb v skladu s to uredbo podpirati tudi druge ukrepe preprečevanja nezakonitega priseljevanja ali izogibanja veljavnim predpisom glede zakonitih migracij, da se ohrani integriteta sistemov priseljevanja držav članic.

(33)

Sklad bi se moral izvajati ob doslednem spoštovanju pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in temeljnih pravic iz zadevnih mednarodnih listin, tudi zadevne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri upravičenih ukrepih bi bilo treba upoštevati pristop za zaščito migrantov, pribežnikov in prosilcev za azil, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, ter zlasti zagotoviti, da je posebna pozornost namenjena posebnemu položaju ranljivih oseb, zlasti žensk, mladoletnikov brez spremstva in drugih ogroženih mladoletnih oseb, ter da se zanje zagotovi ustrezen odziv.

(34)

Pojma „ranljive osebe“ in „družinski člani“ sta različno opredeljena v različnih aktih, pomembnih za to uredbo. Zato bi ju bilo treba razumeti v smislu zadevnega akta, pri čemer se upošteva kontekst, v katerem sta uporabljena. Kar zadeva preselitve, bi se morale države članice, ki preseljujejo, tesno posvetovati z UNHCR v zvezi s pojmom „družinski člani“ pri svoji praksi preseljevanja in med dejanskim postopkom preseljevanja.

(35)

Ukrepe v tretjih državah in v zvezi s tretjimi državami, katerim je namenjena podpora iz sklada, bi bilo treba sprejeti v sinergiji in v skladu z drugimi ukrepi zunaj Unije, za katere je namenjena podpora iz geografskih in tematskih instrumentov zunanje pomoči Unije. Pri izvajanju takih ukrepov bi si bilo treba zlasti prizadevati, da se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo. Ukrepi ne bi smeli biti podpora ukrepom, ki so neposredno usmerjeni v razvoj, po potrebi pa bi morali dopolnjevati finančno pomoč iz instrumentov zunanje pomoči. Upoštevati bi bilo treba načelo skladnosti politik za razvoj, kakor je določeno v točki 35 Evropskega soglasja o razvoju. Pomembno je tudi, da se zagotovi, da je izvajanje nujne pomoči skladno s humanitarno politiko Unije in jo po potrebi dopolnjuje ter upošteva humanitarna načela iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

(36)

Velik del razpoložljivih sredstev iz sklada bi bilo treba dodeliti sorazmerno z odgovornostjo, ki jo nosi vsaka država članica pri prizadevanjih za upravljanje migracijskih tokov na podlagi objektivnih meril. V ta namen bi bilo treba uporabiti najnovejše razpoložljive statistične podatke, ki jih zbere Eurostat na podlagi Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (9), v zvezi z migracijskimi tokovi, kot so število prvih prošenj za azil, število ugoditvenih odločb, s katerimi se dodeli status begunca ali subsidiarne zaščite, število preseljenih beguncev, število državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, število državljanov tretjih držav, ki so pridobili dovoljenje za bivanje, ki ga izda država članica, število odločb o vrnitvi, ki jih izdajo nacionalni organi, in število opravljenih vrnitev.

(37)

V tej uredbi je določena dodelitev osnovnih zneskov državam članicam. Osnovni znesek je sestavljen iz minimalnega zneska in zneska, ki se izračuna na podlagi povprečja dodelitev v letih 2011, 2012 in 2013 za vsako državo članico iz Evropskega sklada za begunce, ustanovljenega z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, ustanovljenega z Odločbo Sveta 2007/435/ES (11) in Evropskega sklada za vračanje, ustanovljenega z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12). Izračun dodelitev je bil narejen v skladu z merili za razdelitev iz Odločbe št. 573/2007/ES, Odločbe 2007/435/ES in Odločbe št. 575/2007/ES. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih na zasedanju 7. in 8. februarja 2013, v katerih je poudarjeno, da bo „poseben poudarek na otoških skupnostih, ki se soočajo z nesorazmernimi problemi na področju migracij“, je ustrezno, da se minimalna zneska za Ciper in Malto povečata.

(38)

Čeprav je ustrezno, da se znesek posamezni državi članici dodeli na podlagi zadnjih razpoložljivih statističnih podatkov, bi bilo treba del razpoložljivih sredstev iz sklada razdeliti tudi za izvajanje posebnih ukrepov, ki zahtevajo skupna prizadevanja držav članic in predstavljajo pomembno dodano vrednost za Unijo, ter za izvajanje programa Unije za preselitev in za premestitev upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo.

(39)	V ta namen bi morali v tej uredbi določiti seznam posebnih ukrepov, upravičenih do sredstev iz sklada. Dodatne zneske bi bilo treba dodeliti tistim državam članicam, ki se zavežejo izvajanju teh ukrepov.

(40)

Sklad bi moral zaradi postopne vzpostavitve programa Unije za preselitev zagotoviti namensko pomoč v obliki finančnih spodbud (pavšalni zneski) za vsako preseljeno osebo. Komisija bi morala v sodelovanju z EASO in v skladu z njunimi pooblastili spremljati učinkovito izvajanje preselitev, ki jih podpira sklad.

(41)

Da se poveča učinek prizadevanj Unije na področju preseljevanja pri zagotavljanju zaščite osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in da se z izboljšanim usmerjanjem na tiste osebe, ki najbolj potrebujejo preselitev, doseže največji možni strateški učinek preseljevanja bi bilo treba na ravni Unije določiti skupne prednostne naloge na področju preseljevanja. Te skupne prednostne naloge bi bilo treba spremeniti le, kadar za to obstaja jasna utemeljitev ali ob upoštevanju priporočil UNHCR na podlagi splošnih kategorij, določenih v tej uredbi.

(42)	Ker so nekatere kategorije oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, še posebej ranljive, bi jih bilo treba vedno vključiti v skupne prednostne naloge Unije na področju preseljevanja.

(43)

Ob upoštevanju potreb po preselitvi, določenih v skupnih prednostnih nalogah Unije na področju preseljevanja, je treba zagotoviti tudi dodatne finančne spodbude za preselitev oseb glede na določene geografske regije in nacionalnost ter glede posebnih kategorij oseb, ki jih je treba preseliti, kadar se ugotovi, da je preselitev najustreznejši odziv na njihove posebne potrebe.

(44)

Da se okrepi solidarnost in izboljša delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti v pomoč tistim, ki so jih najbolj prizadeli azilni tokovi, bi bilo treba za premestitev upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo vzpostaviti podoben mehanizem, ki temelji na finančnih spodbudah. S takšnim mehanizmom bi bilo treba zmanjšali pritisk na države članice, ki bodisi absolutno ali sorazmerno sprejemajo več prosilcev za azil in upravičencev do mednarodne zaščite.

(45)	Podpora, ki jo zagotavlja sklad, bo učinkovitejša in bo imela večjo dodano vrednost, če se v tej uredbi določi omejeno število obveznih ciljev, ki bodo vključeni v programe vsake države članice ob upoštevanju njenih posebnih okoliščin in potreb.

(46)

Za večjo solidarnost je pomembno, da sklad prek nujne pomoči na podlagi Direktive Sveta 2001/55/ES (13) ter po potrebi usklajeno in v sinergiji s humanitarno pomočjo, ki jo upravlja Komisija, zagotavlja dodatno podporo za reševanje izrednih razmer v primeru hudega migracijskega pritiska na države članice ali tretje države ali v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb. Nujna pomoč bi morala vključevati tudi podporo priložnostnim humanitarnim programom sprejema, katerih cilj je dovoliti začasno bivanje na ozemlju države članice v primeru nujne humanitarne krize v tretjih državah. Takšni drugi humanitarni programi sprejema pa ne posegajo v program Unije za preselitev, katerega cilj je že od začetka izključno zagotoviti trajno rešitev za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so bile premeščene v Unijo iz tretje države, ali ta program Unije za preselitev kakor koli ogrožati. Države članice tako ne bi smele prejemati dodatnih pavšalnih zneskov za osebe, ki se jim zagotovi začasno bivanje na ozemlju države članice v skladu s takšnimi drugimi humanitarnimi programi sprejema.

(47)	Ta uredba bi morala zagotavljati finančno pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES (14), v skladu z njenimi cilji in nalogami.

(48)	Odločbo 2008/381/ES bi bilo zato treba spremeniti, da se uskladijo postopki in olajša zagotavljanje ustrezne in pravočasne finančne podpore nacionalnim kontaktnim točkam iz navedene odločbe.

(49)

Za namen finančnih spodbud, dodeljenih državam članicam za preselitev in/ali premestitev upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo v obliki pavšalnih zneskov, in ker te spodbude predstavljajo le majhen delež dejanskih stroškov, bi bilo treba v tej uredbi določiti nekatera odstopanja od pravil o upravičenosti izdatkov.

(50)

Zaradi dopolnjevanja ali spreminjanja določb te uredbe o pavšalnih zneskih za preselitev in premestitev upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo bi bilo treba za opredelitev posebnih ukrepov in skupnih prednostnih nalog Unije na področju preseljevanja na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(51)	Komisija bi se morala pri uporabi te uredbe, pa tudi pri pripravi delegiranih aktov, posvetovati s strokovnjaki iz vseh držav članic.

(52)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(53)

Sredstva iz proračuna Unije bi bilo treba usmeriti v dejavnosti, pri katerih lahko ukrepi Unije prinesejo dodano vrednost v primerjavi z ukrepi držav članic samih. Ker Unija lažje zagotovi okvir za izkazovanje solidarnosti Unije pri upravljanju migracijskih tokov kot države članice, bi morala finančna podpora na podlagi te uredbe prispevati zlasti h krepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na tem področju.

(54)	Z mobilizacijo, združevanjem in večanjem vpliva javnih in zasebnih finančnih sredstev je treba zagotoviti čim večji učinek financiranja s sredstvi Unije.

(55)

Komisija bi morala spremljati izvajanje sklada v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter na podlagi skupnih kazalnikov za vrednotenje rezultatov in vplivov. Ti kazalniki, vključno z zadevnimi temeljnimi izhodišči, bi morali zagotavljati minimalno osnovo za oceno, do kakšne stopnje so bili uresničeni cilji sklada.

(56)	Da bi lahko merili uspešnost sklada, bi bilo treba za vsak njegov posebni cilj določiti skupne kazalnike. Skupni kazalniki ne bi smeli vplivati na neobvezno ali obvezno naravo izvajanja ustreznih ukrepov iz te uredbe.

(57)

Za namene upravljanja in izvajanja sklada bi moral ta biti del skladnega okvira, ki ga sestavljata ta uredba in Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Za namene sklada bi partnerstvo iz Uredbe (EU) št. 514/2014 moralo vključevati ustrezne mednarodne organizacije, nevladne organizacije in socialne partnerje. Vsaka država članica bi morala določiti strukturo partnerstva in praktično ureditev za njegovo izvajanje.

(58)

Ker cilja te uredbe, in sicer prispevanja k učinkovitem upravljanju migracijskih tokov ter izvajanju, krepitvi in razvoju skupne politike na področju azila, subsidiarne zaščite in začasne zaščite ter skupne politike priseljevanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(59)	V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral sklad upoštevati vključitev načel enakosti spolov in boja proti diskriminaciji.

(60)	Odločbe št. 573/2007/ES, št. 575/2007/ES in 2007/435/ES bi bilo treba razveljaviti, ob upoštevanju prehodnih določb iz te uredbe.

(61)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola sta obe državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(62)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(63)	Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (18). Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2. Ta uredba določa:

(a)	cilje finančne podpore in upravičene ukrepe;

(b)	splošni okvir za izvajanje upravičenih ukrepov;

(c)	razpoložljiva finančna sredstva in njihovo razdelitev;

(d)	načela in mehanizem za določanje skupnih prednostnih nalog Unije na področju preselitve, in

(e)	finančno pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže.

3. Ta uredba določa uporabo pravil iz Uredbe (EU) št. 514/2014, pri čemer ne posega v člen 4 te uredbe.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„preselitev“ pomeni postopek, s katerim se na prošnjo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) na podlagi potrebe posameznika po mednarodni zaščiti državljani tretjih držav premestijo iz tretje države in so nastanjeni v državi članici, kjer jim je dovoljeno bivati na podlagi:

(i)	statusa begunca v smislu točke (e) člena 2 Direktive 2011/95/EU;

(ii)	statusa subsidiarne zaščite v smislu točke (g) člena 2 Direktive 2011/95/EU ali

(iii)

katerih koli drugih statusov, ki v okviru nacionalnega prava in prava Unije zagotavljajo podobne pravice in ugodnosti kakor statusa iz točk (i) in (ii);

(b)

„drugi humanitarni programi sprejema“ pomenijo priložnostni postopek, v okviru katerega država članica sprejme več državljanov tretje države za bivanje na njenem ozemlju za začasno obdobje, da bi jih zaščitila pred neizogibno humanitarno krizo zaradi dogodkov, kot so politične razmere ali konflikti;

(c)	„mednarodna zaščita“ pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite v smislu Direktive 2011/95/EU;

(d)	„vrnitev“ pomeni postopek vračanja državljana tretje države – bodisi prostovoljno izpolnitev obveznosti vrnitve ali prisilno vrnitev –, kakor je opredeljeno v členu 3 Direktive 2008/115/ES;

(e)	„državljan tretje države“ pomeni osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU. Sklicevanje na državljane tretjih držav se razume, da zajema tudi osebe brez državljanstva in osebe z nedoločljivim državljanstvom;

(f)	„odstranitev“ pomeni izvršitev obveznosti vrnitve, in sicer fizični prevoz iz države članice, kakor je opredeljeno v členu 3 Direktive 2008/115/ES;

(g)	„prostovoljni odhod“ pomeni izpolnitev obveznosti vrnitve v roku, ki je bil za to določen v odločbi o vrnitvi, kakor je opredeljeno v členu 3 Direktive 2008/115/ES;

(h)

„mladoletnik brez spremstva“ pomeni državljana tretje države, ki je star manj kot 18 let in prispe ali je prispel na ozemlje države članice brez spremstva odrasle osebe, ki je zanj odgovorna po zakonu ali nacionalni praksi zadevne države članice, dokler taka oseba dejansko ne prevzame skrbi zanj; pojem vključuje mladoletnika, ki ostane brez spremstva po vstopu na ozemlje države članice;

(i)	„ranljiva oseba“ pomeni državljana tretje države, ki ustreza opredelitvi v skladu s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki ga podpira sklad;

(j)	„družinski član“ pomeni vsakega državljana tretje države, ki ustreza opredelitvi v skladu s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki ga podpira sklad;

(k)

„izredne razmere“ pomeni stanje, ki nastane zaradi:

(i)	hudega migracijskega pritiska v eni ali več državah članicah, za katerega je značilen velik in nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav, ki povzroči znatne in nujne potrebe po sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, azilnih sistemih in postopkih v eni ali več državah članicah;

(ii)	izvajanja mehanizmov začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES ali

(iii)

hudega migracijskega pritiska v tretjih državah, v katerih so begunci obtičali zaradi določenih razmer, kot so politične razmere ali konflikti.

Člen 3

Cilji

1. Splošni cilj sklada je prispevati k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov ter izvajanju, krepitvi in razvoju skupne politike na področju azila, subsidiarne zaščite in začasne zaščite ter skupne politike priseljevanja, pri tem pa dosledno upoštevati pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

2. Sklad v okviru splošnega cilja prispeva k naslednjim skupnim posebnim ciljem:

(a)	okrepiti in razviti vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo;

(b)	podpirati zakonite migracije v države članice, v skladu z njihovimi ekonomskimi in socialnimi potrebami, kot so potrebe trga dela, ob čemer se ščiti integriteta sistemov priseljevanja držav članic, ter spodbujati učinkovito vključevanje državljanov tretjih držav;

(c)	izboljšati poštene in učinkovite strategije vračanja v državah članicah, ki prispevajo k boju proti nezakonitemu priseljevanju, s poudarkom na trajnosti vračanja in dejanskem ponovnem sprejemu v državah izvora in tranzita;

(d)	okrepiti solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti v pomoč tistim, ki jih migracijski in azilni tokovi najbolj prizadenejo, tudi s praktičnim sodelovanjem.

Doseganje posebnih ciljev sklada se ovrednoti v skladu s členom 55(2) Uredbe (EU) št. 514/2014 na podlagi skupnih kazalnikov iz Priloge IV k tej uredbi in kazalnikov, specifičnih za program in vključenih v nacionalne programe.

3. Ukrepi, sprejeti za doseganje ciljev iz odstavkov 1 in 2, so popolnoma usklajeni z ukrepi, ki se podpirajo z instrumenti Unije za zunanje financiranje, ter načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije.

4. Pri doseganju ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena se upoštevajo načela in cilji humanitarne politike Unije. Skladnost z ukrepi, ki se financirajo z instrumenti Unije za zunanje financiranje, se zagotovi v skladu s členom 24.

Člen 4

Partnerstvo

Za namene sklada partnerstvo iz člena 12 Uredbe (EU) št. 514/2014 vključuje ustrezne mednarodne organizacije, nevladne organizacije in socialne partnerje.

POGLAVJE II

SKUPNI EVROPSKI AZILNI SISTEM

Člen 5

Sistemi za sprejem in azilni sistemi

1. V okviru posebnega cilja iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov iz člena 19 te uredbe, sklad podpira ukrepe, osredotočene na eno ali več kategorij državljanov tretjih držav, ki:

(a)	imajo status begunca ali status subsidiarne zaščite v smislu Direktive 2011/95/EU;

(b)	so zaprosili za eno izmed oblik mednarodne zaščite iz točke (a) in še niso prejeli dokončne odločbe;

(c)	uživajo začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES;

(d)	so ali so bili preseljeni ali premeščeni v državo članico.

Glede pogojev sprejema in azilnih postopkov sklad podpira zlasti naslednje ukrepe, ki so namenjeni kategorijam oseb, navedenim v prvem pododstavku tega odstavka:

(a)	zagotavljanje materialne pomoči, vključno s pomočjo na meji, izobraževanje, usposabljanja, podpornih storitev ter zdravstvene in psihološke pomoči;

(b)	zagotavljanje podpornih storitev, kot so prevajanje in tolmačenje, izobraževanje, usposabljanje, vključno z jezikovnim usposabljanjem, in drugih pobud, ki so skladne s statusom zadevne osebe;

(c)

vzpostavljanje in izboljšanje upravnih struktur, sistemov in usposabljanja osebja in pristojnih organov, da se zagotovijo dejanski in nemoten dostop prosilcev za azil do azilnih postopkov ter učinkoviti in visokokakovostni azilni postopki, zlasti za podporo razvoju pravnega reda Unije na področju azila, kadar je potrebno;

(d)	zagotavljanje socialnega varstva, informacij ali pomoči pri upravnih in/ali sodnih formalnostih ter informacij ali svetovanja glede morebitnega izida azilnega postopka, tudi glede vidikov, kot so postopki vračanja;

(e)	zagotavljanje pravne pomoči in zastopanja;

(f)	določitev ranljivih skupin in posebna pomoč ranljivim osebam, zlasti v skladu s točkami (a) do (e);

(g)	vzpostavitev, oblikovanje in izboljšanje drugih ukrepov namesto pridržanja.

Kadar je ustrezno in kadar je tako določeno v nacionalnem programu države članice, lahko sklad podpira tudi ukrepe, povezane z vključevanjem, kot so ukrepi iz člena 9(1) v zvezi s sprejemom oseb, navedenih v prvem pododstavku tega odstavka.

2. V okviru posebnega cilja iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(2) in v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19, v zvezi z nastanitveno infrastrukturo in sistemi sprejema sklad podpira zlasti naslednje ukrepe:

(a)	izboljšanje in vzdrževanje obstoječe nastanitvene infrastrukture in storitev;

(b)	krepitev in izboljšanje upravnih struktur in sistemov;

(c)	obveščanje lokalnih skupnosti;

(d)	usposabljanje osebja organov, tudi lokalnih organov, ki bodo v stiku z osebami iz odstavka 1 pri njihovem sprejemu;

(e)	vzpostavitev, vodenje in razvoj nove nastanitvene infrastrukture in storitev ter tudi upravnih struktur in sistemov, zlasti za reševanje strukturnih potreb držav članic, kadar je potrebno.

3. V okviru posebnih ciljev iz točk (a) in (d) prvega pododstavka člena 3(2) ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19, sklad podpira tudi ukrepe, podobne ukrepom iz odstavka 1 tega člena, kadar se ti ukrepi nanašajo na osebe, ki so začasno nastanjeni:

—	v prehodnih in obravnavnih centrih za begunce, zlasti v podporo preselitvam v sodelovanju z UNHCR, ali

—	na ozemlju države članice v okviru drugih humanitarnih programov sprejema.

Člen 6

Zmogljivost držav članic za razvoj, spremljanje in vrednotenje azilnih politik in postopkov

V okviru posebnega cilja iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad v zvezi s krepitvijo zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in vrednotenje njihovih azilnih politik in postopkov podpira zlasti naslednje ukrepe:

(a)

ukrepe za krepitev zmogljivosti držav članic – tudi v okviru mehanizma za zgodnje opozarjanje, pripravljenost na krize in njihovo obvladovanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19) – za zbiranje, analizo in razširjanje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov o azilnih postopkih, sprejemnih objektih, preselitvah in premestitvah za prosilce za mednarodno zaščito in/ali upravičence do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo;

(b)	ukrepe za krepitev zmogljivosti držav članic za zbiranje, analiziranje in širjenje informacij v zvezi z državo izvora;

(c)	ukrepi, ki neposredno prispevajo k vrednotenju azilnih politik, kot so nacionalne ocene učinka, raziskave med ciljnimi skupinami in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi ter k razvoju kazalnikov in primerjalne analize.

Člen 7

Preselitev, premestitev prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite ter drugi priložnostni humanitarni sprejemi

1. V okviru cilja iz točk (a) in (d) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe in glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad v zvezi s preselitvijo državljanov tretjih držav, ki se preselijo ali so preseljeni v državo članico in v zvezi z drugimi humanitarnimi programi sprejema podpira zlasti naslednje ukrepe:

(a)	oblikovanje in razvoj nacionalnih programov za preselitev ter strategij in drugih humanitarnih programov sprejema, vključno z analizo potreb, izboljšanjem kazalnikov in vrednotenjem;

(b)	vzpostavitev ustrezne infrastrukture in storitev, da se zagotovi nemoteno in učinkovito izvajanje ukrepov preselitev in ukrepov v zvezi z drugimi humanitarnimi programi sprejema, vključno z jezikovno pomočjo;

(c)	vzpostavitev struktur in sistemov ter usposabljanje osebja za izvajanje misij v tretjih državah in/ali drugih državah članicah, opravljanje pogovorov ter opravljanje zdravstvenih pregledov in varnostnih preverjanj;

(d)	ocenjevanje potencialnih primerov preselitev in/ali primerov drugih humanitarnih sprejemov s strani pristojnih organov držav članic, kot so izvajanje misij v tretjih državah, opravljanje pogovorov ter opravljanje zdravstvenih pregledov in varnostnih preverjanj;

(e)	ocenjevanje zdravstvenega stanja in zdravljenje pred odhodom, dobava materiala pred odhodom, zagotavljanje informacij in ukrepi vključevanja ter organizacija potovanja pred odhodom, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva;

(f)	zagotavljanje informacij in pomoč ob prihodu ali takoj po prihodu, vključno s storitvami tolmačenja;

(g)	ukrepe za združitev družinskih članov oseb, ki so bile preseljene v državo članico;

(h)	krepitev infrastrukture in storitev, povezanih z migracijami in azilom, v državah, izbranih za izvajanje regionalnih programov zaščite;

(i)	vzpostavljanje ugodnih pogojev za dolgoročno vključevanje, samostojnost in samozadostnost preseljenih beguncev.

2. V okviru posebnega cilja iz točke (d) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad podpira tudi ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito in/ali upravičencev za mednarodno zaščito, podobne ukrepom iz odstavka 1 tega člena, kadar se šteje za ustrezno glede na razvoj politike v obdobju izvajanja sklada ali če nacionalni program države članice vsebuje takšne določbe. Takšne dejavnosti se izvedejo ob soglasju države članice, ki jim je zagotovila mednarodno zaščito ali je pristojna za pregled njihove vloge za drugo zainteresirano državo članico, kjer jim bo zagotovljena enaka zaščita ali v kateri bo preučena njihova vloga za mednarodno zaščito.

POGLAVJE III

VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV IN ZAKONITE MIGRACIJE

Člen 8

Priseljevanje in ukrepi pred odhodom

V okviru posebnega cilja iz točke (b) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe in glede na dogovorjene rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad podpira ukrepe, ki se izvajajo v tretjih državah in so namenjeni državljanom tretjih držav, ki izpolnjujejo posebne ukrepe pred odhodom in/ali pogoje, določene v nacionalnem pravu ter v skladu s pravom Unije, kadar je ustrezno, vključno s tistimi ukrepi, ki se nanašajo na zmožnost vključevanja v družbo države članice. S tem v zvezi sklad podpira zlasti naslednje ukrepe:

(a)	svežnje informacij in kampanje ozaveščanja ter spodbujanje medkulturnega dialoga, tudi prek uporabnikom prijazne komunikacijske in informacijske tehnologije ter spletnih mest;

(b)	oceno spretnosti in kvalifikacij, kakor tudi izboljšanje preglednosti in združljivosti spretnosti in kvalifikacij, pridobljenih v tretji državi, s tistimi, pridobljenimi v državi članici;

(c)	usposabljanje za boljšo zaposljivost v državi članici;

(d)	celovite tečaje državljanske vzgoje in učenje jezika;

(e)	pomoč pri prošnjah za združitev družine v smislu Direktive Sveta 2003/86/ES (20).

Člen 9

Ukrepi vključevanja

1. V okviru posebnega cilja iz točke (b) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad podpira ukrepe, ki se izvajajo v okviru usklajenih strategij in upoštevajo potrebe po vključevanju državljanov tretjih držav na lokalni in/ali regionalni ravni. S tem v zvezi sklad podpira zlasti naslednje ukrepe, namenjene državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici ali po potrebi pridobivajo dovoljenje za zakonito prebivanje v državi članici:

(a)	oblikovanje in razvoj takšnih strategij vključevanja s sodelovanjem lokalnih ali regionalnih akterjev, kadar je ustrezno, vključno z analizo potreb, izboljšanjem kazalnikov vključevanja in vrednotenjem, tudi z oceno udeležbe, da se opredelijo primeri najboljše prakse;

(b)	zagotavljanje svetovanja in pomoči na področjih, kot so nastanitev, sredstva za preživljanje, upravno in pravno svetovanje, zdravstveno varstvo, psihološka oskrba in socialno varstvo, otroško varstvo in združitev družine;

(c)

ukrepe za uvajanje državljanov tretjih držav v družbo sprejema in ukrepe, ki jim omogočajo, da se tej družbi prilagodijo, ukrepe, ki zagotavljajo, da se seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi, ter ukrepe za sodelovanje v civilnem in kulturnem življenju ter ukrepe, ki omogočajo, da uveljavljajo vrednote iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

(d)	ukrepe, namenjene izobraževanju in usposabljanju, vključno z jezikovnim usposabljanjem in pripravljalnimi ukrepi za lažji dostop do trga dela;

(e)	ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju samostojnosti državljanov tretjih držav in s katerimi se jim omogoči, da se preživljajo sami;

(f)	ukrepe, ki spodbujajo pomembne stike in konstruktiven dialog med državljani tretjih držav in družbo sprejema, ter ukrepe za boljše sprejemanje priseljencev v družbi sprejema, tudi prek vključevanja medijev;

(g)	ukrepe, ki spodbujajo tako enak dostop kot enako obravnavo državljanov tretjih držav s strani javnih in zasebnih služb, vključno s prilagajanjem teh služb za delo z državljani tretjih držav;

(h)	krepitev zmožnosti upravičencev, kakor je opredeljeno v točki (g) člena 2 Uredbe (EU) št. 514/2014, vključno z izmenjavo izkušenj in najboljših praks, ter vzpostavljanje stikov.

2. Ukrepi iz odstavka 1, kadar je to potrebno upoštevajo posebne potrebe različnih kategorij državljanov tretjih držav, tudi upravičencev do mednarodne zaščite, preseljenih ali premeščenih oseb, zlasti pa ranljivih oseb.

3. V nacionalnih programih se lahko dovoli, da ukrepi iz odstavka 1 zajemajo tudi vključevanje bližnjih sorodnikov oseb, zajetih s ciljno skupino iz navedenega odstavka, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takšnih ukrepov.

4. Za namene načrtovanja in izvajanja ukrepov iz odstavka 1 tega člena partnerstvo iz člena 12 Uredbe (EU) št. 514/2014 vključuje organe, ki jih države članice določijo za upravljanje ukrepov Evropskega socialnega sklada.

Člen 10

Praktično sodelovanje in ukrepi za vzpostavitev zmogljivosti

V okviru posebnega cilja iz točke (b) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad podpira ukrepe, namenjene:

(a)	oblikovanju strategij, ki spodbujajo zakonite migracije, da se olajšata razvoj in izvajanje prožnih postopkov sprejema;

(b)

podpiranju sodelovanja med agencijami in zavodi za zaposlovanje tretjih držav in službami za priseljevanje držav članic ter podpiranje držav članic pri izvajanju migracijskega prava Unije, postopkov posvetovanja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi ter strokovnega svetovanja ali izmenjave informacij o pristopih, ki so namenjeni državljanom določenih tretjih držav ali kategorijam državljanov tretjih držav glede na potrebe trga dela;

(c)

krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja na različnih ravneh in v različnih oddelkih uprave, zlasti povečanje njihove zmogljivosti za zbiranje, analiziranje in razširjanje podrobnih in sistematičnih podatkov in statističnih podatkov o migracijskih postopkih in tokovih, dovoljenjih za prebivanje ter razvoju orodij za spremljanje, shem vrednotenja, kazalnikov in primerjalnih analiz za merjenje dosežkov teh strategij;

(d)

usposabljanju upravičencev, kakor je opredeljeno v točki (g) člena 2 Uredbe (EU) št. 514/2014, in osebja, ki nudi javne in zasebne storitve, vključno z izobraževalnimi ustanovami, spodbujanju izmenjave izkušenj in najboljših praks, sodelovanju in vzpostavljanju stikov ter medkulturni usposobljenosti in izboljšanju kakovosti ponujenih storitev;

(e)

vzpostavitvi trajnostnih organizacijskih struktur za upravljanje vključevanja in raznolikosti, zlasti s sodelovanjem različnih zainteresiranih strani, kar uradnikom na različnih ravneh nacionalnih uprav omogoča, da hitro pridobijo informacije o izkušnjah in najboljših praksah drugod in, če je to mogoče, združijo vire med pristojnimi organi ter med vladnimi in nevladnimi organi za učinkovitejše zagotavljanje storitev državljanom tretjih držav, med drugim v okviru sistema „vse na enem mestu“ (tj. podporni centri za usklajeno vključevanje);

(f)

prispevanju k dinamičnemu dvosmernemu procesu vzajemne interakcije ter osnovnim strategijam vključevanja na lokalni in regionalni ravni z razvojem platform za posvetovanje z državljani tretjih držav in izmenjavo informacij med zainteresiranimi stranmi ter platform za medkulturni in medverski dialog med skupnostmi državljanov tretjih držav, med temi skupnostmi in družbo sprejema in/ali med navedenimi skupnostmi ter organi, ki oblikujejo politike, in organi odločanja;

(g)	ukrepe za spodbujanje in krepitev praktičnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic, namenjene med drugim izmenjavi informacij, najboljših praks in strategij ter razvoju in izvajanju skupnih ukrepov, tudi za zaščito integritete sistemov priseljevanja držav članic.

POGLAVJE IV

VRAČANJE

Člen 11

Ukrepi, ki spremljajo postopke vračanja

V okviru posebnega cilja iz točke (c) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, se sklad v zvezi z ukrepi, ki spremljajo postopke vračanja, osredotoči na eno ali več naslednjih kategorij državljanov tretjih držav:

(a)	državljani tretjih držav, ki še niso prejeli dokončne odločbe o zavrnitvi svoje prošnje za bivanje, njihovo zakonito prebivanje in/ali mednarodno zaščito v državi članici in ki se lahko odločijo za prostovoljno vrnitev;

(b)	državljani tretjih držav, ki v državi članici uživajo pravico do bivanja, zakonitega prebivanja in/ali mednarodne zaščite v smislu Direktive 2011/95/EU ali začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES in ki so se odločili za prostovoljno vrnitev;

(c)	državljani tretjih držav, ki so prisotni v državi članici in ne izpolnjujejo ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop v državo članico in/ali bivanje v njej, vključno s tistimi državljani tretjih držav, katerih odstranitev je bila odložena v skladu s členom 9 in členom 14(1) Direktive 2008/115/ES.

S tem v zvezi sklad podpira zlasti naslednje ukrepe, osredotočene na kategorije oseb, navedenih v prvem pododstavku:

(a)	uvedbo, oblikovanje in izboljšanje drugih ukrepov namesto pridržanja;

(b)	zagotavljanje socialne pomoči, informacij ali pomoči pri upravnih in/ali sodnih formalnostih ter informacij ali svetovanja;

(c)	zagotavljanje pravne in jezikovne pomoči;

(d)	posebno pomoč ranljivim osebam;

(e)	uvedbo in izboljšanje neodvisnih in učinkovitih sistemov za spremljanje prisilnega vračanja iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES;

(f)	vzpostavitev, vzdrževanje in izboljšanje infrastrukture, storitev in pogojev za nastanitev, sprejem ali pridržanje;

(g)	vzpostavitev upravnih struktur in sistemov, tudi informacijsko-tehnoloških orodij;

(h)	usposabljanje osebja za zagotavljanje nemotenih in učinkovitih postopkov vračanja, tudi njihovega vodenja in izvajanja.

Člen 12

Ukrepi vračanja

V okviru posebnega cilja iz točke (c) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad v zvezi z ukrepi vračanja podpira ukrepe, namenjene osebam iz člena 11 te uredbe. S tem v zvezi sklad podpira zlasti naslednje ukrepe:

(a)	ukrepe, potrebne za pripravo operacij vračanja, kot so identificiranje državljanov tretjih držav, izdaja potnih listin in izsleditev družine;

(b)	sodelovanje s konzularnimi organi tretjih držav in službami tretjih držav za priseljevanje zaradi pridobitve potnih listin, lažjega vračanja in zagotovitve ponovnega sprejema;

(c)	ukrepe za prostovoljno vrnitev s pomočjo, tudi zdravniške preglede in zdravniško pomoč, organizacijo potovanj, finančne prispevke ter svetovanje in pomoč pred vrnitvijo in po njej;

(d)	postopke odstranitve, tudi z njimi povezane ukrepe, v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, razen prisilnih sredstev;

(e)	doseganje napredka pri ponovnem vključevanju za osebni razvoj povratnika, kot so denarne spodbude, usposabljanje, pomoč za nastanitev in zaposlovanje ter začetna podpora za gospodarske dejavnosti;

(f)	objekte in storitve v tretjih državah, ki zagotavljajo ustrezno začasno nastanitev in sprejem ob prihodu;

(g)	posebno pomoč ranljivim osebam.

Člen 13

Praktično sodelovanje in ukrepi za vzpostavitev zmogljivosti

V okviru posebnega cilja iz točke (c) prvega pododstavka člena 3(2) te uredbe, glede na rezultate dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 ter v skladu s cilji nacionalnih programov, opredeljenimi v členu 19 te uredbe, sklad v zvezi s praktičnim sodelovanjem in ukrepi za vzpostavitev zmogljivosti podpira zlasti naslednje ukrepe:

(a)

ukrepe za spodbujanje, razvoj in krepitev operativnega sodelovanja in izmenjave informacij med službami za izvajanje vračanja in drugimi organi držav članic, ki sodelujejo pri postopkih vračanja, vključno s sodelovanjem s konzularnimi organi tretjih držav in službami tretjih držav za priseljevanje ter skupnimi operacijami vračanja;

(b)	ukrepe v podporo sodelovanju med tretjimi državami in službami držav članic za izvajanje vračanja, tudi ukrepe za krepitev zmogljivosti tretjih držav za izvajanje dejavnosti ponovnega sprejema in vključevanja, zlasti v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu;

(c)	ukrepe za povečanje zmogljivosti za razvoj učinkovitih in trajnostnih politik vračanja, zlasti z izmenjavo informacij o stanju v državah vrnitve, najboljših praks in izkušenj ter združevanjem virov med državami članicami;

(d)	ukrepe za okrepitev zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje podrobnih in sistematičnih in statističnih podatkov o postopkih in ukrepih vračanja, sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, prisilnih in prostovoljnih vrnitvah, spremljanju in ponovnem vključevanju;

(e)	ukrepe, ki neposredno prispevajo k vrednotenju politik vračanja, kot so nacionalne ocene učinka, raziskave med ciljnimi skupinami, razvoj kazalnikov in primerjalne analize;

(f)	ukrepe in kampanje za obveščanje v tretjih državah, namenjene dvigu ozaveščenosti o ustreznih zakonitih poteh za priseljevanje in tveganju, povezanem z nezakonitim priseljevanjem.

POGLAVJE V

FINANČNI OKVIR IN OKVIR ZA IZVAJANJE

Člen 14

Skupna sredstva in izvajanje

1. Skupna sredstva za izvajanje te uredbe znašajo 3 137 milijonov EUR v tekočih cenah.

2. Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve za sklad v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

3. Skupna sredstva se uporabijo prek naslednjih možnosti:

(a)	nacionalnih programov v skladu s členom 19;

(b)	ukrepov Unije v skladu s členom 20;

(c)	nujne pomoči v skladu s členom 21;

(d)	Evropske migracijske mreže v skladu s členom 22;

(e)	tehnične pomoči v skladu s členom 23.

4. Proračun, dodeljen v skladu s to uredbo za ukrepe Unije iz člena 20 te uredbe, nujno pomoč iz člena 21 te uredbe, Evropsko migracijsko mrežo iz člena 22 te uredbe in tehnično pomoč iz člena 23 te uredbe, se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s točko (a) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in po potrebi na podlagi posrednega upravljanja v skladu s točko (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Proračun, dodeljen za nacionalne programe iz člena 19 te uredbe, se izvaja na podlagi deljenega upravljanja v skladu s točko (b) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5. Komisija ostaja odgovorna za izvrševanje proračuna Unije v skladu s členom 317 PDEU ter Evropski parlament in Svet obvešča o dejavnostih subjektov, ki niso države članice.

6. Brez poseganja v posebne pravice Evropskega parlamenta in Sveta se prednostni referenčni finančni znesek indikativno uporabi na naslednji način:

(a)	2 752 milijonov EUR za nacionalne programe držav članic;

(b)	385 milijonov EUR za ukrepe Unije, nujno pomoč, Evropsko migracijsko mrežo in tehnično pomoč Komisije, pri čemer se vsaj 30 % teh sredstev porabi za ukrepe Unije in Evropsko migracijsko mrežo.

Člen 15

Sredstva za upravičene ukrepe v državah članicah

1. Državam članicam se indikativno dodeli znesek 2 752 milijonov EUR, od tega:

(a)

2 392 milijonov EUR se dodeli, kot je določeno v Prilogi I. Države članice dodelijo vsaj 20 % teh sredstev za posebni cilj iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(2) in vsaj 20 % za posebni cilj iz točke (b) prvega pododstavka člena 3(2). Države članice lahko dodelijo manj sredstev, kot je določeno s temi minimalnimi odstotki, le, če v nacionalnem programu podrobno pojasnijo, zakaj dodelitev sredstev pod to mejo ne ogroža uresničitve cilja. Kar zadeva posebni cilj iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(2), države članice s strukturnimi pomanjkljivostmi na področju nastanitve, infrastrukture in storitev ne dodelijo manj sredstev od minimalnega odstotka, določenega v tej uredbi;

(b)	360 milijonov EUR se dodeli na podlagi mehanizma razdelitve za posebne ukrepe iz člena 16, program Unije za preselitev iz člena 17 in premestitev upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo iz člena 18.

2. Znesek iz točke (b) odstavka 1 je namenjen podpori:

(a)	posebnih ukrepov iz Priloge II;

(b)	programa Unije za preselitev v skladu s členom 17 in/ali premestitve upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo v skladu s členom 18.

3. V primeru, da znesek iz točke (b) odstavka 1 tega člena ostane na razpolago ali je na razpolago drug znesek, se v okviru vmesnega pregleda, določenega v členu 15 Uredbe (EU) št. 514/2014, dodeli pro-rata osnovnim zneskom za nacionalne programe iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 16

Sredstva za posebne ukrepe

1. Dodaten znesek iz točke (a) člena 15(2) se lahko dodeli državam članicam, če je v programu predviden v ta namen in se bo porabil za izvajanje posebnih ukrepov, naštetih v Prilogi II.

2. Da bi se upošteval nov razvoj politik, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 te uredbe za revizijo Priloge II v okviru vmesnega pregleda iz člena 15 Uredbe (EU) št. 514/2014. Na podlagi revidiranega seznama posebnih ukrepov lahko države članice glede na razpoložljiva sredstva prejmejo dodaten znesek, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

3. Dodatni zneski iz odstavkov 1 in 2 tega člena se državam članicam dodelijo s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobrijo ali revidirajo njihovi nacionalni programi v okviru vmesnega pregleda v skladu s postopkom iz členov 14 in 15 Uredbe (EU) št. 514/2014. Ti zneski se porabijo samo za izvajanje posebnih ukrepov, navedenih v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 17

Sredstva za program Unije za preselitev

1. Države članice poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s točko (a) člena 15(1), vsaki dve leti prejmejo dodaten znesek iz točke (b) člena 15(2) v obliki pavšalnega zneska v višini 6 000 EUR za vsako preseljeno osebo.

2. Pavšalni znesek iz odstavka 1 se poveča na 10 000 EUR za vsako osebo, preseljeno v skladu s skupnimi prednostnimi nalogami Unije na področju preseljevanja, ki so določene v skladu z odstavkom 3 in navedene v Prilogi III, in za vsako ranljivo osebo, kot so določene v odstavku 5.

3. Skupne prednostne naloge Unije na področju preseljevanja temeljijo na naslednjih splošnih kategorijah oseb:

(a)	osebe iz države ali regije, določene za izvajanje regionalnih programov zaščite;

(b)	osebe iz države ali regije, ki je bila identificirana v napovedih UNHCR glede preseljevanja in kjer bi skupni ukrepi Unije imeli znaten učinek pri obravnavanju potreb glede zaščite;

(c)	osebe iz določene kategorije, za katero veljajo merila UNHCR za preseljevanje.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, s katerimi na podlagi splošnih kategorij iz odstavka 3 tega člena spremeni Prilogo III, kadar za to obstaja jasna utemeljitev ali na podlagi priporočil UNHCR.

5. Do pavšalnega zneska iz odstavka 2 so upravičene tudi naslednje skupine ranljivih oseb:

(a)	ogroženi ženske in otroci;

(b)	mladoletniki brez spremstva;

(c)	osebe z zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo s preselitvijo;

(d)	osebe, ki zaradi pravne ali fizične zaščite potrebujejo nujno ali zasilno preselitev, tudi žrtve nasilja ali mučenja.

6. Kadar država članica preseli osebo, ki spada v več kot eno od kategorij iz odstavkov 1 in 2, pavšalni znesek za to osebo prejme samo enkrat.

7. Do pavšalnih zneskov so po potrebi lahko upravičene tudi države članice za družinske člane oseb iz odstavkov 1, 3 in 5, če so bili ti družinski člani preseljeni v skladu s to uredbo.

8. Komisija z izvedbenimi akti določi časovni razpored in druge izvedbene pogoje, povezane z mehanizmom dodeljevanja sredstev za program Unije za preselitev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27(2).

9. Dodatni zneski iz odstavkov 1 in 2 tega člena se državam članicam dodelijo vsaki dve leti, prvič s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobri njihov nacionalni program v skladu s postopkom iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014, nato pa s sklepom o financiranju, ki se priloži sklepom o odobritvi njihovih nacionalnih programov. Ti zneski se ne prenesejo na druge ukrepe iz nacionalnega programa.

10. Da bi učinkovito sledili cilju programa Unije za preselitev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladu s členom 26, s katerimi v okviru razpoložljivih sredstev po potrebi prilagodi pavšalne zneske iz odstavkov 1 in 2 tega člena, pri čemer zlasti upošteva trenutne stopnje inflacije, zadevni razvoj dogodkov na področju preseljevanja ter dejavnike, na podlagi katerih se da najbolje izkoristiti uporabo finančne spodbude iz pavšalnih zneskov.

Člen 18

Sredstva za premestitev upravičencev do mednarodne zaščite

1. Zaradi upoštevanja načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter ob upoštevanju razvoja politike Unije v izvedbenem obdobju sklada države članice poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s točko (a) člena 15(1), prejmejo dodaten znesek iz točke (b) člena 15(2) v obliki pavšalnega zneska v višini 6 000 EUR za vsakega upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega iz druge države članice.

2. Države članice so po potrebi lahko upravičene tudi do pavšalnih zneskov za družinske člane oseb iz odstavka 1, če so bili ti družinski člani premeščeni v skladu s to uredbo.

3. Dodatni zneski iz odstavka 1 tega člena se državam članicam prvič dodelijo s posameznimi sklepi o financiranju, s katerimi se odobri njihov nacionalni program v skladu s postopkom iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014, nato pa s sklepom o financiranju, ki se priloži sklepu o odobritvi njihovega nacionalnega programa. Ti zneski se ne prenesejo na druge ukrepe iz nacionalnega programa.

4. Da bi učinkovito sledili cilju solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami iz člena 80 PDEU, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 te uredbe, s katerimi v okviru razpoložljivih sredstev prilagodi pavšalni znesek iz odstavka 1 tega člena, pri čemer zlasti upošteva trenutno stopnjo inflacije, zadevni razvoj dogodkov na področju premeščanja upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo ter dejavnike, na podlagi katerih se da najbolje izkoristiti uporabo finančne spodbude iz pavšalnih zneskov.

Člen 19

Nacionalni programi

1. Države članice si v okviru nacionalnih programov, ki jih je treba pregledati in odobriti v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 514/2014, in ciljev iz člena 3 te uredbe ter ob upoštevanju rezultatov dialoga o usmeritvi iz člena 13 Uredbe (EU) št. 514/2014 prizadevajo zlasti za izpolnitev naslednjih ciljev:

(a)	krepitev vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema z učinkovito in enotno uporabo pravnega reda Unije na področju azila ter pravilnim izvajanjem Uredbe (EU) št. 604/2013. Takšni ukrepi lahko vključujejo tudi vzpostavitev in razvoj programa Unije za preselitev;

(b)

oblikovanje in razvoj strategij vključevanja, ki zajemajo različne vidike dvosmernega dinamičnega procesa in so namenjene izvajanju na nacionalni/lokalni/regionalni ravni, kadar je ustrezno, ob čemer se upoštevajo potrebe glede vključevanja državljanov tretjih držav na lokalni/regionalni ravni, obravnavajo posebne potrebe različnih kategorij migrantov in razvijajo učinkovita partnerstva med ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(c)	oblikovanje programa vračanja, ki vključuje določbo o prostovoljnem vračanju s pomočjo in, kadar je ustrezno, o ponovnem vključevanju.

2. Države članice zagotovijo, da se vsi ukrepi, ki prejemajo podporo iz sklada, izvajajo ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in človekovega dostojanstva. Pri izvajanju teh ukrepov se popolnoma spoštujejo zlasti pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

3. Glede na zahtevo, da si je treba prizadevati za uresničevanje navedenih ciljev, in ob upoštevanju razmer v posameznih državah članicah, si države članice prizadevajo za pravično in pregledno porazdelitev sredstev med posebnimi cilji iz člena 3(2).

Člen 20

Ukrepi Unije

1. Na pobudo Komisije se sklad lahko uporablja za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v posebnem interesu Unije (v nadaljnjem besedilu: ukrepi Unije), ki se nanašajo na splošne in posebne cilje iz člena 3.

2. Da bi bili ukrepi Unije upravičeni do financiranja, podpirajo zlasti:

(a)

krepitev sodelovanja pri izvajanju prava Unije in izmenjavi najboljših praks na področju azila, zlasti glede preselitve in premestitve prosilcev za mednarodno zaščito in/ali upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo, tudi z vzpostavljanjem stikov in izmenjavo informacij, glede zakonitih migracij, glede vključevanja državljanov tretjih držav, tudi pomoč pri prihodu in dejavnosti usklajevanja za predstavitev preselitve lokalnim skupnostim, ki bodo sprejele preseljene begunce, in glede vračanja;

(b)	vzpostavitev mrež za nadnacionalno sodelovanje in oblikovanje pilotnih projektov, tudi inovativnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med organi s sedežem v dveh ali več državah članicah, katerih naloge so spodbujanje inovacij in olajšanje izmenjave izkušenj in najboljših praks;

(c)

študije in raziskave o možnih novih oblikah sodelovanja Unije na področju azila, priseljevanja, vključevanja in vračanja ter o ustreznem pravu Unije, razširjanju in izmenjavi informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih azilne politike ter politik priseljevanja, vključevanja in vračanja, tudi institucionalno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije;

(d)	oblikovanje in uporabo skupnih statističnih orodij, metod in kazalnikov za merjenje razvoja politik na področju azila, zakonitih migracij ter vključevanja in vračanja v državah članicah;

(e)	pripravljalno, spremljevalno, upravno in tehnično pomoč ter razvoj mehanizma za vrednotenje, potrebnega za izvajanje politik na področju azila in priseljevanja;

(f)	sodelovanje s tretjimi državami na podlagi globalnega pristopa Unije k vprašanju migracij in mobilnosti, zlasti v okviru izvajanja sporazumov o ponovnem sprejemu, partnerstev za mobilnost in regionalnih programov zaščite;

(g)	ukrepe in kampanje za obveščanje v tretjih državah, namenjene dvigu ozaveščenosti o ustreznih zakonitih poteh za priseljevanje in tveganju, povezanem z nezakonitim priseljevanjem.

3. Ukrepi Unije se izvajajo v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 514/2014.

4. Komisija zagotovi pravično in pregledno porazdelitev sredstev med cilji iz člena 3(2).

Člen 21

Nujna pomoč

1. Sklad zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v izrednih razmerah, kot so opredeljene v točki (k) člena 2. Ukrepi, izvedeni v tretjih državah v skladu s tem členom, so skladni s humanitarno politiko Unije in jo po potrebi dopolnjujejo ter spoštujejo humanitarna načela, določena v Soglasju za humanitarno pomoč.

2. Nujna pomoč se izvaja v skladu s členoma 6 in 7 Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 22

Evropska migracijska mreža

1. Sklad podpira Evropsko migracijsko mrežo ter zagotavlja potrebno finančno pomoč za njene dejavnosti in prihodnji razvoj.

2. Komisija sprejme znesek, ki se iz letnih odobrenih proračunskih sredstev sklada dodeli Evropski migracijski mreži, in delovni program, ki določa prednostne naloge za njene dejavnosti, potem ko ju potrdi usmerjevalni odbor v skladu s postopkom iz točke (a) člena 4(5) Odločbe 2008/381/ES. Odločitev Komisije predstavlja sklep o financiranju na podlagi člena 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 je finančna pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže v obliki nepovratnih sredstev nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 3 Odločbe 2008/381/ES in javnih naročil, kakor je ustrezno. Pomoč zajema ustrezno in pravočasno finančno podporo tem nacionalnim kontaktnim točkam. Stroški, nastali pri izvajanju ukrepov nacionalnih kontaktnih točk, ki prejemajo podporo iz nepovratnih sredstev, podeljenih v letu 2014, so do finančne pomoči lahko upravičeni s 1. januarjem 2014.

4. Odločba 2008/381/ES se spremeni:

(a)

točka (a) člena 4(5) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	pripravi in potrdi osnutek delovnega programa dejavnosti, zlasti v zvezi s cilji, tematskimi prednostnimi nalogami, ter okvirnimi proračunskimi zneski za vsako nacionalno kontaktno točko, da se zagotovi pravilno delovanje EMM, ob čemer se opira na predlog predsednika;“;

(b)

člen 6 se spremeni:

(i)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Komisija spremlja izvajanje delovnega programa dejavnosti ter usmerjevalnemu odboru redno poroča o tem izvajanju in razvoju EMM.“;

(ii)	odstavki 5 do 8 se črtajo;

(c)	člen 11 se črta;

(d)	člen 12 se črta.

Člen 23

Tehnična pomoč

1. Na pobudo in/ali v imenu Komisije se vsako leto do 2,5 milijona EUR iz sklada uporabi za tehnično pomoč v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 514/2014.

2. Na pobudo države članice se v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 514/2014 iz sklada lahko financirajo dejavnosti tehnične pomoči. Znesek, rezerviran za tehnično pomoč v obdobju 2014–2020 ne presega vsote 5,5 % celotnega zneska, dodeljenega državi članici, in 1 000 000 EUR.

Člen 24

Usklajevanje

Komisija in države članice, skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje po potrebi zagotovijo, da se ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi sprejmejo v sinergiji in skladno z drugimi zunanjimi ukrepi Unije, ki prejemajo podporo iz instrumentov Unije. Zagotovijo zlasti, da so ti ukrepi:

(a)	skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni z dokumenti za strateško načrtovanje za zadevno regijo ali državo;

(b)	namenjeni ukrepom, ki niso usmerjeni v razvoj;

(c)	služijo interesom zunanjih politik Unije in so skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo v Uniji.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Posebne določbe o pavšalnih zneskih za preselitev in premestitev upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo

Z odstopanjem od pravil o upravičenosti izdatkov, določenih v členu 18 Uredbe (EU) št. 514/2014, zlasti za pavšalne zneske in pavšalne stopnje, so pavšalni zneski, dodeljeni državam članicam za preselitev in/ali premestitev upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo, v skladu s to uredbo:

(a)	izvzeti iz obveznosti, da morajo temeljiti na statističnih ali zgodovinskih podatkih, in

(b)	odobreni, če je bila oseba, za katero je bil pavšalni znesek dodeljen, dejansko preseljena in/ali premeščena v skladu s to uredbo.

Člen 26

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(2), člena 17(4) in (10) ter člena 18(4) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 21. maja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za obdobje treh let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem sedemletnega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 16(2), člena 17(4) in (10) ter člena 18(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(2), členom, 17(4) in (10) ter členom 18(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za sklada za azil, migracije in vključevanje ter za notranjo varnost, ustanovljen s členom 59(1) Uredbe (EU) št. 514/2014.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Pregled

Evropski parlament in Svet na predlog Komisije pregledata to uredbo do 30. junija 2020.

Člen 29

Uporaba Uredbe (EU) št. 514/2014

Določbe Uredbe (EU) št. 514/2014 se uporabljajo za sklad brez poseganja v člen 4 te uredbe.

Člen 30

Razveljavitev

Odločbe št. 573/2007/ES, št. 575/2007/ES in 2007/435/ES se razveljavijo s 1. januarjem 2014.

Člen 31

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo niti na popolni ali delni preklic zadevnih projektov ali letnih programov do njihovega zaključka ali finančne pomoči, ki jo je Komisija odobrila na podlagi odločb št. 573/2007/ES, št. 575/2007/ES in 2007/435/ES, ali katerega koli drugega zakonodajnega akta, ki se je za navedeno pomoč uporabljal na dan 31. decembra 2013. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo niti na popolni ali delni preklic finančne pomoči, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Odločbe 2008/381/ES, ali katerega koli drugega zakonodajnega akta, ki se je za navedeno pomoč uporabljal na dan 31. decembra 2013.

2. Pri sprejemanju sklepov o sofinanciranju v skladu s to uredbo Komisija upošteva ukrepe, ki so bili sprejeti na podlagi odločb št. 573/2007/ES, št. 575/2007/ES, 2007/435/ES in 2008/381/ES pred 20. majem 2014 ter imajo finančne posledice v obdobju, ki ga zajema navedeno sofinanciranje.

3. Zneske obveznosti, prevzetih za sofinanciranje, ki jih je Komisija odobrila v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2014 in za katere zahtevani dokumenti za zaključek ukrepov niso bili poslani Komisiji do izteka roka za predložitev končnega poročila, Komisija samodejno sprosti do 31. decembra 2017, kar sproži vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

4. Zneski v zvezi z ukrepi, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, se ne upoštevajo pri izračunu zneska, ki se samodejno sprosti.

5. Države članice Komisiji do 30. junija 2015 predložijo ocenjevalna poročila za obdobje 2011–2013 o rezultatih in učinkih ukrepov, sofinanciranih v skladu z odločbami št. 573/2007/ES, št. 575/2007/ES in 2007/435/ES.

6. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij do 31. decembra 2015 predloži naknadna ocenjevalna poročila za obdobje 2011–2013 v skladu z odločbami št. 573/2007/ES, št. 575/2007/ES in 2007/435/ES.

Člen 32

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS

(1) UL C 299, 4.10.2012, str. 108.

(2) UL C 277, 13.9.2012, str. 23.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in določitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(4) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(5) Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132, 29.5.2010, str. 11).

(6) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25.11.2004, str. 1).

(9) Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).

(10) Odločba št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES (UL L 144, 6.6.2007, str. 1).

(11) Odločba Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (UL L 168, 28.6.2007, str. 18).

(12) Odločba št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (UL L 144, 6.6.2007, str. 45).

(13) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(14) Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7).

(15) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(16) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za azil, migracije in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (glej stran 112 tega Uradnega lista).

(17) Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (glej stran 93 tega Uradnega lista).

(18) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(19) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(20) Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12).

Država članica	Najnižji znesek	Povprečje dodelitev (v %) v obdobju 2011–2013 za Evropski sklad za begunce, Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav in Evropski sklad za vračanje	Povprečni znesek v obdobju 2011–2013	SKUPAJ
AT	5 000 000	2,65 %	59 533 977	64 533 977
BE	5 000 000	3,75 %	84 250 977	89 250 977
BG	5 000 000	0,22 %	5 006 777	10 006 777
CY	10 000 000	0,99 %	22 308 677	32 308 677
CZ	5 000 000	0,94 %	21 185 177	26 185 177
DE	5 000 000	9,05 %	203 416 877	208 416 877
EE	5 000 000	0,23 %	5 156 577	10 156 577
ES	5 000 000	11,22 %	252 101 877	257 101 877
FI	5 000 000	0,82 %	18 488 777	23 488 777
FR	5 000 000	11,60 %	260 565 577	265 565 577
GR	5 000 000	11,32 %	254 348 877	259 348 877
HR	5 000 000	0,54 %	12 133 800	17 133 800
HU	5 000 000	0,83 %	18 713 477	23 713 477
IE	5 000 000	0,65 %	14 519 077	19 519 077
IT	5 000 000	13,59 %	305 355 777	310 355 777
LT	5 000 000	0,21 %	4 632 277	9 632 277
LU	5 000 000	0,10 %	2 160 577	7 160 577
LV	5 000 000	0,39 %	8 751 777	13 751 777
MT	10 000 000	0,32 %	7 178 877	17 178 877
NL	5 000 000	3,98 %	89 419 077	94 419 077
PL	5 000 000	2,60 %	58 410 477	63 410 477
PT	5 000 000	1,24 %	27 776 377	32 776 377
RO	5 000 000	0,75 %	16 915 877	21 915 877
SE	5 000 000	5,05 %	113 536 877	118 536 877
SI	5 000 000	0,43 %	9 725 477	14 725 477
SK	5 000 000	0,27 %	5 980 477	10 980 477
UK	5 000 000	16,26 %	365 425 577	370 425 577
Skupno države članice	145 000 000	100,00 %	2 247 000 000	2 392 000 000