20.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/1


UREDBA (EU) št. 508/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), členov 175 in188, člena 192(1), člena 194(2), člena 195(2) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 13. julija 2011 z naslovom „Reforma skupne ribiške politike“ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: SRP) po letu 2013. Na podlagi razprave, ki je sledila objavi tega sporočila, je bila SRP reformirana z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Reforma SRP zajema vse glavne elemente SRP, vključno z njenimi finančnimi vidiki. Za doseganje ciljev te reforme je treba razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 2328/2003 (5), Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006 (6), Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 (7) in Uredbo Sveta (ES) št. 791/2007 (8) ter jih nadomestiti s to uredbo.

Ob priznavanju, da so vse zadeve v zvezi z evropskimi oceani in morji medsebojno povezane, bi morala nova uredba podpreti tudi nadaljnji razvoj celostne pomorske politike (CPP) iz Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(2)

Področje uporabe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) bi moralo vključevati podporo za SRP v zvezi z ohranjanjem morskih bioloških virov, upravljanjem ribolovnih virov in flot, ki izkoriščajo te vire, ter sladkovodnih bioloških virov in akvakulture, pa tudi v zvezi s predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar se te dejavnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali jih izvajajo ribiška plovila Unije ali državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave in ob upoštevanju določb člena 117 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (10) (UNCLOS).

(3)

Uspešnost SRP je odvisna od učinkovitega sistema nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter od razpoložljivosti zanesljivih in celovitih podatkov za namene znanstvenega svetovanja, izvajanja in nadzora. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti zadevne politike.

(4)

Področje uporabe ESPR bi moralo vključevati podporo za CPP, vključno na področju razvoja in izvajanja usklajenih operacij in postopkov odločanja v zvezi z oceani, morji, obalnimi regijami in pomorskimi sektorji, ki dopolnjujejo različne politike Unije v povezavi s tem področjem, zlasti SRP in politike na področju prometa, industrije, ozemeljske kohezije, okolja, energije in turizma. Pri upravljanju različnih sektorskih politik v morskih bazenih Baltskega morja, Severnega morja, Keltskega morja, Biskajskega zaliva in iberske obale, Sredozemskega morja ter Črnega morja bi bilo treba zagotoviti skladnost in vključevanje.

(5)

Upravičenci do sredstev ESPR v smislu točke 10 člena 2 Uredbe(EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) so lahko gospodarski subjekti v smislu točke (30) člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ribiči ali organizacije ribičev, razen če je v tej uredbi drugače določeno.

(6)

V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki temelji na sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020), bi morale Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast ter hkrati spodbujati skladen razvoj v Uniji. Za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, še posebej tistih v zvezi z zaposlovanjem, podnebnimi spremembami in energetsko trajnostjo, odpravljanjem revščine in socialno vključenostjo, bi bilo treba združiti vire ter izboljšati učinkovitost z večjim osredotočanjem na rezultate. Vključitev CPP v ESPR prav tako prispeva k najpomembnejšim ciljem politike iz strategije Evropa 2020 ter je v skladu s splošnimi cilji za povečanje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(7)

Za zagotavljanje prispevka ESPR k uresničevanju ciljev SRP, CPP in strategije Evropa 2020 se je treba osredotočiti na omejeno število glavnih prednostnih nalog v zvezi s pospeševanjem okoljsko trajnostnih, inovativnih in konkurenčnih ribištva in akvakulture, ki sta gospodarna z viri in temeljita na znanju, pospeševanjem izvajanja SRP, povečevanjem zaposlovanja in ozemeljske kohezije, pospeševanjem trženja in predelave ter pospeševanjem izvajanja CPP.

(8)

Cilji Unije na vseh stopnjah izvajanja ESPR bi morali biti odprava neenakosti in spodbujanje enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(9)

Splošni cilj SRP je zagotoviti, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno prispevajo k oblikovanju trajnostnih okoljskih pogojev, ki so potrebni za gospodarski in socialni razvoj. Poleg tega bi morala prispevati k večji produktivnosti, ustreznemu življenjskemu standardu za ribiški sektor in stabilnim trgom ter bi morala zagotavljati razpoložljivost virov in dostopnost preskrbe za potrošnike po razumnih cenah.

(10)

Okoljska vprašanja je nujno bolje vključiti v SRP, ki bi morala dosegati splošne in posamezne cilje okoljske politike Unije ter strategije Evropa 2020. Cilj SRP je, kjer je mogoče, do leta 2015, najpozneje pa do leta 2020, doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP bi se morala izvajati previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12)..

(11)

Pri financiranju odhodkov SRP in CPP iz enotnega sklada, to je ESPR, bi bilo treba upoštevati potrebo po poenostavitvi in okrepiti povezovanja obeh politik. Z razširitvijo deljenega upravljanja na predelavo in trženje, vključno z nadomestilom za najbolj oddaljene regije, dejavnosti nadzora, zbiranja in upravljanja podatkov ter CPP, bi morali dodatno prispevati k poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za Komisijo in države članice ter doseganju večje skladnosti in učinkovitosti dodeljene podpore.

(12)

Iz proračuna Unije bi se morali financirati odhodki SRP in CPP iz enotnega sklada, tj. ESPR, neposredno ali v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Deljeno upravljanje z državami članicami bi se moralo uporabiti ne samo za ukrepe za podporo ribištva, akvakulture in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, temveč tudi za predelavo in trženje ter nadomestilo za najbolj oddaljene regije, dejavnosti nadzora in zbiranja podatkov, pa tudi CPP. Neposredno upravljanje bi se moralo uporabiti za znanstvene nasvete, posebne ukrepe nadzora in izvrševanja, prostovoljne prispevke regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, svetovalne svete, informacije o trgu, operacije za izvajanje CPP ter dejavnosti obveščanja. Podrobno bi bilo treba opredeliti vrste operacij, ki se lahko financirajo iz ESPR.

(13)

Ločevati je treba med kategorijami nadzornih ukrepov in ukrepov izvrševanja, ki se sofinancirajo v okviru deljenega upravljanja, ter ukrepi, ki se sofinancirajo v okviru neposrednega upravljanja. Omejen del sredstev je treba nameniti za nadzor in zbiranje podatkov v okviru sistema deljenega upravljanja, pri čemer se dopušča prožnost med tema dvema kategorijama ukrepov.

(14)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 bi moral biti pogoj za finančno podporo Unije v okviru ESPR spoštovanje pravil SRP s strani držav članic in gospodarskih subjektov. Cilj te pogojenosti je izražanje odgovornosti Unije pri zagotavljanju ohranjanja morskih bioloških virov v okviru SRP v javnem interesu, v skladu s členom 3 PDEU.

(15)

Izpolnjevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo, če bi se finančna podpora Unije v okviru ESPR izplačala gospodarskim subjektom, ki predhodno niso izpolnili zahtev v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov. Zato bi morali zahtevki, ki jih vložijo gospodarski subjekti, biti upravičeni do financiranja v okviru ESPR le, če v določenem obdobju pred vložitvijo zahtevka za pomoč zadevni gospodarski subjekti niso storili hude kršitve,kaznivega dejanja ali goljufije in niso bili udeleženi pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil Unije, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, ali plovil, ki plujejo pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države, kot je določeno v tej uredbi.

(16)

Poleg tega bi morali upravičenci po vložitvi zahtevka za podporo še naprej izpolnjevati zahteve za dopustnost, in sicer v celotnem obdobju izvajanja operacije in v obdobju petih let po končnem plačilu zadevnemu upravičencu.

(17)

Če upravičenec ne izpolnjuje pogojev v zvezi z upravičenostjo in trajnostjo, bi se morali uporabiti finančne posledice in popravki. Pri določitvi zneska takih finančnih popravkov bi bilo treba upoštevati naravo, težo, trajanje in ponavljanje kršitve, kaznivega dejanja ali goljufije s strani upravičenca ter pomen prispevka ESPR h gospodarski dejavnosti upravičenca.

(18)

Uresničevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo tudi, če bi se finančna podpora Unije v okviru ESPR izplačala državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu s pravili SRP v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov, kot sta zbiranje podatkov in izvajanje obveznosti nadzora. Poleg tega neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni tveganje, da države članice ne bodo odkrile zahtevkov, ki ne izpolnjujejo pogojev, ali neupravičenih operacij.

(19)

Kot preventivni ukrep za preprečevanje neupravičenih plačil in spodbujanje držav članic, naj izpolnjujejo pravila SRP, bi bilo treba sprejeti določbe glede prekinitve roka plačila in začasne ustavitve plačil, ukrepe ki so omejeni glede na čas in področje uporabe. Finančni popravki, ki imajo določene in nepopravljive posledice, bi se morali uporabljati le za odhodke, na katere vplivajo primeri neskladnosti.

(20)

Za izboljšanje usklajevanja in usklajenega izvajanja skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to je Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada, s skladi za razvoj podeželja ter s področja pomorstva in ribištva, to je Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) oziroma ESPR, so bile za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: evropski strukturni in investicijski skladi – skladi ESI) sprejete skupne določbe v Uredbi (EU) št. 1303/2013. Poleg Uredbe (EU) št. 1303/2013 ta uredba zaradi posebnosti sektorjev SRP in CPP vsebuje posebne dopolnilne določbe.

(21)

Za operativni program bi bilo treba v celotnem programskem ciklu ob upoštevanju obsega zadevnih javnih uprav držav članic in skupnega zneska javnih izdatkov za operativni program uporabiti načelo sorazmernosti.

(22)

Komisija bi morala pripraviti letno razdelitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti za vsako državo članico na podlagi objektivnih in preglednih meril. Med temi merili bi morali biti kazalniki, ki bi merili obseg ribiškega sektorja in sektorja akvakulture, obseg odgovornosti glede nadzora in zbiranja podatkov, pretekle dodelitve v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006 in pretekla poraba v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2006.

(23)

V okviru SRP je zelo pomembno, da so izpolnjeni nekateri posebni predhodni pogoji, zlasti v zvezi s predložitvijo poročila o ribolovni zmogljivosti in večletnega nacionalnega strateškega načrta za akvakulturo in dokazano upravno zmožnostjo za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva ter izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje.

(24)

V skladu s ciljem poenostavitve sistema bi se morale vse dejavnosti v okviru ESPR, ki spadajo v deljeno upravljanje, vključno z nadzorom in zbiranjem podatkov, izvajati v obliki enega samega operativnega programa na državo članico v skladu z nacionalno strukturo zadevne države članice. Načrtovanje programov bi moralo zajemati obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Ob pripravi enega operativnega programa bi morala vsaka država članica zagotoviti, da se v njegovi vsebini in obsegu odraža cilj poenostavitve. V vsakem programu bi bilo treba opredeliti strategijo za doseganje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije v okviru ESPR in izbrane ukrepe. Načrtovanje bi moralo biti skladno s temi prednostnimi nalogami Unije in hkrati ustrezati nacionalnim razmeram ter bi moralo dopolnjevati druge politike Unije, zlasti politiko za razvoj podeželja in kohezijsko politiko.

(25)

Da bi spodbudile mali priobalni ribolov, bi morale države članice z znatnim deležem malega priobalnega ribolova svojim operativnim programom priložiti akcijski načrt za razvoj, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova.

(26)

Za prispevanje k doseganju cilja poenostavitve pri izvajanju ESPR ter zmanjšanje stroškov nadzora in deleža napak bi morale države članice čim bolj izkoristiti možnost v zvezi z uporabo poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev iz Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(27)

Države članice bi morale za namene izvrševanja obveznosti nadzora v okviru SRP pripraviti oddelek operativnega programa o nadzoru v skladu s prednostnimi nalogami Unije, ki jih je Komisija sprejela za to področje politike. Za prilagoditev operativnega programa spreminjajočim se potrebam glede nadzora in izvrševanja bi se moral oddelek operativnih programov o nadzoru redno pregledovati na podlagi sprememb prednostnih nalog Unije v zvezi s politiko nadzora in izvrševanja v okviru SRP. Te spremembe bi morala odobriti Komisija. Da bi se ohranila prožnost pri načrtovanju dejavnosti na področju nadzora, bi bilo treba za pregled oddelka operativnega programa o nadzoru uporabiti poenostavljeni postopek.

(28)

Države članice bi morale pripraviti oddelek operativnega programa o zbiranju podatkov v skladu z večletnim programom Unije, kot je navedeno v Uredbi Sveta (ES) št. 199/2008 (13). Da bi se države članice prilagodile posebnim potrebam dejavnosti zbiranja podatkov, bi morale pripraviti delovni načrt v skladu z navedeno uredbo, ki bi ga morala Komisija odobriti.

(29)

Sredstva v okviru neposrednega upravljanja, razen tehnične pomoči Komisije, bi morala biti vnaprej določena v okviru ciljev ob 5-odstotni stopnji prožnosti, njihova uporaba pa bi morala biti opredeljena v letnih delovnih programih.

(30)

Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti ribolovnih dejavnosti je nujno spodbujati naložbe v inovacije in jim zagotavljati podporo. Da bi spodbudili višjo stopnjo sodelovanja, bi bilo treba postopek prijave za podporo inovacijam poenostaviti.

(31)

Da bi bile ribolovne in pomorske dejavnosti konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, so bistvene tudi naložbe v človeški kapital. Zato bi bilo treba s sredstvi ESPR podpirati storitve svetovanja, sodelovanje med znanstveniki in ribiči, strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje in spodbujati razširjanje znanja, prispevati k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov in spodbujati socialni dialog. Kot priznanje njihove vloge v ribiških skupnostih bi bilo treba tudi zakoncem in življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev pod določenimi pogoji odobriti podporo za strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje in razširjanje znanja ter povezovanje v mreže, kar prispeva k njihovemu poklicnemu razvoju.

(32)

Da bi mladim, ki imajo v času stalne finančne krize težave pri dostopu do trga dela v ribiškem sektorju, bi morali s sredstvi ESPR podpirati program pripravništva ter tečaji o trajnostnih ribolovnih praksah in ohranjanju morskih bioloških virov.

(33)

Ob zavedanju, da je mogoče z diverzifikacijo ustvariti veliko možnosti za male priobalne ribiče in da imajo ti ključno vlogo v obalnih skupnostih, bi bilo treba s sredstvi ESPR zagotoviti podporo za naložbe, ki prispevajo k diverzifikaciji prihodkov ribičev z razvojem dopolnilnih dejavnosti, vključno z naložbami v plovila, turističnim trnkarjenjem, restavracijami ter okoljskimi storitvami in izobraževalnimi dejavnostmi na področju ribolova.

(34)

Začetek in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v ribiškem sektorju je velik finančni izziv za mlade ribiče, kar bi bilo treba upoštevati pri dodeljevanju in usmerjanju sredstev iz ESPR. Tak razvoj je ključen za konkurenčnost ribiškega sektorja v Uniji. Zato bi bilo treba uvesti podporo za mlade ribiče, da bi laže začeli ribiško dejavnost. Za uspešnost novih gospodarskih dejavnosti, ki bi jih podpirali v okviru ESPR, bi bilo treba podporo vezati na pridobitev potrebnih veščin in kompetenc. Podpora za zagon podjetja bi morala prispevati samo k pridobitvi prvega ribiškega plovila.

(35)

Za zadovoljitev zdravstvenih in varnostnih potreb na krovu plovil bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v varnost, delovne pogoje, zdravje in higieno na krovu, če podprta naložba presega zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava.

(36)

Določiti bi bilo treba pravila za dodeljevanje odškodnin in finančnih nadomestil ribičem in lastnikom ribiških plovil v primeru začasne ukinitve ribolovnih dejavnosti, če je tako prenehanje neposredna posledica nekaterih ohranitvenih ukrepov – kar ne vključuje določitve in dodelitve ribolovnih možnosti –, določeno v nekaterih načrtih Unije ali nacionalnih načrtih za upravljanje ribolova ali je posledica nepodaljšanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali protokolov k tem sporazumom. Taka pravila bi morala biti določena tudi v primerih trajnega prenehanja ribolovnih dejavnosti.

(37)

Pod določenimi pogoji bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR prispevati k vzajemnim skladom, ki zagotavljajo ribičem finančna nadomestila za ekonomske izgube zaradi slabih vremenskih razmer, okoljske nesreče ali stroškov reševanja.

(38)

Za prilagoditev ribolovnih dejavnosti ribolovnim možnostim bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR podpreti oblikovanje, razvoj, spremljanje, ocenjevanje in upravljanje sistemov dodeljevanja ribolovnih možnosti.

(39)

Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.

(40)

Podobno bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje, zlasti s spodbujanjem ekoloških inovacij in uporabe selektivnejšega orodja in opreme ter z ukrepi za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter storitev, ki se zagotavljajo, v skladu s strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2020.

(41)

V skladu s krovnim ciljem strategije Evropa 2020 v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in energetsko učinkovitostjo bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR podpreti naložbe v plovila in energetske preglede.

(42)

Za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje energetske učinkovitost ribiških plovil bi moralo biti mogoče podpreti posodobitev in nadomestitev glavnih in pomožnih motorjev, če se v izbirnem postopku da prednost gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom, da bi izboljšali njihov dostop do financiranja, in če se z večjimi plovili prispeva k zmanjšanju moči motorja.

(43)

Da ne bi ogrozili cilja trajnosti reforme SRP, bi bilo treba omejiti znesek finančne podpore, ki se lahko nameni za ukrepe v zvezi z ribiško floto, kot so začasno in trajno prenehanje ter nadomestitev motorja, in dolžino obdobja, v katerem se lahko dodeli taka finančna podpora za trajno prenehanje.

(44)

V skladu s prepovedjo zavržkov, ki se uvaja s SRP, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v plovila s ciljem omogočiti čim boljše izkoriščanje neželenega ulova in večjo uporabo premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib. Ker so viri omejeni in zaradi povečanja vrednosti ulovljenih rib, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti tudi naložbe v plovila s ciljem povečanja komercialne vrednosti ulovljenih rib.

(45)

Ob zavedanju, kako pomembna so ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja, bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti ustrezne naložbe, katerih cilj je zlasti zagotavljanje večje energetske učinkovitosti, boljšega varstva okolja, boljše kakovosti iztovorjenih proizvodov ter večje varnosti in boljših delovnih pogojev.

(46)

Za Unijo je bistveno, da se doseže trajnostno ravnotežje med sladkovodnimi viri in njihovim izkoriščanjem; zato bi bilo treba ob ustreznem upoštevanju vpliva na okolje in hkratnem ohranjanju gospodarske sposobnosti preživetja teh sektorjev z ustreznimi ukrepi podpreti ribolov v celinskih vodah.

(47)

V skladu s sporočiloma Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu z dne 19. septembra 2002, z naslovom „Strategija za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva“ in sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. aprila 2013, z naslovom „Strateške smernice za trajnostni razvoj akvakulture EU“ ter cilji SRP in strategijo Evropa 2020 bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti okoljsko, gospodarsko in socialno trajnosten razvoj sektorja akvakulture.

(48)

Zaradi potencialnega vpliva pobeglih gojenih živali iz lokacij za akvakulturo na prostoživeče populacije morskih organizmov, s sredstvi ESPR ne bi smeli spodbujati gojenja gensko spremenjenih organizmov.

(49)

Akvakultura prispeva k rasti in delovnim mestom v obalnih in podeželskih regijah. Zato je bistveno, da je ESPR dostopen podjetjem, ki se ukvarjajo z akvakulturo, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), ter da prispeva k vstopu novih gojiteljev vodnih organizmov v sektor. Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti dejavnosti akvakulture je nujno spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podprejo inovativne operacije, splošni razvoj poslovanja podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, vključno z neprehransko akvakulturo in akvakulturo na odprtem morju, ter dopolnilne dejavnosti, kot so turistično trnkarjenje, okoljske storitve na področju akvakulture ali izobraževalne dejavnosti.

(50)

Da bi bile dejavnosti akvakulture konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, je nujno vlagati tudi v človeški kapital. Zato bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre vseživljenjsko učenje in povezovanje v mreže, da se spodbudi razširjanje znanja, ter storitve svetovanja, ki prispevajo k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov.

(51)

Da bi prispevali k razvoju lokacij za akvakulturo in s tem povezane infrastrukture, bi moralo biti mogoče s sredstvi ESPR podpreti nacionalne in regionalne organe pri njihovih strateških odločitvah, zlasti glede opredelitve in kartiranja območij, ki se lahko štejejo za najustreznejša za razvoj akvakulture.

(52)

Za spodbujanje okoljsko, socialno in gospodarsko trajnostne akvakulture bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podprejo dejavnosti akvakulture, ki so zelo prijazne do okolja, prehod podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na okoljsko ravnanje, uporabo sistemov okoljske presoje in prehod na ekološko akvakulturo. Podobno bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre akvakulturo, ki zagotavlja posebne okoljske storitve.

(53)

Ob zavedanju pomembnosti varstva potrošnikov bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR zadostno podpre gojitelje vodnih organizmov, da se prepreči in zmanjša tveganje za javno zdravje in zdravje živali, ki ga lahko povzroči dejavnost reje živali v sektorju akvakulture.

(54)

Ob upoštevanju tveganosti naložb v dejavnosti akvakulture bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR poveča varnost poslovanja s prispevanjem k zavarovanju staleža v akvakulturi, s čimer se zavaruje prihodek proizvajalcev v primeru neobičajnih izgub pri proizvodnji, zlasti zaradi naravnih nesreč, neugodnih podnebnih pogojev, nenadnih sprememb kakovosti vode, bolezni ali napadov škodljivcev in uničenja proizvodnih zmogljivosti.

(55)

Ker je pristop k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, v zadnjih letih koristno prispeval k spodbujanju razvoja ribištva in akvakulture ter podeželskih območij ob celovitem upoštevanju potreb po notranjem razvoju v več sektorjih, bi bilo treba ta pristop v prihodnje še naprej podpirati in okrepiti.

(56)

V ribiškem in akvakulturnem sektorju bi bilo treba v procesu lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujati inovativne pristope k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti z ustvarjanjem dodane vrednosti ribiških proizvodov in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva z uvajanjem novih gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi v okviru „modre rasti“ in v širših pomorskih sektorjih.

(57)

Trajnostni razvoj v ribiškem in akvakulturnem sektorju bi moral prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, in sicer spodbujanja socialne vključenosti in zmanjševanja revščine, ustvarjanju novih delovnih mest ter spodbujanju inovacij na lokalni ravni. Prispevati bi motal tudi k doseganju cilja ozemeljske kohezije, ki je ena od glavnih prednostnih nalog v PDEU.

(58)

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba izvajati od spodaj navzgor v okviru lokalnih partnerstev med predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe, pri čemer mora pravilno odražati lokalno družbo. Ti lokalni akterji lahko najbolje oblikujejo in izvajajo večsektorske strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu s potrebami svojega lokalnega ribiškega območja. Zagotoviti je treba, da nobena posamezna interesna skupina nima več kot 49 % glasovalnih pravic v organih odločanja lokalnih akcijskih skupin za ribištvo.

(59)

Ključna značilnost tega pristopa je povezovanje lokalnih partnerstev v mrežo. Sodelovanje med lokalnimi partnerstvi je zato pomembno orodje razvoja, ki bi ga bilo treba podpreti v okviru ESPR.

(60)

Podporo za ribiška območja v okviru ESPR bi bilo treba usklajevati z lokalno razvojno pomočjo iz drugih skladov Unije, pri čemer bi morala zajemati vse vidike priprave in izvajanja strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in operacije lokalnih akcijskih skupin za ribištvo ter stroške animacije lokalnega območja in vodenja lokalnega partnerstva.

(61)

Da bi se zagotovila sposobnost preživetja ribištva in akvakulture na zelo konkurenčnem trgu, je treba sprejeti določbe o zagotavljanju podpore za izvajanje Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter za dejavnosti trženja in predelave, ki jih izvajajo gospodarski subjekti, da bi čim bolj povečali vrednost ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju operacij, ki povezujejo proizvodne dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja v dobavni verigi ali ki se izvajajo z inovativnimi postopki ali načini. Pri dodeljevanju podpore bi se bilo treba prednostno osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev. V primeru načrtov proizvodnje in trženja bi morale biti do podpore upravičene le take organizacije in združenja. Zaradi prilagoditve novi politiki prepovedi zavržkov bi bilo treba s sredstvi ESPR podpreti tudi predelavo neželenega ulova.

(62)

Uredba (EU) št. 1379/2013 določa mehanizem skladiščenja ribiških proizvodov za prehrano ljudi z namenom spodbujanja stabilizacije trgov. Da bi zagotovili prehod z mehanizmov intervencij na trgu ter pozornost na novo usmerili v načrtovanje in upravljanje dejavnosti proizvodnje in trženja, bi morala biti vsa podpora, dodeljena v okviru ESPR, ukinjena do 31. decembra 2018.

(63)

Ob zavedanju, da se mali priobalni ribiči srečujejo z vse večjo konkurenco, bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podprejo podjetniške pobude malih priobalnih ribičev, ki ustvarjajo dodano vrednost ulova, zlasti s predelavo ali neposrednim trženjem takega ulova.

(64)

Glede na to, da se ribolovne dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah Unije srečujejo s težavami, zlasti zaradi oddaljenosti in posebnih podnebnih razmer, bi moralo biti mogoče v okviru ESPR upoštevati posebne omejitve takih regij, priznane v členu 349 PDEU.

(65)

Da bi se ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij Unije glede na konkurenčnost podobnih proizvodov iz drugih regij Unije, je Unija leta 1992 sprejela ukrepe za uvedbo sistema nadomestil za takšne dodatne stroške v ribiškem sektorju. Ukrepi, ki se uporabljajo za obdobje 2007–2013, so določeni v Uredbi (ES) št. 791/2007. Od 1. januarja 2014 je treba zagotavljati nadaljnjo podporo za nadomestitev dodatnih stroškov ribolova, gojenja, predelave in trženja nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Unije, tako da nadomestilo prispeva k ohranitvi gospodarske sposobnosti preživetja gospodarskih subjektov iz teh regij.

(66)

Zaradi drugačnih pogojev trženja v najbolj oddaljenih regijah, nihanj v ulovu in staležih ter povpraševanja na trgu bi morale biti zadevne države članice tiste, ki določajo, kateri ribiški proizvodi so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.

(67)

Države članice bi bilo treba pooblastiti za pripravo seznama in določitev količin zadevnih ribiških proizvodov ter višine nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico. Prav tako bi morale imeti pravico do prilagajanja svojih načrtov nadomestil, če to upravičujejo spremembe pogojev.

(68)

Države članice bi morale določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij. Da bi se izognili čezmernim nadomestilom, bi morala biti ta višina sorazmerna z dodatnimi stroški, kritimi iz pomoči. Zato bi bilo treba upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, ki vplivajo na višino dodatnih stroškov.

(69)

Bistveno je, da imajo države članice in gospodarski subjekti ustrezna sredstva za izvajanje nadzora v skladu z visokimi standardi ter s tem za zagotavljanje skladnosti s pravili SRP ob zagotavljanju trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov. S sredstvi ESPR bi zato moralo biti mogoče podpreti države članice in gospodarske subjekte v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (15). Z vzpostavitvijo kulture spoštovanja pravil bi morala ta podpora prispevati k trajnostni rasti.

(70)

V okviru ESPR bi bilo treba skladno z načelom enotnega sklada okrepiti podporo, odobreno državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za izdatke, ki jih imajo zaradi izvajanja sistema Unije za nadzor.

(71)

V skladu s cilji Unije o politiki nadzora in izvrševanja je ustrezno, da se čim manj časa nameni nadzoru ribištva z uporabo patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, ki bi ga bilo treba natančno določiti, da se zagotovi podlaga za podporo v okviru ESPR.

(72)

Ker je na področju nadzora pomembno sodelovanje med državami članicami, bi moralo biti omogočeno, da se s sredstvi ESPR podpre to sodelovanje.

(73)

Sprejeti bi bilo treba ukrepe za podporo za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu, kot je opredeljeno v večletnem programu Unije, zlasti za zagotovitev podpore za nacionalne programe ter upravljanje in uporabo podatkov za znanstvene analize in izvajanje SRP. V okviru ESPR bi bilo treba še naprej zagotavljati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu v okviru enega sklada.

(74)

Sprejemanje premišljenih in učinkovitih odločitev o upravljanju ribištva v okviru SRP bi bilo treba podpreti z dejavnostmi raziskovanja in sodelovanja ter zagotavljanjem znanstvenih in socialno-ekonomskih mnenj in nasvetov, potrebnih za izvajanje in razvoj SRP, tudi na biogeografsko občutljivih območjih.

(75)

Prav tako je treba podpreti sodelovanje med državami članicami in po potrebi s tretjimi državami na področju zbiranja podatkov v istem morskem bazenu ter sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi ustanovami.

(76)

Cilj CPP je podpreti trajnostno izkoriščanje morij in oceanov ter razviti usklajen, dosleden in pregleden proces odločanja o politikah, ki zadevajo oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, kot je razvidno iz sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. oktobra z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“.

(77)

Zagotoviti je treba vzdržno financiranje izvajanja in nadaljnjega razvoja CPP za Unijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1255/2011 ter s sklepi Sveta z resolucijami Evropskega parlamenta in stališči Odbora regij. Pričakuje se, da bo razvoj pomorskih zadev s finančno podporo ukrepom CPP bistveno vplival na ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo.

(78)

S sredstvi ESPR bi bilo treba podpreti spodbujanje celostnega pomorskega upravljanja na vseh ravneh, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter nadaljnjim razvojem in izvajanjem strategij morskih bazenov. Cilj teh strategij je vzpostaviti celosten okvir za soočanje s skupnimi izzivi v evropskih morskih bazenih in okrepiti sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, da bi se čim bolje izkoristili finančni instrumenti in sredstva Unije ter da bi se spodbudila ekonomska, socialna in ozemeljska kohezija v Uniji. V tem kontekstu lahko ukrepi in mehanizmi za izboljšanje sodelovanja med državami članicami vključujejo čezmejno in medsektorsko sodelovanje med pomorskimi sektorji, na primer dejavnosti v okviru foruma o funkcijah evropske obalne straže, da bi spodbudili izmenjavo izkušenj in najboljših praks za doseganje učinkovitosti in usklajenosti v okviru obstoječega ustreznega prava Unije.

(79)

ESPR bi moral podpirati tudi nadaljnji razvoj orodij za ustvarjanje sinergij med pobudami v različnih sektorjih, ki zadevajo morja, oceane in obale. To velja za celostni pomorski nadzor, katerega cilj je okrepitev ozaveščenosti o stanju na področju pomorstva z boljšo in varno izmenjavo informacij med sektorji. Vendar se operacije v zvezi s pomorskim nadzorom, ki spadajo na področje uporabe naslova V dela III PDEU, ne bi smele financirati v okviru ESPR.

(80)

Zaradi medsebojne povezanosti informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v teh sektorjih, bo morda treba v teh sektorjih skladno uporabiti lastne mehanizme financiranja v skladu z določbami PDEU. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito gospodarjenje z obalnim pasom sta bistvena za trajnostni razvoj morskih območij in obalnih regij, pri čemer prispevata k ciljem upravljanja, ki temelji na ekosistemih, ter razvoju povezav med kopnim in morjem. Ta orodja so pomembna tudi pri upravljanju različnih oblik izkoriščanja obal, morij in oceanov, da bi se zagotovil njihov trajnostni gospodarski razvoj in spodbujale čezmejne naložbe, medtem ko se bodo z izvajanjem Direktive 2008/56/ES dodatno opredelile omejitve trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje. Poleg tega je treba izpopolniti znanje o morskem svetu in spodbujati inovacije z zagotavljanjem lažjega zbiranja, brezplačne izmenjave, ponovne uporabe in razširjanja podatkov o stanju oceanov in morij.

(81)

ESPR bi moral podpreti tudi trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost v pomorskih sektorjih in obalnih regijah. Zlasti je treba opredeliti regulativne ovire in pomanjkljivosti na področju veščin, ki ovirajo rast pomorskih sektorjev v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjev, ter dejavnosti, katerih cilj je spodbuditi naložbe v tehnološke inovacije, ki so potrebne za krepitev poslovnega potenciala morskih in pomorskih dejavnosti.

(82)

ESPR bi moral dopolnjevati obstoječe in prihodnje finančne instrumente Unije in držav članic ter biti skladen s temi finančnimi instrumenti na nacionalni in podnacionalni ravni, da bi se spodbudili trajnostni ekonomski, socialni in teritorialni razvoj, varstvo in trajnostna raba oceanov, morij in obal, prispevalo k spodbujanju učinkovitejšega sodelovanja med državami članicami ter njihovimi obalnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami ter upoštevali prednostne naloge in napredek pri izvajanju nacionalnih in lokalnih projektov. Sklad bi moral biti povezan z drugimi politikami Unije, ki imajo lahko pomorsko razsežnost, zlasti z ESRR, Kohezijskim skladom in ESS ter programom Obzorje 2020, vzpostavljenim z uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(83)

Da bi se dosegli cilji SRP na svetovni ravni, ima Unija dejavno vlogo pri delu mednarodnih organizacij. Zato je bistveno, da Unija prispeva k financiranju dejavnosti takih organizacij, katerih namen je zagotavljanje ohranjanja in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov na odprtem morju in v vodah tretjih držav. V okviru ESPR bi bilo treba še naprej zagotavljati podporo mednarodnim organizacijam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 v okviru enega sklada.

(84)

Da bi se izboljšalo upravljanje v okviru SRP in da bi se zagotovilo učinkovito delovanje svetovalnih svetov, je treba svetovalnim svetom zagotoviti zadostno in trajno financiranje, da lahko učinkovito izvajajo svoje naloge na področju svetovanja v okviru SRP. V skladu z načelom financiranja iz enega sklada bi bilo treba podporo svetovalnim svetom namesto na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 zagotavljati s sredstvi ESPR.

(85)

S tehnično pomočjo bi bilo treba v okviru ESPR olajšati izvajanje operativnega programa, med drugim s spodbujanjem inovativnih pristopov in praks za preprosto in pregledno izvajanje. Tehnična pomoč bi morala vključevati tudi vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katerih namen je gradnja zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in podpiranje sodelovanja med lokalnimi partnerstvi.

(86)

V interesu dobrega delovnega partnerstva in ustreznega spodbujanja pomoči Unije bi bilo treba zagotoviti najširše mogoče informiranje in obveščanje javnosti o podpori Unije. Organi, ki so odgovorni za upravljanje pomoči, bi morali biti odgovorni tudi za te vidike informiranja ter obveščanja javnosti in za obveščanje Komisije o ukrepih, sprejetih glede tega.

(87)

V zvezi z vsemi operacijami v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je treba zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije z ustrezno uporabo upoštevnih pravnih aktov v zvezi z zaščito navedenih interesov ter zagotoviti, da države članice in Komisija izvajajo primeren nadzor.

(88)

Za obravnavanje posebnih pogojev v okviru SRP iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter prispevanje k skladnosti s pravili SRP bi bilo treba pravila o prekinitvi roka za plačilo iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 dopolniti z dodatnimi določbami. Kadar država članica ali gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze, na podlagi katerih bi bilo verjetno takšno neizpolnjevanje obveznosti, bi moralo biti Komisiji kot previdnostni ukrep dovoljeno, da prekine roke za plačila.

(89)

Poleg možnosti prekinitve roka za plačila in za preprečitev očitnega tveganja izplačila neupravičenih odhodkov bi morala imeti Komisija možnost, da začasno ustavi plačila v primeru hude kršitve pravil SRP s strani države članice.

(90)

Operativne programe bi bilo treba spremljati in vrednotiti, da se izboljša njihova kakovost in dokažejo njihovi dosežki. Komisija bi morala vzpostaviti okvir za sistem skupnega spremljanja in vrednotenja, da bi se med drugim zagotovilo pravočasno zagotavljanje ustreznih podatkov. V zvezi s tem bi morala Komisija določiti seznam kazalnikov in oceniti vpliv politike ESPR v zvezi s posebnimi cilji.

(91)

Za spremljanje izvajanje operativnega programa bi morala biti odgovorna organ upravljanja in odbor za spremljanje, ki se ustanovi za ta namen. Za ta namen bi bilo treba opredeliti odgovornosti organa upravljanja in odbora za spremljanje. V zvezi s spremljanjem operativnega programa bi bilo med drugim treba pripraviti letno poročilo o izvajanju, ki bi ga bilo treba predložiti Komisiji.

(92)

Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov bi morala biti v vsaki državi članici na voljo ena spletna stran ali spletni portal z informacijami o operativnem programu, vključno s seznami operacij, za katere se prejema podpora v okviru posameznega operativnega programa. Namenska spletna mesta vseh držav članic bi morala biti dostopna tudi z enotnega uradnega spletnega mesta Unije, da bi državljanom različnih držav članic olajšali dostop do informacij, objavljenih s strani vseh držav članic. Na podlagi teh informacij bi moral biti širši javnosti in zlasti davkoplačevalcem v Uniji zagotovljen razumen, jasen in dejanski pregled načina porabe sredstev Unije v okviru ESPR. Poleg tega bi moral biti cilj objave zadevnih podatkov nadaljnje obveščanje javnosti o možnosti vložitve zahtevka za sredstva Unije. Brez poseganja v uporabo Direktive št. 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) takšna objava lahko vključuje imena fizičnih oseb v skladu z nacionalnim pravom.

(93)

Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z opredelitvijo dolžine obdobja ter ustreznih začetnih in končnih datumov obdobja glede na merila dopustnosti zahtevkov, prilagoditvijo odstotkov okvirne razdelitve sredstev med cilje v okviru neposrednega upravljanja, določitvijo upravičenih operacij in stroškov za naložbe na področju higiene, zdravja in varnosti, ter naložbe v zvezi z delovnimi pogoji, in sicer v ribiška plovila ali individualno opremo določitvijo upravičenih stroškov operacij za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, določitvijo upravičenih stroškov za podporo glede naložb v opremo ali v plovila s ciljem zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitosti ribiških plovil, določitvijo meril za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo na podlagi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, določitvijo primerov neizpolnjevanja obveznosti s strani držav članic, ki lahko povzročijo prekinitev roka za plačila ali začasno ustavitev plačil, določitvijo meril za opredelitev ravni finančnih popravkov, ki se uporabi, in meril za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov ter določitvijo vsebine in strukture skupnega sistema spremljanja in vrednotenja.

(94)

Za lažji prehod s sheme, uvedene z Uredbo (ES) št. 1198/2006, na shemo, uvedeno s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z opredelitvijo prehodnih določb.

(95)

Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe je zlasti pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(96)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo letne razdelitve skupnih sredstev po državah članicah, razpoložljivih za obveznosti v okviru deljenega upravljanja, odobritvijo operativnih programov in njihovih sprememb, odobritvijo delovnih načrtov za zbiranje podatkov, sprejetjem letnih delovnih programov glede tehnične pomoči na pobudo Komisije, potrditvijo, da obstajajo dokazi o hujšem neizpolnjevanju obveznosti v okviru SRP,potrditvijo, da država članica ne izpolnjuje sovjih obveznosti v okviru SRP, začasno ustavitvijo celote ali dela vmesnih plačil v okviru operativnega programa, in akte s katerimi se opravijo finančni popravki s črtanjem celotne ali dela podpore Unije za operativni program. Komisija bi morala sprejeti te izvedbene akte brez uporabe Uredbe (EU) št 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(97)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s predstavitvijo elementov operativnega programa, poslovniki, obliko in časovnimi razporedi za odobritev, predložitev in odobritev sprememb operativnih programov, letnimi delovnimi programi v okviru poglavij I in II naslova VI, strukturo načrta nadomestil za najbolj oddaljene regije, uporabo različnih odstotnih točk intenzivnosti javne pomoči, modelom, ki ga države članice uporabijo ob predložitvi finančnih podatkov Komisiji, določitvijo kazalnikov v skladu s prednostnimi nalogami Unije, pravila o informacijah, ki jih predložijo države članice, ter o potrebah po podatkih in sinergijah med potencialnimi viri podatkov, obliko in strukturo letnih poročil o izvajanju ter elementi, ki jih je treba vključiti v predhodna poročila o vrednotenju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 in uporabiti postopek pregleda.

(98)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem in obrazložitvijo kakršnih koli sprememb trenutnih prednostnih nalog Unije na področju izvrševanja in nadzora, s katerimi so določena pravila za predstavitev podatkov, ki jih predložijo organi upravljanja, tehnične značilnosti ukrepov informiranja in obveščanja o dejavnostih ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Da bi zagotovili enostavnejši in hitrejši postopek, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.

(99)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi strukturnih težav, s katerimi se srečujejo pri razvoju ribiškega sektorja, sektorja akvakulture in pomorskega sektorja, ter omejenih finančnih virov, temveč se zaradi obsega in učinkov operacij, ki se financirajo v okviru operativnih programov, lažje dosežejo na ravni Unije z zagotavljanjem večletne finančne podpore, osredotočene na ustrezne prednostne naloge, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(100)

Shema podpore iz te uredbe nadomešča shemo podpore iz Uredbe (ES) št. 2328/2003, Uredbe (ES) št. 861/2006, Uredbe (ES) št. 1198/2006, Uredbe (ES) št. 791/2007, Uredbe(EU) št. 1255/2011, in člena 103 Uredbe (EC) št. 1224/2009. Zato bi bilo treba te uredbe in določbo razveljaviti z učinkom od 1. januarjem 2014. Vendar ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje podpore, ki jo Komisija odobri na podlagi Uredbe (ES) št. 1198/2006 ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za to pomoč 31. decembra 2013. Za zagotovitev kontinuitete bo ne glede na datum začetka veljavnosti te uredbe tudi datum začetka njene uporabe 1. januar 2014

(101)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe (EU) št. 1303/2013. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba opredeljuje finančne ukrepe Unije za izvajanje:

(a)

skupne ribiške politike (SRP),

(b)

ustreznih ukrepov v zvezi s pomorskim pravom,

(c)

trajnostnega razvoja v ribiških območjih in območjih akvakulture ter ribolova v celinskih vodah, in

(d)

celostne pomorske politike (CPP).

Člen 2

Območje uporabe

Ta uredba se uporablja za operacije, ki se izvajajo na ozemlju Unije, razen če ni v njej določeno drugače.

Člen 3

Opredelitve pojmov

1.   V tej uredbi se brez poseganja v odstavek 2 tega člena uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 5 Uredbe (EU) št. 1379/2013, člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„skupno okolje za izmenjavo informacij“ pomeni mrežo sistemov z decentralizirano zasnovo za izmenjavo informacij med uporabniki, da se izboljša ozaveščenost o stanju dejavnosti na morju;

(2)

„medsektorske operacije“ pomeni tiste pobude, ki hkrati koristijo različnim sektorjem in/ali sektorskim politikam v skladu s PDEU ter ki jih ni mogoče v celoti doseči z ukrepi na posameznih področjih politik;

(3)

„sistem za elektronsko zapisovanje in poročanje“ pomeni sistem za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(4)

„evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke“ pomeni mrežo, ki povezuje ustrezne nacionalne programe pomorskega opazovanja in podatkov v skupen in dostopen evropski vir;

(5)

„ribiško območje in območje akvakulture“ pomeni območje z morsko, rečno ali jezersko obalo, vključno z ribniki ali porečjem, z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali akvakulturi, ki je funkcionalno skladno v geografskem, gospodarskem in socialnem smislu ter ga kot takega določi država članica;

(6)

„ribič“ pomeni vsako osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava država članica;

(7)

„ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v komercialne namene v celinskih vodah s plovili ali drugimi pripravami, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(8)

„celovito gospodarjenje z obalnim pasom“ pomeni strategije in ukrepe, kakor so opredeljeni v Priporočilu 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(9)

„celostno pomorsko upravljanje“ pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik na ravni Unije, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;

(10)

„celostna pomorska politika“ (CPP) pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic ter zlasti obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij v Uniji ter pomorskih sektorjev;

(11)

„celostni pomorski nadzor“ pomeni pobudo Unije za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora evropskih morij z izmenjavo informacij ter medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem;

(12)

„pomorsko prostorsko načrtovanje“ pomeni postopek, s katerim ustrezni organi države članice analizirajo in organizirajo človekove dejavnosti v morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(13)

„ukrep“ pomeni sklop operacij;

(14)

„mali priobalni ribolov“ pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 (20);

(15)

„plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah“, pomenijo plovila, ki opravljajo gospodarski ribolov v celinskih vodah in niso vključena v register ribiške flote Unije.

NASLOV II

SPLOŠNI OKVIR

POGLAVJE I

Ustanovitev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter njegovi cilji

Člen 4

Ustanovitev

Ustanovi se Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

Člen 5

Cilji

ESPR prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:

(a)

spodbujanje konkurenčnega, okoljsko trajnostnega, ekonomsko uspešnega ter družbeno odgovornega ribištva in akvakulture;

(b)

pospeševanje izvajanja SRP;

(c)

spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij in območij akvakulture;

(d)

pospeševanje razvoja in izvajanja CPP Unije z dopolnjevanjem kohezijske politike in SRP.

Ti cilji se uresničujejo brez povečanja ribolovne zmogljivosti.

Člen 6

Prednostne naloge Unije

ESPR prispeva k strategiji Evropa 2020 ter k izvajanju SRP. ESPR zasleduje naslednje prednostne naloge Unije na področju trajnostnega razvoja ribištva in akvakulture ter s tem povezanih dejavnosti, ki odražajo ustrezne tematske cilje iz Uredbe (EU) št. 1303/2013:

(1)

Spodbujanje okoljsko trajnostnega, z viri gospodarnega, inovativnega, konkurenčnega in na znanju temelječega ribištva z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(a)

zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje, vključno z izogibanjem neželenemu ulovu in njegovim čim večjim zmanjšanjem;

(b)

varstvo in ohranjanje vodne biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

(c)

zagotavljanje ravnotežja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi;

(d)

povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja ribiških podjetij, vključno s flotami za mali priobalni ribolov, ter izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev;

(e)

podpiranje krepitve tehnološkega razvoja in inovacij, vključno s povečanjem energetske učinkovitosti, in prenosa znanja;

(f)

razvoj strokovnega usposabljanja, novih strokovnih veščin ter vseživljenjskega učenja.

(2)

Pospeševanje okoljsko trajnostne, z viri gospodarne, inovativne, konkurenčne in na znanju temelječe akvakulture z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(a)

podpiranje krepitve tehnološkega razvoja, inovacij in prenosa znanja;

(b)

povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, vključno z izboljšanjem varnostnih in delovnih pogojev, zlasti za MSP;

(c)

varstvo in ohranjanje vodne biotske raznovrstnosti ter krepitev ekosistemov, povezanih z akvakulturo, in spodbujanje akvakulture, gospodarne z viri;

(d)

spodbujanje akvakulture z visoko ravnjo varstva okolja, zdravja in dobrega počutja živali ter javnega zdravja in varnosti;

(e)

razvoj strokovnega usposabljanja, novih strokovnih veščin ter vseživljenjskega učenja.

(3)

Pospeševanje izvajanja SRP z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(a)

izpopolnitev in pridobivanje znanstvenih spoznanj ter izboljšanje zbiranja in upravljanja podatkov;

(b)

podpiranje spremljanja, nadzora in izvrševanja, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti ter učinkovita javna uprava brez povečanega upravnega bremena.

(4)

Povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije z zasledovanjem naslednjega posebnega cilja:spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, ustvarjanja novih delovnih mest ter podpiranja zaposljivosti in mobilnosti delovne sile v obalnih in celinskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in akvakulture, vključno z diverzifikacijo dejavnosti v ribištvu in drugih sektorjih pomorskega gospodarstva.

(5)

Pospeševanje trženja in predelave z zasledovanjem naslednjih posebnih ciljev:

(a)

izboljšanje tržne ureditve za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture;

(b)

spodbujanje naložb v sektorja predelave in trženja.

(6)

Pospeševanje izvajanja CPP.

POGLAVJE II

Deljeno in neposredno upravljanje

Člen 7

Deljeno in neposredno upravljanje

1.   Ukrepi iz naslova V se s sredstvi ESPR financirajo v skladu z načelom deljenega upravljanja med Unijo in državami članicami ter v skladu s skupnimi pravili iz Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   Ukrepi iz naslova VI se s sredstvi ESPR financirajo v skladu z načelom neposrednega upravljanja.

POGLAVJE III

Splošna načela pomoči v okviru deljenega upravljanja

Člen 8

Državna pomoč

1.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se členi 107, 108 in 109 PDEU uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture.

2.   Vendar se členi 107, 108 in 109 PDEU ne uporabljajo za izplačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi te uredbe in v skladu z njo na področju uporabe člena 42 PDEU.

3.   Nacionalne določbe, ki določajo javno financiranje, ki presega določbe te uredbe o izplačilih iz odstavka 2, se na podlagi odstavka 1 obravnavajo kot celota.

4.   Za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, ki so navedeni v Prilogi I k PDEU, za katere se uporabljajo členi 107, 108 in 109 PDEU, lahko Komisija v skladu s členom 108 PDEU odobri pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU znotraj sektorjev proizvodnje, predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, in sicer za ublažitev posebnih omejitev v teh regijah zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in izjemne oddaljenosti.

Člen 9

Posebni predhodni pogoji

Za ESPR se uporabljajo posebni predhodni pogoji iz Priloge IV.

POGLAVJE IV

Dopustnost vlog in neupravičene operacije

Člen 10

Dopustnost vlog

1.   Podpora iz ESPR v časovnem obdobju, ki se določi v skladu z odstavkom 4 tega člena, ni dopustna za nobeno vlogo, ki jo vloži gospodarski subjekt, za katerega pristojni organ ugotovi, da je:

(a)

storil hudo kršitev iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 (21) ali člena 90(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(b)

bil udeležen pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil IUU Unije iz člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008, ali plovil, ki plujejo pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države iz člena 33 navedene uredbe;

(c)

storil hudo kršitev pravil SRP, ki je kot taka opredeljena v drugi zakonodaji, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet; ali

(d)

storil katero koli od kaznivih dejanj iz členov 3 in 4 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22), če je vložena vloga za podporo v skladu s poglavjem II naslova V te uredbe.

2.   Upravičenec mora po vložitvi vloge še naprej izpolnjevati pogoje iz točk (a) do (d) odstavka 1 v celotnem obdobju izvajanja operacije ter v obdobju petih let po končnem plačilu navedenemu upravičencu.

3.   Podpora iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) ali ESPR v določenem časovnem obdobju, ki se določi v skladu z odstavkom 4 tega člena, ni dopustna, če pristojni organ ugotovi, da je gospodarski subjekt storil goljufijo, kot je opredeljena v členu 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (23).

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126 v zvezi z:

(a)

določitvijo časovnega obdobja iz odstavkov 1 in 3 tega člena, ki je sorazmerno z naravo, težo, trajanjem in ponavljanjem hude kršitve, kaznivega dejanja ali goljufije ter ki traja vsaj eno leto;

(b)

ustreznimi začetnimi in končnimi datumi obdobja iz odstavkov 1 in 3 tega člena.

5.   Države članice zahtevajo, naj gospodarski subjekti, ki vložijo vlogo v okviru ESPR, organu upravljanja predložijo podpisano izjavo, s katero potrjujejo, da spoštujejo merila iz odstavka 1 tega člena in izjavljajo, da niso storili goljufije v okviru ESR ali ESPR iz odstavka 3 tega člena. Države članice pred odobritvijo operacije preverijo verodostojnost te izjave na podlagi podatkov iz nacionalnih registrov kršitev iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009, ali katerih koli drugih podatkov, ki so na voljo.

Za namene prvega pododstavka odstavka 4 država članica na zahtevo druge države članice predloži podatke iz svojega nacionalnega registra kršitev iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 11

Neupravičene operacije

Naslednje operacije niso upravičene v okviru ESPR:

(a)

operacije, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila, ali oprema, ki povečuje zmožnost plovila za odkrivanje rib;

(b)

gradnja novih ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil;

(c)

trajno ali začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, razen če ni v tej uredbi določeno drugače;

(d)

raziskovalni ribolov;

(e)

prenos lastništva podjetja;

(f)

neposredno obnavljanje staleža, razen če je to s pravnim aktom Unije izrecno določeno kot ohranitveni ukrep ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

NASLOV III

FINANČNI OKVIR

Člen 12

Izvrševanje proračuna

1.   Proračun Unije, dodeljen ESPR v skladu z naslovom V te uredbe, se izvršuje v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2.   Proračun Unije, dodeljen ESPR v skladu z naslovom VI te uredbe, neposredno izvršuje Komisija v skladu s členom 58(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

3.   Komisija prekliče vse proračunske obveznosti ali njihov del v okviru neposrednega upravljanja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in, kjer je to ustrezno, s členom 123 te uredbe.

4.   Načelo dobrega finančnega poslovodenja se uporablja v skladu s členoma 30 in 53 uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 13

Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja

1.   Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR za obdobje od 2014 do 2020 v okviru deljenega upravljanja znašajo 5 749 331 600 EUR v trenutnih cenah v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge II.

2.   Trajnostnemu razvoju ribištva, akvakulture in ribiških območij, ukrepom v zvezi s trženjem in predelavo ter tehnični pomoči na pobudo držav članic v skladu s poglavji I, II, III, IV in VII naslova V, z izjemo člena 67, se dodeli 4 340 800 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1.

3.   Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 76 se dodeli 580 000 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1.

4.   Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 77 se dodeli 520 000 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1.

5.   192 500 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1 se dodeli za nadomestilo za najbolj oddaljene regije na podlagi poglavja V naslova V. Navedeno pooblastilo letno ne presega:

(a)

6 450 000 EUR za Azore in Madeiro;

(b)

8 700 000 EUR za Kanarske otoke;

(c)

12 350 000 EUR za francoske najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU.

6.   Za pomoč za skladiščenje iz člena 67 se dodeli 44 976 000 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1.

7.   Ukrepom v zvezi s CPP iz poglavja VIII naslova V se dodeli 71 055 600 EUR proračunskih sredstev iz odstavka 1.

8.   Države članice imajo možnost izmenljivosti pri uporabi sredstev, ki so na voljo v skladu z odstavkoma 3 oziroma 4 tega člena.

Člen 14

Proračunska sredstva v okviru neposrednega upravljanja

1.   Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR za obdobje od 2014 do 2020 za ukrepe v okviru neposrednega upravljanja, opredeljene v poglavjih I do III naslova VI, znašajo 647 275 400 EUR v tekočih cenah.

2.   Za namene poglavji I in II naslova VI je okvirna razdelitev sredstev med cilje iz členov 82 in 85 določena v Prilogi III.

3.   Komisija lahko od okvirnih odstotkov iz odstavka 2 odstopa za največ 5 % vrednosti finančnih sredstev v posameznem primeru.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126 zaradi prilagoditve odstotkov iz Priloge III.

Člen 15

Vmesni pregled

Komisija pregleda izvajanje poglavij I in II naslova VI, vključno s potrebo po prilagoditvah okvirne razdelitve sredstev iz Priloge III, ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2017 predloži vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikov ESPR.

Člen 16

Finančna razdelitev za deljeno upravljanje

1.   Razpoložljiva sredstva za obveznosti držav članic iz člena 13(2) do (7) za obdobje od 2014 do 2020, kot so opredeljena v preglednici v Prilogi II, se določijo na podlagi naslednjih objektivnih meril:

(a)

v zvezi z naslovom V, z izjemo členov 76 in 77:

(i)

stopnje zaposlenosti v sektorjih ribištva ter morske in sladkovodne akvakulture, vključno z zaposlenostjo v predelavi, povezani s temi sektorji,

(ii)

stopnje proizvodnje v sektorjih ribištva ter morske in sladkovodne akvakulture, vključno s tem povezano predelavo, in

(iii)

deleža flote za mali priobalni ribolov v celotni ribiški floti;

(b)

v zvezi s členoma 76 in 77:

(i)

obsega nadzornih nalog zadevne države članice, ob upoštevanju velikosti nacionalne ribiške flote in velikosti morskega območja, ki se nadzoruje, količino iztovarjanj ter vrednost uvoza iz tretjih držav;

(ii)

razpoložljivih sredstev za nadzor v primerjavi z obsegom nadzornih nalog države članice, pri čemer so razpoložljiva sredstva določena ob upoštevanju števila nadzorov, izvedenih na morju, in števila inšpekcijskih pregledov iztovarjanj;

(iii)

obsega nalog v zvezi z zbiranjem podatkov zadevne države članice, ob upoštevanju velikosti nacionalne ribiške flote, količine iztovarjanj in proizvodnje akvakulture, obsega dejavnosti znanstvenega spremljanja na morju ter števila raziskav, v katerih sodeluje država članica, in

(iv)

razpoložljivih virov za zbiranje podatkov v primerjavi z obsegom nalog zbiranja podatkov države članice, pri čemer so razpoložljiva sredstva določena ob upoštevanju človeških virov in tehničnih sredstev, potrebnih za izvajanje nacionalnega programa vzorčenja za zbiranje podatkov;

(c)

v zvezi z vsemi ukrepi: preteklih dodelitev sredstev v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006 in pretekle porabe v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2006.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte o letni razdelitvi skupnih sredstev po državah članicah.

NASLOV IV

NAČRTOVANJE PROGRAMOV

POGLAVJE I

Načrtovanje programov za ukrepe, financirane v okviru deljenega upravljanja

Člen 17

Priprava operativnih programov

1.   Vsaka država članica pripravi en sam operativni program za izvajanje prednostnih nalog Unije, določenih v členu 6, ki se sofinancirajo iz ESPR.

2.   Države članice pripravijo operativni program v tesnem sodelovanju s partnerji iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.   Komisija za potrebe oddelka operativnega programa iz točke (o) člena 18(1) do 31. maja 2014 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi trenutne prednostne naloge Unije za politiko izvrševanja in nadzora. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 127(2).

Člen 18

Vsebina operativnega programa

1.   Operativni program poleg elementov iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1303/2013 vključuje:

(a)

analizo stanja glede na prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter določitev potreb, ki jim je treba zadostiti na geografskem območju programa, vključno z morebitnimi morskimi bazeni v okviru programa.

Analiza je strukturirana na podlagi ustreznih prednostnih nalog Unije iz člena 6 te uredbe ter je po potrebi usklajena z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za akvakulturo iz člena 34 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in napredkom pri doseganju dobrega okoljskega stanja s pripravo in izvajanjem morske strategije iz člena 5 Direktive 2008/56/ES. Posebne potrebe v zvezi z delovnimi mesti, okoljem, blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter spodbujanjem inovacij se ocenijo glede na prednostne naloge Unije, da se opredelijo najustreznejši odzivi na ravni posamezne prednostne naloge v zvezi z zadevnimi področji;

(b)

opis strategije v smislu člena 27 Uredbe (EU) št. 1303/2013, iz katerega je razvidno, da:

(i)

so za vsako prednostno nalogo Unije, vključeno v program, določeni ustrezni cilji na podlagi skupnih kazalnikov iz člena 109 te uredbe;

(ii)

izbor ustreznih ukrepov logično izhaja iz posamezne prednostne naloge Unije, vključene v program, ob upoštevanju ugotovitev predhodnega vrednotenja in analize iz točke (a) tega odstavka. Pri ukrepih za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 34 te uredbe opis strategije vključuje cilje in ukrepe, ki se sprejmejo za zmanjšanje ribolovne zmogljivosti v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Vključi se tudi opis metode za izračun nadomestila, ki se odobri v skladu s členoma 33 in 34 te uredbe;

(iii)

je dodelitev finančnih sredstev prednostnim nalogam Unije, vključenim v program, upravičena in ustrezna za uresničitev zastavljenih ciljev;

(c)

če je to ustrezno, posebne potrebe območij Natura 2000, kakor je določeno z Direktivo Sveta 92/43/EGS (25), in prispevek programa k vzpostavitvi usklajenega omrežja območij obnove staležev rib, kot je določeno v členu 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

oceno posebnih predhodnih pogojev iz člena 9 in Priloge IV k tej uredbi ter po potrebi ukrepov iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(e)

opis okvira uspešnosti v smislu člena 22 in Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013;

(f)

seznam izbranih ukrepov, urejen glede na prednostne naloge Unije;

(g)

seznam meril, uporabljenih za izbiro ribiških območij in območij akvakulture iz poglavja III naslova V;

(h)

seznam izbirnih meril za strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz poglavja III naslova V;

(i)

v državah članicah z več kot 1 000 plovili, ki jih je mogoče šteti za plovila za mali priobalni ribolov, akcijski načrt za razvoj, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova;

(j)

zahteve glede vrednotenja ter načrt vrednotenja iz člena 56 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in ukrepe, ki se sprejmejo za izpolnitev ugotovljenih potreb;

(k)

finančni načrt, ki se pripravi ob upoštevanju člena 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter v skladu z izvedbenim aktom Komisije iz člena 16(2) te uredbe in ki zajema:

(i)

preglednico, v kateri je naveden celoten prispevek ESPR, ki je načrtovan za vsako leto posebej;

(ii)

preglednico, v kateri so navedeni veljavna sredstva in stopnja sofinanciranja iz ESPR v okviru prednostnih nalog Unije iz člena 6 te uredbe ter za tehnično pomoč. Z odstopanjem od splošnega pravila iz člena 94(2) te uredbe, so v preglednici po potrebi ločeno navedena sredstva in stopnje sofinanciranja iz ESPR, ki se uporabljajo za podporo iz členov 33 in 34, člena 41(2), členov 67 in 70, ter točk (a) do (d) in (f) do (l) člena 76(2), točke (e) člena 76(2) ter člena 77 te uredbe;

(l)

podatke o dopolnjevanju in usklajevanju s sredstvi ESI skladov ter drugimi zadevnimi instrumenti financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni;

(m)

izvedbene določbe operativnega programa, ki zajemajo:

(i)

določitev organov iz člena 123 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter za namene obveščanja, opisni povzetek sistema upravljanja in nadzora;

(ii)

opis vlog lokalne akcijske skupine za ribištvo in organa upravljanja ali imenovanega organa za vse izvedbene naloge, povezane s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(iii)

opis postopkov spremljanja in vrednotenja ter opis splošne sestave odbora za spremljanje iz člena 48 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(iv)

določbe za zagotavljanje obveščanja javnosti o programu v skladu s členom 119 te uredbe;

(n)

seznam partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in rezultate posvetovanj s partnerji;

(o)

za doseganje cilja večje skladnosti prek nadzora iz točke (b) člena 6(3) in v skladu s trenutnimi prednostnimi nalogami, ki jih je sprejela Komisija v skladu s členom 17(3):

(i)

seznam organov za izvajanje sistema nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter kratek opis njihovih človeških in finančnih virov, ki so na voljo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva, ter njihove najpomembnejše opreme, ki je na voljo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva, zlasti število plovil, letal in helikopterjev;

(ii)

splošne cilje nadzornih ukrepov, ki jih je treba doseči z uporabo skupnih kazalnikov, ki se določijo v skladu s členom 109;

(iii)

posebne cilje, ki jih je treba izpolniti v skladu s prednostnimi nalogami Unije iz člena 6 in podrobno navedbo po kategorijah za celotno trajanje programskega obdobja;

(p)

za doseganje cilja zbiranja podatkov za trajnostno upravljanje ribištva iz točke (a) člena 6(3) in v skladu z večletnim programom Unije iz člena 3 Uredbe (ES) št. 199/2008:

(i)

opis dejavnosti zbiranja podatkov v skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(ii)

opis metod shranjevanja podatkov ter njihovega upravljanja in uporabe;

(iii)

opis zmogljivosti za doseganje dobrega finančnega in administrativnega upravljanja zbranih podatkov.

Oddelek operativnega programa iz točke (p) se dopolni v skladu s členom 21 te uredbe.

2.   Operativni program vključuje metode za izračun poenostavljenih stroškov iz točk (b), (c) in (d) člena 67(1)Uredbe (EU) št. 1303/2013 in dodatnih stroškov ali izpada prihodkov v skladu s členom 96 te uredbe ali metodo za izračun nadomestila v skladu z ustreznimi merili, določenimi za vsako od dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 40(1) in členi 53, 54 in 55 ter točko (f) člena 56(1) in členom 67 te uredbe. Po potrebi se vključijo tudi podatki o predplačilih lokalnim akcijskim skupinam za ribištvo v skladu s členom 62 te uredbe.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za predložitev elementov iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Člen 19

Odobritev operativnega programa

1.   Komisija ob upoštevanju člena 29 Uredbe (EU) št. 1303/2013 sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri operativni program.

2.   Za namen sprejemanja izvedbenih aktov iz odstavka 1 tega člena Komisija preveri, ali je verjetno, da bodo ukrepi iz točke (b)(ii) člena 18(1) učinkovito odpravili ugotovljeno presežno zmogljivost.

Člen 20

Sprememba operativnega programa

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri vse spremembe operativnega programa.

2.   Zaradi prilagoditve spreminjajočim se potrebam nadzora lahko Komisija vsaki dve leti sprejme izvedbene akte, v katerih so podrobno določene vse spremembe prednostnih nalog Unije v zvezi s politiko izvrševanja in nadzora iz člena 17(3) ter ustrezne upravičene operacije, ki jih je treba obravnavati prednostno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 127(2).

3.   Države članice lahko predložijo spremembo svojega operativnega programa, pri čemer upoštevajo nove prednostne naloge, ki so določene v izvedbenem aktu iz odstavka 2 tega člena. V skladu z načelom sorazmernosti se za take spremembe operacijskega programa uporabi poenostavljeni postopek, sprejet v skladu s členom 22(2).

Člen 21

Delovni načrt za zbiranje podatkov

1.   Za namene uporabe točke (p) člena 18(1) te uredbe države članice Komisiji vsako leto do 31. oktobra v letu, ki je predhodno letu, v katerem se bo delovni načrt uporabljal, v elektronski obliki predložijo delovne načrte za zbiranje podatkov v skladu s členom 4(4) Uredbe (ES) št. 199/2008, razen če se še vedno uporablja obstoječ načrt; v tem primeru o tem uradno obvestijo Komisijo. Vsebina teh načrtov je skladna s členom 4(2) navedene uredbe.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri delovne načrte iz odstavka 1 do 31. decembra v letu, ki je predhodno letu, v katerem se bo delovni načrt uporabljal.

Člen 22

Pravila o postopkih in časovnih razporedih

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o postopkih, obliki in časovnih razporedih za:

(a)

odobritev operativnih programov;

(b)

predložitev in odobritev predlogov sprememb operativnih programov, vključno z njihovim začetkom veljavnosti ter pogostostjo predložitev v programskem obdobju;

(c)

predložitev in odobritev predlogov sprememb iz člena 20(3);

(d)

predložitev delovnih načrtov za zbiranje podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

2.   Postopki in časovni razporedi so poenostavljeni v primeru:

(a)

sprememb operativnih programov v zvezi s prenosom sredstev med prednostnimi nalogami Unije, če sredstva ne presegajo 10 % zneska, dodeljenega prednostni nalogi Unije, ki prejme nižji znesek financiranja;

(b)

sprememb operativnih programov v zvezi z uvedbo ali umikom ukrepov oziroma vrst zadevnih operacij ter s tem povezanimi podatki in kazalniki;

(c)

sprememb operativnih programov v zvezi s spremembami opisa ukrepov, vključno s spremembami pogojev za upravičenost;

(d)

sprememb iz člena 20(3) in v primeru katerih koli drugih sprememb oddelka operativnega programa iz točke (n) člena 18(1).

3.   Odstavek 2 se ne uporablja za ukrepe iz členov 33, 34 in člena 41(2).

POGLAVJE II

Načrtovanje ukrepov, financiranih v okviru neposrednega upravljanja

Člen 23

Letni delovni program

1.   Za namen izvajanja poglavij I in II naslova VI ter člena 92 Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi letne delovne programe v skladu s cilji iz zadevnih poglavij. Za poglavji I in II naslova VI se ti izvedbeni akti sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

2.   Letni delovni programi vključujejo:

(a)

opis dejavnosti, ki se bodo financirale, in zastavljeni cilji za vsako dejavnost, ki so v skladu s cilji iz členov 82 in 85. Vsebuje tudi navedbo zneska, dodeljenega posamezni dejavnosti, okvirni časovni razpored izvajanja ter informacije o njihovem izvajanju;

(b)

bistvena ocenjevalna merila za nepovratna sredstva in sorodne ukrepe, ki so določena na način, ki najboljše dosega cilje operativnega programa, ter najvišja stopnja sofinanciranja.

NASLOV V

UKREPI, FINANCIRANI V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I

Trajnostni razvoj ribištva

Člen 24

Posebni cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k izpolnitvi posebnih ciljev v okviru prednostne naloge Unije, določene v členu 6(1).

Člen 25

Splošni pogoji

1.   Lastnik ribiškega plovila, ki je prejel podporo iz tega poglavja, takšnega plovila ne sme prenesti izven Unije vsaj pet let po datumu dejanskega izplačila te podpore upravičencu. V primeru prenosa plovila pred navedenim rokom država članica izterja neupravičeno izplačane zneske za operacijo, in sicer v znesku sorazmernem z obdobjem, v katerem pogoj iz prvega stavka tega odstavka ni bil izpolnjen.

2.   Operativni stroški niso upravičeni, razen če to ni izrecno določeno v tem poglavju.

3.   Skupni finančni prispevek ESPR za ukrepe iz členov 33 in 34 ter za menjavo ali posodobitev glavnih ali pomožnih motorjev v skladu s členom 41 ne presega višjega od naslednjih dveh pragov:

(a)

6 000 000 EUR; ali

(b)

15 % finančne podpore Unije, ki jo država članica dodeli za prednostne naloge Unije, določene v členu 6(1), (2) in (5).

4.   Skupni finančni prispevek ESPR za ukrepe iz člena 29(4) ne presega 5 % finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici.

5.   Podpora, kise dodeli lastnikom plovil na podlagi člena 33, se odšteje od podpore, ki je bila dodeljena lastnikom plovil za ista plovila na podlagi člena 34.

Člen 26

Inovacije

1.   Za spodbujanje inovacij v ribištvu lahko ESPR podpira projekte za razvoj ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in opreme, novih ali izboljšanih postopkov in tehnik ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov, tudi na ravni predelave in trženja.

2.   Operacije financirane v skladu s tem členom, izvaja znanstveni ali tehnični organ, ki ga prizna država članica ali Unija, ali se izvajajo v sodelovanju z njim. Ta znanstveni ali tehnični organ potrdi rezultate takšnih operacij.

3.   O rezultatih operacij, financiranih v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 119 ustrezno obveščajo javnost.

Člen 27

Svetovalne storitve

1.   Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost gospodarskih subjektov ter za spodbujanje trajnostnega ribištva lahko ESPR podpira:

(a)

študije izvedljivosti in svetovalne storitve, s katerimi se oceni sposobnost preživetja projektov, ki bi lahko bili upravičeni do podpore iz tega poglavja;

(b)

zagotavljanje strokovnega svetovanja glede okoljske trajnosti, osredotočeno na omejevanje in po možnosti odpravljanje škodljivih posledic ribolovnih dejavnosti na morske, kopenske in sladkovodne ekosisteme;

(c)

zagotavljanje strokovnega svetovanja o poslovnih in tržnih strategijah.

2.   Študije izvedljivosti, svetovalne storitve in svetovanje iz odstavka 1 zagotavljajo znanstveni, akademski, strokovni ali tehnični organi ali subjekti, ki zagotavljajo ekonomsko svetovanje in so ustrezno usposobljeni.

3.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli gospodarskim subjektom, organizacijam ribičev, vključno z organizacijami proizvajalcev ali osebami javnega prava.

4.   Kadar podpora iz odstavka 1 ni višja od 4 000 EUR, se lahko upravičenec izbere po hitrem postopku.

Člen 28

Partnerstva med znanstveniki in ribiči

1.   Za pospešitev prenosa znanja med znanstveniki in ribiči lahko ESPR podpira:

(a)

vzpostavitev mrež, partnerskih sporazumov ali združenj med vsaj enim neodvisnim znanstvenim organom in ribiči ali vsaj eno organizacijo ribičev, v katerih lahko sodelujejo strokovni organi;

(b)

dejavnosti, ki se izvajajo v okviru omrežij, partnerskih sporazumov ali združenj, navedenih v točki (a).

2.   Dejavnosti iz točke (b) odstavka 1 lahko zajemajo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov, študije, pilotne projekte, širjenje znanja in rezultatov raziskav, seminarje in izmenjavo najboljših praks.

3.   Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli osebam javnega prava, ribičem, organizacijam ribičev, lokalnim akcijskim skupinam za ribištvo in nevladnim organizacijam.

Člen 29

Spodbujanje človeškega kapitala, ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga

1.   Za spodbujanje človeškega kapitala, ustvarjanja delovnih mest in krepitve socialnega dialoga lahko ESPR podpira:

(a)

strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, skupne projekte širjenja ekonomskih, tehničnih, regulativnih ali znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih veščin, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, higieno, zdravjem in varnostjo, dejavnosti v pomorskem sektorju, inovacije in podjetništvo;

(b)

povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med zainteresiranimi stranmi vključno z organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk, spodbujanje vloge žensk v ribiških skupnostih in spodbujanje premalo zastopanih skupin, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom ali ribolovom, ki se izvaja brez plovil;

(c)

socialni dialog na ravni Unije ali na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče, socialne partnerje in druge ustrezne zainteresirane strani.

2.   Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli tudi zakoncem samozaposlenih ribičev ali, kadar in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev, v skladu s pogoji iz člena 2(b) Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta (26).

3.   Podpora iz točke (a) odstavka 1 se lahko dodeli za največ dve leti za usposabljanje oseb, mlajših od 30 let, ki jih zadevna država članica priznava za brezposelne (v nadaljnjem besedilu: vajenci). Taka podpora je omejena na usposabljanje na krovu majhnega priobalnega ribiškega plovila, katerega lastnik je poklicni ribič, star najmanj 50 let, ki se ga formalizira s pogodbo med vajencem in lastnikom plovila, ki jo priznava zadevna država članica, ter tudi za tečaje o trajnostnih ribiških praksah in ohranjanju morskih bioloških virov, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1380/2013. Vajenca na krovu spremlja poklicni ribič, star najmanj 50 let.

4.   Podpora iz odstavka 3 se dodeli poklicnim ribičem za kritje vajenčeve plače in s tem povezanih stroškov, izračuna pa se v skladu s členom 67(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013, pri čemer se upoštevajo gospodarske razmere in življenjski standard v zadevni državi članici. Ta podpora v programskem obdobju za posameznega upravičenca ne presega najvišjega zneska 40 000 EUR.

Člen 30

Diverzifikacija in nove oblike dohodka

1.   Iz ESPR se lahko podprejo naložbe, ki prispevajo k diverzifikaciji dohodka ribičev prek razvoja dopolnilnih dejavnosti, vključno z naložbami v ribiška plovila, turističnim trnkarjenjem, restavracijami ter okoljskimi storitvami in izobraževalnimi dejavnostmi na področju ribolova.

2.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli ribičem, ki:

(a)

predložijo poslovni načrt za razvoj svojih novih dejavnosti; in

(b)

imajo ustrezne veščine, ki jih je mogoče pridobiti z operacijami, financiranimi v skladu s točko (a) člena 29(1).

3.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli le, če so dopolnilne dejavnosti povezane z ribičevim osnovnim poslovanjem na področju ribolova.

4.   Znesek podpore, dodeljene v skladu z odstavkom 1, ne presega 50 % predvidenega proračuna iz poslovnega načrta za posamezno operacijo in ne presega najvišjega zneska 75 000 EUR za posameznega upravičenca.

Člen 31

Zagonska podpora za mlade ribiče

1.   ESPR lahko mladim ribičem zagotovi podporo pri zagonu podjetij.

2.   Podporo iz tega člena je mogoče odobriti samo za prvo pridobitev ribiškega plovila:

(a)

katerega skupna dolžina je manj kot 24 metrov,

(b)

ki je opremljeno za morski ribolov,

(c)

katerega starost je od 5 do 30 let in

(d)

ki pripada segmentu flote, za katerega je iz poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidna uravnoteženost z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu.

3.   V tem členu izraz „mladi ribič“ pomeni fizično osebo, ki želi prvič pridobiti ribiško plovilo in ki je v času predložitve vloge mlajša od 40 let in je najmanj pet let delala kot ribič ali je opravila enakovredno poklicno usposabljanje. Države članice lahko določijo tudi druga objektivna merila, ki jih morajo izpolnjevati mladi ribiči, da bi bili upravičeni do podpore iz tega člena.

4.   Podpora iz tega člena ne presega 25 % stroškov za pridobitev ribiškega plovila in v nobenem primeru ne presega 75 000 EUR na mladega ribiča.

Člen 32

Zdravje in varnost

1.   Za izboljšanje higienskih, zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo zahteve prave Unije ali nacionalnega prava.

2.   Podpora na podlagi tega člena se dodeli ribičem ali lastnikom ribiških plovil.

3.   Kadar operacija vključuje naložbo v ribiško plovilo, se podpora za posamezno plovilo dodeli le enkrat v programskem obdobju za isto vrsto naložbe. Kadar operacija vključuje naložbo v individualno opremo, se podpora posameznemu upravičencu dodeli le enkrat v programskem obdobju za isto vrsto opreme.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126, s katerimi določi vrste upravičenih operacij iz odstavka 1 tega člena.

Člen 33

Začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti

1.   ESPR lahko podpira ukrepe za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti v naslednjih primerih:

(a)

izvajanje ukrepov Komisije ali nujnih ukrepov držav članic iz členov 12 oziroma 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ohranitvenih ukrepov iz člena 7 navedene uredbe, vključno z obdobji biološke obnovitve;

(b)

nepodaljšanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali protokolov k tem sporazumom;

(c)

kadar je začasno prenehanje določeno v načrtu upravljanja, sprejetem v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 (27), ali v večletnem načrtu, sprejetem v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je treba zaradi doseganja ciljev iz člena 2(2) in točke (a) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 na podlagi znanstvenega mnenja zmanjšati ribolovni napor.

2.   Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli za največ šest mesecev na plovilo v obdobju od 2014 do 2020.

3.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli samo:

(a)

lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna in so vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo izvajala ribolovne dejavnosti na morju, ali

(b)

ribičem, ki so vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo na morju delali na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša začasno prenehanje dejavnosti.

4.   Vse ribolovne dejavnosti zadevnih ribiških plovil ali ribičev se ustavijo. Pristojni organ se prepriča, da zadevna ribiška plovila v obdobju začasnega prenehanja ne izvajajo nikakršnih ribolovnih dejavnosti.

Člen 34

Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti

1.   ESPR lahko podpira ukrepe za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti izključno v primeru, ko je to doseženo z razrezom ribiških plovil in če:

(a)

je tak razrez vključen v operativni program iz člena 18 in

(b)

je trajno prenehanje predvideno kot instrument akcijskega načrta iz člena 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob tem pa je navedeno, da ni učinkovitega ravnovesja med segmentom flote in ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu.

2.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli:

(a)

lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna in so vsaj 90 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo izvajala ribolovne dejavnosti na morju, ali

(b)

ribičem, ki so vsaj 90 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom predložitve vloge za podporo na morju delali na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša trajno prenehanje dejavnosti.

3.   Zadevni ribiči prenehajo z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. Upravičenci pristojnim organom predložijo dokaz, da so prenehali z ribolovnimi dejavnostmi. Nadomestilo se povrne po načelu časovne porazdelitve, če ribič v manj kot dveh letih po datumu predložitve vloge za podporo začne ponovno opravljati ribolovne dejavnosti.

4.   Podpora na podlagi tega člena se lahko dodeli do 31. decembra 2017.

5.   Podpora iz tega člena se izplača šele, ko se ustrezne zmogljivosti trajno izbrišejo iz registra ribiške flote Unije in se prekličejo tudi dovoljenja za gospodarski ribolov in dovoljenja za ribolov. Upravičenci pet let po prejemu takšne podpore ne smejo registrirati novega ribiškega plovila. Zmanjšanje zmogljivosti zaradi trajnega prenehanja ribolovnih dejavnosti z javno pomočjo pomeni ustrezno trajno znižanje zgornjih mej ribolovnih zmogljivosti iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1380/2013.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko odobri podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti brez razreza, če se plovila naknadno opremijo za dejavnosti, ki niso gospodarski ribolov.

Poleg tega in zaradi ohranjanja pomorske dediščine se lahko v primeru tradicionalnih lesenih plovil odobri podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti brez razreza, če se taka plovila še naprej uporabljajo za naloge v zvezi z ohranjanjem dediščine na kopnem.

Člen 35

Vzajemni skladi za slabe vremenske razmere in okoljske nesreče

1.   ESPR lahko prispeva v vzajemne sklade, ki plačajo finančna nadomestila ribičem za gospodarske izgube, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere ali okoljske nesreče ali stroški reševanja ribičev ali ribiških plovil v primeru nesreč na morju med izvajanjem ribiških dejavnosti.

2.   Za namene odstavka 1 izraz „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom, ki omogoča vključenim ribičem, da se zavarujejo, in ki jim zagotavlja izplačila nadomestil za gospodarske izgube, ki jih povzročijo dogodki iz odstavka 1.

3.   Države članice zagotovijo, da se preprečijo čezmerna nadomestila zaradi združevanja podpore na podlagi tega člena z drugimi instrumenti na ravni Unije ali na nacionalni ravni ali zasebnih zavarovalnih shem.

4.   Da bi bil upravičen do podpore iz tega člena, mora zadevni vzajemni sklad izpolnjevati naslednje:

(a)

v skladu z nacionalnim pravom ga akreditira pristojni organ države članice;

(b)

vodi pregledno politiko glede vplačil v sklad in izplačil iz njega; in

(c)

ima jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

5.   Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil ribičem in njihove upravičenosti v primeru slabih vremenskih razmer, okoljskih nesreč ali nesreč na morju iz odstavka 1 ter za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili. Države članice zagotovijo, da so v ureditvi o skladih določene kazni v primeru malomarnosti ribiča.

6.   Pristojni organ zadevne države članice mora kot take uradno priznati slabe vremenske razmere, okoljske nesreče ali nesreče na morju iz odstavkov 1 in 2, da so se zgodile.

7.   Finančni prispevki iz odstavka1 zadevajo samo zneske, ki jih vzajemni sklad izplača kot finančno nadomestilo ribičem. Upravni stroški ob vzpostavitvi skladov niso upravičeni do podpore. Države članice lahko z uporabo zgornjih mej za vzajemne sklade omejijo stroške, ki so upravičeni do podpore.

8.   Prispevki iz odstavka 1 se odobrijo le za kritje škode, nastale zaradi slabih vremenskih razmer,okoljskih nesreč ali nesreč na morju, ki znaša več kot 30 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa tega podjetja v preteklih treh koledarskih letih.

9.   Iz ESPR se ne prispeva za začetni kapital.

10.   Kadar se države članice odločijo omejiti stroške, ki so upravičeni do podpore, z uporabo zgornjih mej za vzajemne sklade, v svojih operativnih programih navedejo podrobnosti in utemeljitve glede teh zgornjih mej.

Člen 36

Podpora sistemom dodeljevanja ribolovnih možnosti

1.   Za prilagoditev ribolovnih dejavnosti ribolovnim možnostim lahko ESPR podpre oblikovanje, razvoj, spremljanje, vrednotenje in upravljanje sistemov dodeljevanja ribolovnih možnosti.

2.   Podpora iz tega člena se dodeli javnim organom, pravnim ali fizičnim osebam ali organizacijam ribičev, ki jih priznavajo države članice, vključno s priznanimi organizacijami proizvajalcev, in ki sodelujejo pri kolektivnem upravljanju sistemov iz odstavka 1.

Člen 37

Podpora oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja

1.   Za zagotovitev učinkovitega oblikovanja in izvajanja ohranitvenih ukrepov iz členov 7, 8 in 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter regionalnega sodelovanja v skladu s členom 18 navedene uredbe lahko ESPR podpira:

(a)

oblikovanje, razvoj in spremljanje tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za razvoj in izvajanje ohranitvenih ukrepov in regionalizacije;

(b)

sodelovanje zainteresiranih strani in sodelovanje med državami članicami pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov in regionalizacije.

2.   ESPR lahko podpira neposredno obnavljanje staleža v skladu z odstavkom 1 le, če je v pravnem aktu Unije določeno kot ohranitveni ukrep.

Člen 38

Omejitev vpliva ribolova na morsko okolje in prilagajanje ribolova varstvu vrst

1.   Za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje, za spodbujanje postopne odprave zavržkov in za olajšanje prehoda na trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se lahko iz ESPR podprejo naložbe:

(a)

v opremo za izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

(b)

v ribiško plovilo ali v opremo za odpravo zavržkov s preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova komercialnih staležev ali za ravnanje z neželenim ulovom, ki ga je treba iztovoriti v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

v opremo za omejitev in po možnosti odpravo fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno;

(d)

v opremo za zaščito orodja in ulova pred sesalci in pticami, zavarovanimi z Direktivo Sveta 92/43/EGS ali Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), če ne ogroža selektivnosti ribolovnega orodja in če je bilo storjeno vse potrebno, da se preprečijo fizične poškodbe plenilcev.

2.   Z odstopanjem od točke (a) člena 11 se podpora iz odstavka 1 v najbolj oddaljenih regijah lahko dodeli za zasidrane naprave za zbiranje rib, če te naprave prispevajo k trajnostnemu in selektivnemu ribolovu.

3.   Podpora za posamezno vrsto opreme na posameznem ribiškem plovilu Unije se ne dodeli več kot enkrat v programskem obdobju.

4.   Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 očitno bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na ekosistem in neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu s pravom Unije ali ustreznim nacionalnim pravom, sprejetim v okviru regionalizacije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1380/2013.

5.   Podpora se dodeli:

(a)

lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna plovila in so vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge za podporo izvajala ribolovno dejavnost na morju;

(b)

ribičem, ki so lastniki opreme, ki jo je treba nadomestiti, in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge za podporo;

(c)

organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

Člen 39

Inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov

1.   Da bi se prispevalo k postopni odpravi zavržkov in prilova ter olajšal prehod na izkoriščanje živih morskih bioloških virov v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje in vpliva zaščitenih plenilcev, lahko ESPR podpira operacije katerih cilj je razvoj ali uvedba novega tehničnega ali organizacijskega znanja, vključno z izboljšanjem ribolovnih tehnik in povečanjem selektivnosti ribolovnih orodij, s katerim se zmanjšuje vpliv ribolovnih dejavnosti na okolje ali katerih cilj je doseganje bolj trajnostne uporabe morskih bioloških virov in soobstoj z zaščitenimi plenilci.

2.   Operacije, financirane v skladu s tem členom, izvaja znanstveni ali tehnični organ, ki ga prizna država članica in ki potrdi rezultate takšnih operacij, ali se izvajajo v sodelovanju z njim.

3.   O rezultatih operacij, financiranih v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 119 ustrezno obveščajo javnost.

4.   Ribiška plovila, vključena v projekte, ki se financirajo v okviru tega člena, ne smejo presegati 5 % plovil nacionalne flote ali 5 % tonaže nacionalne flote v bruto tonaži, izračunane v času predložitve vloge. Komisija lahko na zahtevo države članice v ustrezno utemeljenih okoliščinah in na podlagi priporočila Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo, ustanovljenega z Sklepom Komisije 2005/629/EC (29), odobri projekte, ki presegajo mejne vrednosti iz tega odstavka.

5.   Operacije, ki jih ni mogoče šteti za ribolov v znanstvene namene v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in ki obsegajo preskušanje novih ribolovnih orodij ali tehnik, se izvajajo v okviru omejitev ribolovnih možnosti, dodeljenih zadevni državi članici.

6.   Neto prihodek, ki se ustvari s sodelovanjem ribiškega plovila pri operaciji, se odšteje od upravičenih odhodkov operaciji v skladu s členom 65(8) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

7.   Za namene člena 6 izraz „neto prihodek“ pomeni prihodek ribičev od prve prodaje rib ali lupinarjev, ulovljenih med uvajanjem in preskušanjem novega tehničnega ali organizacijskega znanja, od katerega se odštejejo stroški prodaje, kot so pristojbine za prodajne dvorane.

Člen 40

Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter ureditev nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti

1.   Za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti in ob sodelovanju ribičev, kadar je to ustrezno, lahko ESPR podpira naslednje operacije:

(a)

pobiranje odpadkov iz morja s strani ribičev, kot je odstranjevanje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov;

(b)

izgradnjo, postavljanje ali posodobitev mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja morskih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovo znanstveno pripravo, in vrednotenje;

(c)

prispevke k boljšemu upravljanju ali ohranjanju morskih bioloških virov;

(d)

pripravo, vključno s študijami, oblikovanje, spremljanje in posodabljanje načrtov za varstvo in upravljanje za dejavnosti, povezane z ribištvom, v okviru območij NATURA 2000 in območij prostorskih varovalnih ukrepov iz Direktive 2008/56/ES ter v drugih posebnih habitatih;

(e)

upravljanje, obnovo in spremljanje območij NATURA 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES ter v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS;

(f)

upravljanje, obnovo in spremljanje zaščitenih morskih območij zaradi izvajanja prostorskih varovalnih ukrepov iz člena 13(4) Direktive 2008/56/ES;

(g)

povečanje okoljske ozaveščenosti med ribiči glede varstva in obnove morske biotske raznovrstnosti;

(h)

sisteme nadomestil za škodo pri ulovu zaradi sesalcev in ptic, zaščitenih z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES;

(i)

sodelovanje pri drugih ukrepih, katerih cilja sta ohranitev in krepitev storitev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, kot je obnova določenih morskih in obalnih habitatov v podporo trajnostnim staležem rib, vključno z njihovo znanstveno pripravo, in vrednotenje.

2.   Podpora iz točke (h) odstavka 1 je pogojena z uradnim priznanjem takih sistemov s strani pristojnih organov držav članic. Države članice morajo zagotoviti tudi, da ne pride do čezmernih nadomestil škode zaradi združevanja sistemov nadomestil na ravni Unije in na nacionalni ravni ter zasebnih shem nadomestil.

3.   Operacije iz tega člena lahko izvajajo znanstvene ali tehnične osebe javnega prava, svetovalni sveti, ribiči ali organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije v partnerstvu z organizacijami ribičev ali v partnerstvu z lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126, s katerimi določi stroške, ki so upravičeni do podpore iz odstavka 1 tega člena.

Člen 41

Energetska učinkovitost in ublažitev podnebnih sprememb

1.   Za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje energetske učinkovitost ribiških plovil lahko ESPR podpira:

(a)

naložbe v opremo ali ribiška plovila s ciljem zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitosti ribiških plovil. Naložbe v ribolovno orodje so tudi upravičene, če ne ogrožajo selektivnosti tega ribolovnega orodja;

(b)

preglede in programe energetske učinkovitosti;

(c)

študije za ocenitev prispevka alternativnih pogonskih sistemov in oblike trupa ribiških plovil k njihovi energetski učinkovitosti.

2.   Podpora za menjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja se lahko dodeli le:

(a)

plovilom, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov, če moč novega ali posodobljenega motorja v kW ni večja kot pri starem motorju;

(b)

plovilom, katerih skupna dolžina je med 12 in 18 metrov, če je moč novega ali posodobljenega motorja v kW vsaj za 20 % manjša kot pri starem motorju;

(c)

plovilom, katerih skupna dolžina je med 18 in 24 metrov, če je moč novega ali posodobljenega motorja v kW vsaj za 30 % manjša kot pri starem motorju.

3.   Podpora iz odstavka 2 za menjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja se lahko dodeli le plovilom, ki pripadajo segmentu flote, za katerega je iz poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidno, da je ta uravnotežena z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu.

4.   Podpora iz odstavka 2 tega člena se dodeli samo za menjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja z uradnim potrdilom v skladu s členom 40(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Izplača se šele, ko se ustrezno zmanjšanje zmogljivosti v kW trajno črta iz registra ribiške flote Unije.

5.   Za ribiška plovila, za katera se ne certificira moč motorja, se podpora iz odstavka 2 tega člena dodeli samo za menjavo ali posodobitev glavnih ali pomožnih motorjev, pri katerih so bili preverjeni podatki glede skladnosti moči motorja v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in ki so bili fizično pregledani za zagotovitev, da moč motorja ne bi presegala moči motorja, določene v dovoljenju za ribolov.

6.   Zmanjšanje moči motorja iz točk (b) in (c) odstavka 2 lahko skupina plovil doseže za vsako kategorijo plovil iz navedenih točk.

7.   Ne glede na člen 25(3) podpora ESPR na podlagi odstavka 2 tega člena ne presega višjega od naslednjih dveh pragov:

(a)

1 500 000 EUR ali

(b)

3 % finančne podpore Unije, ki jo država članica dodeli za prednostne naloge Unije, določene v členu 6(1), (2) in (5).

8.   Vloge, ki jih vložijo gospodarski subjekti iz sektorja malega priobalnega ribolova, se obravnavajo prednostno za do 60 % skupne podpore, dodeljene zaradi menjave ali posodobitve glavnih ali pomožnih motorjev iz odstavka 2 za celotno programsko obdobje.

9.   Podpora iz odstavkov 1 in 2 se dodeli le lastnikom ribiških plovil in se ne sme dodeliti več kot enkrat na programsko obdobje za posamezno ribiško plovilo in za posamezno vrsto naložbe.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126, s katerimi opredeli stroške, ki so upravičeni do podpore iz točke (a) odstavka 1 tega člena.

Člen 42

Dodana vrednost, kakovost proizvodov in uporaba neželenega ulova

1.   Za večjo dodano vrednost ali kakovost ulovljenih rib lahko ESPR podpira:

(a)

naložbe, ki zvišujejo vrednost ribiških proizvodov, zlasti tiste, ki ribičem omogočajo predelavo, trženje in neposredno prodajo lastnega ulova;

(b)

inovativne naložbe v ribiška plovila, ki izboljšujejo kakovost ribiških proizvodov.

2.   Podpora iz točke (b) odstavka 1 se dodeli le ob uporabi selektivnega orodja za čim manjši neželeni ulov ter samo lastnikom ribiških plovil Unije, ki so vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge izvajala ribolovno dejavnost na morju.

Člen 43

Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja

1.   Za povečanje kakovosti, nadzora in sledljivosti iztovorjenih proizvodov povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja in izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev lahko ESPR podpira naložbe, ki izboljšujejo infrastrukturo ribiških pristanišč,prodajnih dvoran,mest iztovarjanja in zavetij, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov.

2.   ESPR lahko podpira naložbe v ribiška pristanišča, prodajne dvorane, mesta iztovarjanja in zavetja zaradi lažjega izpolnjevanja obveznosti iztovarjanja celotnega ulova v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 8(2)(b) Uredbe (EU) št. 1379/2013, kot tudi zaradi ustvarjanja dodane vrednosti premalo izkoriščenim delom ulova.

3.   Za izboljšanje varnosti ribičev lahko ESPR podpira naložbe v izgradnjo ali posodobitev zavetij.

4.   Podpora ne zajema izgradnje novih pristanišč, novih mest iztovarjanja ali novih prodajnih dvoran.

Člen 44

Ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste celinskih voda

1.   Za zmanjšanje vpliva ribolova v celinskih vodah na okolje, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje vrednosti ali kakovosti iztovorjenih rib ali izboljšanje zdravstvenih, varnostnih, delovnih pogojev ter človeškega kapitala in usposabljanja lahko ESPR podpira naslednje naložbe:

(a)

spodbujanje človeškega kapitala,ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga v skladu s členom 29 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(b)

v ribiška plovila ali individualno opremo v skladu s členom 32 in pod pogoji iz navedenega člena;

(c)

v opremo in vrste operacij v skladu s členoma 38 in 39 ter pod pogoji iz navedenih členov;

(d)

za izboljšanje energetske učinkovitost in ublažitev učinkov podnebnih sprememb v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(e)

v opremo, ki povečuje vrednost in kakovost ulovljenih rib, v skladu s členom 42 in pod pogoji iz navedenega člena;

(f)

v ribiška pristanišča, zavetja in mesta iztovarjanja v skladu s členom 43 ter pod pogoji iz navedenega člena.

2.   ESPR lahko podpira naložbe v zvezi z zagonom podjetij mladih ribičev v skladu s členom 31 in pod enakimi pogoji kot v navedenem členu razen glede zahteve iz točke (b) odstavka 2 navedenega člena.

3.   ESPR lahko podpira razvoj in spodbujanje inovacij v skladu s členom 26, svetovalne storitve v skladu s členom 27 ter partnerstva med znanstveniki in ribiči v skladu s členom 28.

4.   Da bi v celinskih vodah spodbujali diverzifikacijo ribičev, lahko ESPR podpira diverzifikacijo dejavnosti ribolova v celinskih vodah v dopolnilne dejavnosti pod pogoji iz člena 30.

5.   Za namene odstavka 1:

(a)

se sklicevanja na ribiška plovila v členih 32, 38, 39, 41 in 42 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(b)

se sklicevanje na morsko okolje v členu 38 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.

6.   ESPR lahko zaradi varovanja in razvoja vodnih živalskih in rastlinskih vrst podpira:

(a)

upravljanje, obnovo in spremljanje območij NATURA 2000, na katera vplivajo ribolovne dejavnosti, in rehabilitacijo celinskih voda v skladu z Direktivo 60/2000/EU Evropskega parlamenta in Sveta (30), vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v točko (e) člena 40(1) te uredbe in ob sodelovanju ribičev v celinskih vodah, kjer je to ustrezno;

(b)

izgradnjo, posodobitev ali postavljanje mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja vodnih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovo znanstveno pripravo, spremljanjem in vrednotenjem.

7.   Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

POGLAVJE II

Trajnostni razvoj akvakulture

Člen 45

Posebni cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k uresničevanju posebnih ciljev v okviru prednostne naloge Unije, določene v členu 6(2).

Člen 46

Splošni pogoji

1.   Podpora iz tega poglavja je omejena na podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

2.   Za namene tega člena podjetniki, ki se začnejo ukvarjati z dejavnostjo akvakulture, predložijo poslovni načrt, kadar znesek naložbe presega 50 000 EUR, pa tudi študijo izvedljivosti, ki zajema presojo vplivov operacije na okolje. Podpora iz tega poglavja se dodeli le, če se z neodvisnim tržnim poročilom jasno dokažejo dobri in trajnostni tržni obeti za proizvod.

3.   Kadar operacije obsegajo naložbe v opremo ali infrastrukturo, ki zagotavljajo skladnost s prihodnjimi zahtevami v zvezi z okoljem, zdravjem ljudi ali živali, higieno ali dobrim počutjem živali v skladu z zakonodajo Unije, se lahko podpora dodeli do datuma, ko take zahteve postanejo zavezujoče za podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo.

4.   Podpora se ne dodeli za gojenje gensko spremenjenih organizmov.

5.   Podpora se ne dodeli operacijam akvakulture na zaščitenih morskih območjih, če je pristojni organ države članice na podlagi presoje vpliva na okolje ugotovil, da bi operacija zelo škodljivo vplivala na okolje, česar ni mogoče ustrezno ublažiti.

Člen 47

Inovacije

1.   Za spodbujanje inovacij v akvakulturi lahko ESPR podpira operacije, katerih cilj je:

(a)

razvijanje tehničnega, znanstvenega ali organizacijskega znanja v objektih akvakulture, ki zlasti zmanjšuje vpliv na okolje, zmanjšuje odvisnost od ribje moke in ribjega olja, spodbuja trajnostno izkoriščanje virov v akvakulturi, prispeva k dobremu počutju živali ali olajšuje nove trajnostne načine proizvodnje;

(b)

razvijanje ali uvajanje novih vrst akvakulture z dobrim tržnim potencialom, novih ali bistveno izboljšanih proizvodov, novih ali izboljšanih postopkov ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov;

(c)

proučevanje tehnične ali ekonomske izvedljivosti inovativnih proizvodov ali postopkov.

2.   Operacije iz tega člena izvajajo javni ali zasebni znanstveni ali tehnični organi, ki jih priznava država članica in ki potrdijo rezultate takšnih operacij, ali pa se izvajajo v sodelovanju z njimi.

3.   O rezultatih operacij, ki prejemajo podporo, države članice v skladu s členom 119 ustrezno obveščajo javnost.

Člen 48

Produktivne naložbe v akvakulturo

1.   ESPR lahko podpira:

(a)

produktivne naložbe v akvakulturo;

(b)

diverzifikacijo proizvodnje akvakulture in gojenih vrst;

(c)

posodobitev objektov akvakulture, vključno z izboljšanjem delovnih in varnostnih razmer delavcev v akvakulturi;

(d)

izboljšave in posodobitve, povezane z zdravjem in dobrim počutjem živali, vključno z nakupom opreme, namenjene zaščiti objektov akvakulture pred plenilci v naravi;

(e)

naložbe za zmanjševanje negativnih ali povečevanje pozitivnih vplivov na okolje ter izboljšanje učinkovite rabe virov;

(f)

naložbe v izboljšanje kakovosti ali v dodano vrednost proizvodov iz akvakulture,;

(g)

obnovo obstoječih ribnikov ali lagun akvakulture z odstranjevanjem blata ali naložbami za preprečevanje nalaganja blata;

(h)

diverzifikacijo prihodka podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, z razvojem dopolnilnih dejavnosti;

(i)

naložbe, ki bistveno zmanjšajo vpliv podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na porabo in kakovost vode, zlasti z zmanjšanjem količine porabljene vode ali kemikalij, antibiotikov in drugih zdravil ali izboljšanjem kakovosti izhodne vode, vključno z uporabo večtrofičnih sistemov akvakulture;

(j)

spodbujanje akvakulture v zaprtih sistemih, kjer se proizvodi iz akvakulture gojijo v zaprtih sistemih ponovnega kroženja, kar čim bolj zniža porabo vode;

(k)

naložbe za povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje prehoda podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na obnovljive vire energije.

2.   Podpora iz točke (h) odstavka 1 se dodeli le podjetjem, ki se ukvarjajo z akvakulturo, če so dopolnilne dejavnosti povezane z osnovnim poslovanjem podjetja na področju akvakulture, vključno s turističnim trnkarjenjem, okoljskimi storitvami akvakulture ali izobraževalnimi dejavnostmi na področju akvakulture.

3.   Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli za povečanje proizvodnje in/ali posodobitev obstoječih podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, ali za izgradnjo novih, če je razvoj v skladu z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za razvoj akvakulture iz člena 34 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 49

Službe za upravljanje objektov akvakulture ter za razbremenitev in svetovanje

1.   Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost objektov akvakulture ter za zmanjšanje škodljivih vplivov njihovih dejavnosti na okolje lahko ESPR podpira:

(a)

ustanovitev služb za upravljanje objektov akvakulture ter za razbremenitev in svetovanje;

(b)

nakup svetovalnih storitev za objekte akvakulture na tehničnem, znanstvenem, pravnem, okoljskem ali gospodarskem področju.

2.   Svetovalne storitve iz točke (b) odstavka 1 zajemajo:

(a)

potrebe glede upravljanja, ki omogočajo skladnost objektov akvakulture z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo na področju varstva okolja ter zahtevami pomorskega prostorskega načrtovanja;

(b)

presojo vpliva na okolje iz Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) in Direktive 92/43/EGS;

(c)

potrebe glede upravljanja, ki omogočajo skladnost objektov akvakulture z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo na področju zdravja in dobrega počutja vodnih živali ali zakonodajo javnega zdravja;

(d)

zdravstvene in varnostne standarde na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;

(e)

strategije trženja in poslovanja.

3.   Svetovalne storitve iz točke (b) odstavka 1 zagotavljajo znanstveni ali tehnični organi in subjekti za pravno ali ekonomsko svetovanje z zahtevano usposobljenostjo, priznano v državi članici.

4.   Podpora iz točke (a) odstavka (1) se dodeli le osebam javnega prava ali drugim subjektom, ki jih posamezna država članica izbere za vzpostavitev svetovalnih storitev za objekte akvakulture. Podpora iz točke (b) odstavka (1) se dodeli le malim in srednjim podjetjem ali organizacijam na področju akvakulture, vključno z organizacijami proizvajalcev na področju akvakulture in združenji proizvajalcev na področju akvakulture.

5.   Kadar podpora ni višja od 4 000 EUR, se lahko upravičenec izbere po hitrem postopku.

6.   Upravičenci prejmejo podporo posamezno svetovalno kategorijo storitev iz odstavka 2.

Člen 50

Spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže

1.   Za spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže na področju akvakulture lahko ESPR podpira:

(a)

poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenega in tehničnega znanja in inovativnih praks, pridobivanje novih veščin na področju akvakulture ter v zvezi z zmanjšanjem okoljskega vpliva dejavnosti akvakulture;

(b)

izboljšanje delovnih pogojev in spodbujanje varnosti pri delu;

(c)

povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med podjetji, ki se ukvarjajo z akvakulturo, ali strokovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z znanstvenimi in tehničnimi organi ali organi, ki spodbujajo enake možnosti med moškimi in ženskami.

2.   Podpora iz točke (a) odstavka 1 se ne dodeli velikim podjetjem, ki se ukvarjajo z akvakulturo, razen če svojega znanja ne delijo z MSP.

3.   Z odstopanjem od odstavka 46 se podpora na podlagi tega člena dodeli tudi javnim ali poljavnim organizacijam in drugim organizacijam, priznanim v državi članici.

4.   Podpora na podlagi tega člena se dodeli tudi zakoncem samozaposlenih gojiteljev vodnih organizmov ali, kadar in kolikor nacionalno pravo priznava tako partnerstvo, življenjskim partnerjem samozaposlenih gojiteljev vodnih organizmov, v skladu s pogoji iz točke (b) člena 2 Direktive 2010/41/EU.

Člen 51

Povečanje potenciala lokacij za akvakulturo

1.   Za prispevanje k razvoju lokacij za akvakulturo in s tem povezane infrastrukture ter za zmanjšanje škodljivih vplivov operacij na okolje lahko ESPR podpira:

(a)

določitev in kartiranje najprimernejših območij za razvoj akvakulture ob upoštevanju postopkov prostorskega načrtovanja, kadar je to ustrezno; določitev in kartiranje območij, kjer bi bilo treba izključiti dejavnosti akvakulture, da bi se ohranila vloga teh območij v delovanju ekosistema;

(b)

izboljšanje in razvoj podpornih zmogljivosti in infrastrukture, potrebnih za povečanje potenciala lokacij za akvakulturo ter zmanjšanje škodljivih vplivov akvakulture na okolje, vključno z naložbami v komasacijo, oskrbo z energijo ali gospodarjenje z vodami;

(c)

ukrepe, ki jih sprejmejo in izvajajo pristojni organi v skladu s členom 9(1) Direktive 2009/147/ES ali členom 16(1) Direktive 92/43/EGS, katerih cilj je preprečiti resno škodo za akvakulturo;

(d)

ukrepe, ki jih sprejmejo in izvajajo pristojni organi po ugotovitvi povečanega pogina ali bolezni, kot je določeno v členu 10 Direktive Sveta 2006/88/ES (32). Ti ukrepi lahko zajemajo sprejetje akcijskih načrtov za lupinarje, namenjenih varovanju, obnovi in upravljanju, vključno s podporo za gojitelje lupinarjev za upravljanje naravnih območij lupinarjev in prispevnih območij.

2.   Upravičenci do podpore iz tega člena so le osebe javnega prava ali zasebni subjekti, ki jih države članice pooblastijo za naloge iz odstavka 1.

Člen 52

Spodbujanje novih gojiteljev vodnih organizmov, ki se ukvarjajo s trajnostno akvakulturo

1.   Za spodbujanje podjetništva v akvakulturi lahko ESPR podpira nove gojitelje vodnih organizmov pri ustanavljanju trajnostnih podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo.

2.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli gojiteljem vodnih organizmov, ki vstopajo v sektor, če:

(a)

imajo ustrezne veščine ter sposobnosti;

(b)

prvič ustanavljajo mikro ali malo podjetje, ki se ukvarja z akvakulturo, kot vodilne osebe v takšnem podjetju; in

(c)

predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih dejavnosti akvakulture.

3.   Da bi gojitelji vodnih organizmov, ki vstopajo v sektor, pridobili ustrezne veščine, so lahko upravičeni do podpore iz točke (a) člena 50(1).

Člen 53

Prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološka akvakultura

1.   Za spodbujanje razvoja ekološke ali energetsko učinkovite akvakulture lahko ESPR podpira:

(a)

prehod s konvencionalnih načinov proizvodnje v akvakulturi na ekološko akvakulturo v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (33) ter v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 710/2009 (34);

(b)

sodelovanje v sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (35).

2.   Podpora se dodeli le upravičencem, ki se zavežejo, da bodo vsaj tri leta sodelovali v sistemu EMAS ali vsaj pet let izpolnjevali zahteve ekološke pridelave.

3.   Podpora se dodeli v obliki nadomestila za največ tri leta v obdobju preusmeritve podjetja v ekološko pridelavo ali v obdobju priprave za sodelovanje v sistemu EMAS. Države članice izračunajo to nadomestilo na podlagi:

(a)

izgube prihodka ali dodatnih stroškov v obdobju prehoda s konvencionalne na ekološko pridelavo za dejavnosti, upravičene v skladu s točko (a) odstavka 1 tega člena ali

(b)

dodatnih stroškov zaradi uporabe sistema EMAS in priprav na sodelovanje v tem sistemu za operacije, upravičene v skladu s točko (b) odstavka 1.

Člen 54

Akvakultura, ki zagotavlja okoljske storitve

1.   Za spodbujanje razvoja akvakulture, ki zagotavlja okoljske storitve, lahko ESPR podpira:

(a)

metode akvakulture, ki so združljive s posebnimi okoljskimi potrebami in za katere veljajo posebne zahteve za upravljanje, ki izhajajo iz določitve območij NATURA 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS ter 2009/147/ES;

(b)

sodelovanje, v zvezi z neposredno povezanimi stroški, pri ohranjanju in razmnoževanju vodnih živali ex-situ v okviru programov za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, ki jih razvijejo javni organi ali se izvajajo pod njihovim nadzorom;

(c)

dejavnosti akvakulture, ki vključujejo ohranjanje in izboljševanje okolja ter biotske raznovrstnosti, in upravljanje s krajino in tradicionalnimi značilnostmi na območjih akvakulture.

2.   Podpora iz točke (a) odstavka 1 se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške in/ali izpadli prihodek, ki je posledica zahtev za upravljanje na zadevnih območjih zaradi izvajanja direktiv 92/43/EGS ali 2009/147/ES.

3.   Podpora iz točke (c) odstavka 1 se dodeli le, kadar se upravičenci zavežejo, da bodo najmanj pet let izpolnjevali okoljske zahteve v akvakulturi, ki presegajo zgolj uporabo zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje. Okoljske koristi operacije se prikažejo s predhodno oceno, ki jo izvedejo pristojni organi, ki jih določi država članica, razen če so okoljske koristi zadevne operacije že priznane.

4.   Podpora v skladu s točko (c) odstavka 1 se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške in/ali izpad dohodkov.

5.   O rezultatih operacij, za katere se dodeli podpora v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 119 ustrezno obveščajo javnost.

Člen 55

Ukrepi v zvezi z javnim zdravjem

1.   ESPR lahko podpira nadomestila za gojitelje mehkužcev za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev, kadar nastopi taka ustavitev izključno zaradi javnega zdravja.

2.   Podpora se lahko dodeli le, kadar je začasna ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev zaradi okuženosti posledica širjenja planktona, ki proizvaja toksine, ali prisotnosti planktona, ki vsebuje biotoksine, in pod pogojem, da:

(a)

okuženost traja več kot štiri zaporedne mesece; ali

(b)

izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja gojenih mehkužcev presega 25 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa tega podjetja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem se pridobivanje ustavi.

Za namene točke (b) prvega pododstavka lahko države članice vzpostavijo posebna pravila za izračun v podjetjih, dejavnih manj kot tri leta.

3.   Obdobje, za katero se lahko dodeli nadomestilo, znaša v celotnem programskem obdobju največ 12 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko enkrat podaljša za največ dodatnih 12 mesecev na največ skupnih 24 mesecev.

Člen 56

Ukrepi za zdravje in dobro počutje živali

1.   Da se pri delovanju podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, med drugim v smislu preprečevanja bolezni in v smislu biološke varnosti, spodbujata zdravje in dobro počutje živali, lahko ESPR podpira:

(a)

poplačilo stroškov za nadzor in izkoreninjenje bolezni v akvakulturi v skladu z Odločbo Sveta 2009/470/ES (36), vključno z operativnimi stroški, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja obveznosti iz načrta za izkoreninjenje bolezni;

(b)

razvoj splošnih najboljših praks in najboljših praks, ki so značilne za določene vrste, ali kodeksov ravnanja na področju biološke varnosti ali zahtev po zdravju in dobrem počutju živali v akvakulturi;

(c)

pobude za zmanjšanje odvisnosti akvakulture od veterinarskih zdravil;

(d)

veterinarske ali farmacevtske študije ter širjenje in izmenjavo informacij ter najboljših praks na področju veterinarskih bolezni v akvakulturi zaradi spodbujanja ustrezne uporabe veterinarskih zdravil;

(e)

ustanovitev in delovanje skupin za zaščito zdravja v sektorju akvakulture, ki jih priznavajo države članice;

(f)

nadomestila gojiteljem mehkužcev zaradi začasne ustavitve njihovih dejavnosti zaradi množičnega pogina, če stopnja pogina presega 20 % letnega prometa ali če izguba zaradi začasne ustavitve dejavnosti presega 35 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa tega podjetja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem se dejavnosti ustavijo.

2.   Podpora iz točke (d) odstavka 1 ne zajema nakupa veterinarskih zdravil.

3.   O rezultatih študij, financiranih v skladu s točko (d) odstavka 1, morajo države članice v skladu s členom 119 ustrezno poročati in obveščati javnost.

4.   Podpora se lahko dodeli tudi osebam javnega prava.

Člen 57

Zavarovanje staleža v akvakulturi

1.   Da se zavaruje prihodek proizvajalcev na področju akvakulture, lahko ESPR prispeva k zavarovanju staleža v akvakulturi, s katerim se krijejo gospodarske izgube zaradi vsaj enega od naslednjih razlogov:

(a)

naravnih nesreč;

(b)

škodljivih podnebnih pojavov;

(c)

nenadnih sprememb kakovosti in količine vode, za katere ni odgovoren gospodarski subjekt;

(d)

bolezni v akvakulturi, izpada ali uničenja proizvodnih zmogljivosti, za katere ni odgovoren gospodarski subjekt.

2.   Zadevna država članica kot takega uradno prizna pojav okoliščin iz odstavka 1 v akvakulturi.

3.   Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se lahko podeli uradno priznanje iz odstavka 2.

4.   Podpora se dodeli le za pogodbe o zavarovanju staleža v akvakulturi, ki pokrivajo gospodarske izgube iz odstavka 1, ki so večje od 30 % povprečnega letnega prometa gojitelja vodnih organizmov, izračunanega na podlagi povprečnega prometa gojitelja vodnih organizmov v treh koledarskih letih pred letom, v katerem nastanejo gospodarske izgube.

POGLAVJE III

Trajnostni razvoj ribiških območij in območij akvakulture

Oddelek 1

Področje uporabe in cilji

Člen 58

Področje uporabe

ESPR podpira trajnostni razvoj ribiških območij ter območij akvakulture na podlagi pristopa do lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 59

Posebni cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju posebnih ciljev v okviru prednostne naloge Unije iz člena 6(4).

Oddelek 2

Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in lokalne akcijske skupine za ribištvo

Člen 60

Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Za prispevek k doseganju ciljev iz člena 59 strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost:

(a)

čim bolj povečujejo sodelovanje sektorjev ribištva in akvakulture pri trajnostnem razvoju obalnih in celinskih ribiških območij ter območij akvakulture;

(b)

zagotavljajo, da lokalne skupnosti v celoti izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja pomorski in obalni razvoj ter razvoj celinskih voda, ter imajo od njih korist, zlasti pa pomagajo malim in nazadujočim ribiškim pristaniščem pri razvoju raznolike infrastrukture, da bi čim bolje izkoristila svoj morski potencial.

2.   Strategije so skladne z možnostmi in potrebami, opredeljenimi na ustreznem območju, ter prednostnimi nalogami Unije iz člena 6. Strategije so lahko različne: od strategij, ki se usmerjajo na ribištvo, do širših strategij, ki so usmerjene v diverzifikacijo ribiških območij. Strategije obsegajo več kot le navedbo operacij ali primerjavo sektorskih ukrepov.

Člen 61

Lokalne akcijske skupine za ribištvo

1.   Za namene ESPR se lokalne akcijske skupine iz člena 32(2)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 imenujejo lokalne akcijske skupine za ribištvo.

2.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo predlagajo celovito strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki temelji vsaj na elementih, navedenih v členu 60 te uredbe, in so odgovorne za njeno izvedbo.

3.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo:

(a)

glede na svojo osrednjo strategijo in družbeno-gospodarsko sestavo območja uravnoteženo zastopajo glavne zainteresirane strani, vključno z zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo;

(b)

zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in/ali akvakulture.

4.   Če strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, poleg ESPR podpirajo še drugi skladi, mora izbirni organ lokalnih akcijskih skupin za ribištvo za projekte, ki jih podpira ESPR, izpolnjevati tudi zahteve iz odstavka 3.

5.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo lahko poleg najosnovnejših nalog iz člena 34(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 izvajajo tudi dodatne naloge, kadar te naloge nanje prenese organ upravljanja.

Oddelek 3

Upravičene operacije

Člen 62

Podpora iz ESPR za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.   Do podpore na podlagi tega oddelka v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013 so upravičene naslednje operacije:

(a)

pripravljalna podpora;

(b)

izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(c)

dejavnosti sodelovanja;

(d)

tekoči stroški in animacija.

2.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo lahko zahtevajo izplačilo predplačila od organa upravljanja, če operativni program to omogoča. Znesek predplačil ne presega 50 % javne podpore v zvezi s tekočimi stroški in animacijo.

Člen 63

Izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Podpora za izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, se lahko dodeli za naslednje cilje:

(a)

zagotavljanje dodane vrednosti, ustvarjanje delovnih mest, pritegnitev mladih in spodbujanje inovacij v vseh fazah dobavne verige na področju ribištva in akvakulture;

(b)

podpiranje diverzifikacije znotraj ali izven gospodarskega ribištva, vseživljenjskega učenja in ustvarjanja delovnih mest na ribiških območjih in območjih akvakulture;

(c)

povečevanje in izkoriščanje okoljskih prednosti ribiških območij in območij akvakulture, vključno z dejavnostmi za ublažitev podnebnih sprememb;

(d)

spodbujanje socialne blaginje in varstva kulturne dediščine na ribiških območjih in območjih akvakulture, vključno z ribištvom, akvakulturo in pomorsko kulturno dediščino;

(e)

krepitev vloge ribiških skupnosti v lokalnem razvoju ter gospodarjenje z lokalnimi ribolovnimi viri in upravljanje pomorskih dejavnosti.

2.   Podpora iz odstavka 1 lahko vključuje ukrepe iz poglavij I, II in IV iz tega naslova, razen iz členov 66 in 67, če obstaja jasna utemeljitev za njihovo upravljanje na lokalni ravni. Kadar se podpora dodeli za operacije v okviru teh ukrepov, se uporabijo ustrezni pogoji ter lestvice prispevkov za posamezno operacijo, ki so določeni v poglavjih I, II in IV iz tega naslova.

Člen 64

Dejavnosti sodelovanja

1.   Podpora iz člena 35(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se lahko dodeli:

(a)

medregijskim ali transnacionalnim projektom sodelovanja;

(b)

za pripravljalno tehnično podporo za medregijske in transnacionalne projekte sodelovanja, če lahko lokalne akcijske skupine za ribištvo dokažejo, da se pripravljajo na izvedbo projekta.

Za namene tega odstavka, izraz „medregijsko sodelovanje“ pomeni sodelovanje znotraj države članice, izraz „transnacionalno sodelovanje“ pa pomeni sodelovanje med območji različnih držav članic ali sodelovanje med vsaj enim ozemljem države članice in z enim ali več ozemlji v tretjih državah.

2.   Za namene tega člena je lahko partner lokalne akcijske skupine za ribištvo v okviru ESPR – poleg drugih lokalnih akcijskih skupin za ribištvo – lokalno javno-zasebno partnerstvo, ki izvaja strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v Uniji ali zunaj nje.

3.   Kadar projektov sodelovanja ne izberejo lokalne akcijske skupine za ribištvo, države članice vzpostavijo ustrezen sistem za olajšanje projektov sodelovanja. Države članice najpozneje dve leti od datuma odobritve njihovega operativnega programa objavijo nacionalne ali regionalne upravne postopke v zvezi z izbiro projektov transnacionalnega sodelovanja in seznam upravičenih stroškov.

4.   Upravne odločitve o projektih sodelovanja se sprejmejo najpozneje štiri mesece po datumu prijave projekta.

5.   Države članice v skladu s členom 110 obvestijo Komisijo o odobrenih trasnacionalnih projektih sodelovanja.

POGLAVJE IV

Ukrepi, povezani s trženjem in predelavo

Člen 65

Posebni cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k doseganju posebnih ciljev v okviru prednostne naloge Unije iz člena 6(5).

Člen 66

Načrti proizvodnje in trženja

1.   ESPR podpira pripravo in izvajanje načrtov proizvodnje in trženja iz člena 28 Uredbe (EU) št 1379/2013.

2.   Odhodki v zvezi z načrti proizvodnje in trženja so upravičeni do podpore iz ESPR šele potem, ko pristojni organi v državi članici odobrijo letno poročilo iz člena 28(5) Uredbe (EU) št. 1379/2013.

3.   Podpora, ki se za posamezno organizacijo proizvajalcev na leto odobri v skladu s tem členom, ne presega 3 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki jo je v predhodnih treh koledarskih letih dala na trg ta organizacija proizvajalcev. Ta podpora za vsako na novo priznano organizacijo proizvajalcev ne presega 3 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki so jo v predhodnih treh koledarskih letih dali na trg člani te organizacije proizvajalcev.

4.   Zadevna država članica lahko po odobritvi načrta proizvodnje in trženja dodeli predplačilo v višini 50 % finančne podpore v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) št. 1379/2013.

5.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli samo organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev.

Člen 67

Pomoč za skladiščenje

1.   ESPR lahko podpira nadomestila za priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1379/2013, če se proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 30 in 31 navedene uredbe, in ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b)

količine, upravičene do pomoči za skladiščenje, ne presegajo 15 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih organizacije proizvajalcev dajo v prodajo;

(c)

letna finančna podpora ne presega 2 % povprečne letne vrednosti proizvodnje, ki jo na trg v obdobju 2009–20111 dajo člani organizacije proizvajalcev.

Za namene točke (c) prvega pododstavka, kadar član organizacije proizvajalcev v obdobju od 2009 do 2011 na trg ni dal nobenih proizvodov, se upošteva povprečna letna vrednost proizvodnje, dane na trg v prvih treh letih proizvodnje tega člana.

2.   Podpora iz odstavka 1 se ukine do 31. decembra 2018.

3.   Podpora iz odstavka 1 se odobri šele potem, ko se proizvodi dajo na trg za prehrano ljudi.

4.   Države članice določijo fiksni znesek tehničnih stroškov in stroškov financiranja, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, na naslednji način:

(a)

tehnični stroški se izračunajo vsako leto na podlagi neposrednih stroškov v zvezi z ukrepi za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b)

stroški financiranja se izračunajo vsako leto, pri čemer se uporabi obrestna mera, ki jo letno določi posamezna država članica;

Javnosti se omogoči vpogled v tehnične in finančne stroške.

5.   Države članice izvajajo nadzor za zagotavljanje, da proizvodi, ki so upravičeni do pomoči za skladiščenje, izpolnjujejo pogoje iz tega člena. Za namene tega nadzora upravičenci do pomoči za skladiščenje vodijo evidence zalog za vsako kategorijo proizvodov, ki se uskladišči in pozneje ponovno da na trg za prehrano ljudi.

Člen 68

Ukrepi za trženje

1.   ESPR lahko podpira ukrepe za trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, katerih cilj je:

(a)

ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, ki se priznajo v skladu z oddelkom II poglavja II Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(b)

iskanje novih trgov in izboljšanje pogojev za dajanje na trg ribiških vrst in proizvodov iz akvakulture, med drugim tudi:

(i)

vrst, ki se lahko uspešno tržijo;

(ii)

neželenega ulova iz komercialnih staležev, iztovorjenega v skladu s tehničnimi ukrepi, členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 8(2)(b) Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(iii)

ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje, ali proizvodov iz ekološke akvakulture v smislu Uredbe (ES) št. 834/2007;

(c)

spodbujanje kakovosti in dodane vrednosti z lajšanjem:

(i)

vlog za registracijo določenega proizvoda ter prilagajanja zadevnih gospodarskih subjektov zahtevam za skladnost in certifikacijo v skladu s Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (37);

(ii)

certifikacije in spodbujanja trajnostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, tudi proizvodov malega priobalnega ribolova, ter okolju prijaznih metod predelave;

(iii)

neposrednega trženja ribiških proizvodov s strani malih in priobalnih ribičev ali s strani ribičev brez plovil,

(iv)

predstavitve in pakiranja proizvodov;

(d)

spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanja tržnih raziskav in študij o odvisnosti Unije od uvoza;

(e)

prispevanje k sledljivosti ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture in, če je ustrezno, vzpostavitev znaka za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture za vso Unijo, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1379/2013;

(f)

priprava standardnih pogodb za mala in srednja podjetja, ki so združljive s pravom Unije;

(g)

izvajanje regionalnih, nacionalnih ali transnacionalnih komunikacijskih in oglaševalskih kampanj za dvig ozaveščenosti javnosti o trajnostnih ribiških proizvodih in proizvodih iz akvakulture.

2.   Operacije iz odstavka 1 lahko vključujejo proizvodne dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja v celotni dobavni verigi.

Operacije iz točke (g) odstavka 1 se ne nanašajo na zaščitene blagovne znamke.

Člen 69

Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

1.   ESPR lahko podpira naložbe v predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki:

(a)

prispevajo k varčevanju z energijo ali zmanjševanju vpliva na okolje, vključno z obdelavo odpadkov;

(b)

izboljšajo varnostne, higienske, zdravstvene in delovne pogoje;

(c)

podpirajo predelavo ulova rib, ki se lahko tržijo, vendar ne morejo biti namenjene za prehrano ljudi;

(d)

se nanašajo na predelavo stranskih proizvodov, ki nastanejo pri glavnih dejavnostih predelave;

(e)

se nanašajo na predelavo proizvodov iz ekološke akvakulture na podlagi členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 834/2007;

(f)

bodo omogočile nove ali izboljšane proizvode, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.

2.   Kar zadeva podjetja, razen MSP, se podpora iz odstavka 1 dodeli samo prek finančnih instrumentov iz naslova IV dela 2 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

POGLAVJE V

Nadomestilo za dodatne stroške za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v najbolj oddaljenih regijah

Člen 70

Ureditev nadomestil

1.   ESPR lahko podpira nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU.

2.   Vsaka zadevna država članica za regije iz odstavka 1 določi seznam ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki so upravičeni do nadomestila, ter njihovo količino.

3.   Pri pripravi seznama in količin iz odstavka 2 države članice upoštevajo vse ustrezne dejavnike, zlasti potrebo po zagotavljanju, da je nadomestilo v celoti skladno s predpisi SRP.

4.   Nadomestilo se ne odobri za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture:

(a)

ki so jih ujela plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in delujejo v vodah Unije;

(b)

ki so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki niso registrirana v pristanišču ene od regij iz odstavka 1;

(c)

ki so uvoženi iz tretjih držav.

5.   Točka (b) odstavka 4 se ne uporablja, če obstoječe zmogljivosti predelovalne industrije v zadevni najbolj oddaljeni regiji presegajo količino surovin, dobavljenih v skladu z načrtom nadomestil zadevne regije.

6.   Do nadomestila so upravičeni naslednji gospodarski subjekti:

(a)

fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo proizvodna sredstva za pridobitev ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture z namenom dajanja ter proizvodov na trg;

(b)

lastniki ali upravljavci plovil, ki so registrirana v pristaniščih v regijah iz odstavka 1 in obratujejo v teh regijah, ali združenja takšnih lastnikov ali upravljavcev;

(c)

gospodarski subjekti v sektorjih predelave in trženja ali združenja takšnih gospodarskih subjektov.

Člen 71

Izračun nadomestila

Nadomestilo se izplača gospodarskim subjektom iz člena 70(6), ki izvajajo dejavnosti v regijah iz člena 70(1), pri čemer se upoštevajo:

(a)

za vsak ribiški proizvod ali proizvod iz akvakulture ali kategorijo proizvodov dodatni stroški zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, in

(b)

vsaka druga oblika javne intervencije, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

Člen 72

Načrt nadomestil

1.   Zadevne države članice Komisiji predložijo načrt nadomestil za vsako regijo iz člena 70(1). Ta načrt vključuje seznam in količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture in vrste gospodarskih subjektov iz člena 70, višino nadomestila iz člena 71 ter organom upravljanja iz člena 97. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali odobri take načrte nadomestil.

2.   Države članice lahko spremenijo vsebino načrta nadomestil iz odstavka 1. Države članice Komisiji predložijo take spremembe. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali odobri take načrte nadomestil.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli strukturo načrta nadomestil. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126, v katerih določi merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo na podlagi posebne prikrajšanosti zadevnih regij.

Člen 73

Državna pomoč za izvajanje načrtov nadomestil

Države članice lahko zagotovijo dodatno financiranje za izvajanje načrtov nadomestil iz člena 72. V tem primeru države članice Komisijo uradno obvestijo o državni pomoči, ki jo Komisija v skladu s to uredbo lahko odobri kot del teh načrtov. Državna pomoč iz takega uradnega obvestila se šteje za obvestilo v smislu prvega stavka člena 108(3) PDEU.

POGLAVJE VI

Spremljevalni ukrepi za SRP v okviru deljenega upravljanja

Člen 74

Območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 se lahko to poglavje uporablja tudi za operacije, ki se izvajajo izven ozemlja Unije.

Člen 75

Posebni cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju posebnih ciljev v okviru prednostne naloge Unije, določene v členu 6(3).

Člen 76

Nadzor in izvrševanje

1.   ESPR lahko podpira izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in podrobneje opredeljen v Uredbi (ES) št. 1224/2009.

2.   Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste operacij:

(a)

nakup, namestitev in razvoj tehnologije, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, sistemi za zaznavanje plovil, sistemi televizije zaprtega kroga (CCTV) in omrežji IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje, obvladovanje tveganja, predstavitev (s pomočjo spletnih mest v zvezi z nadzorom) in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov v zvezi z ribištvom, ter medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov;

(b)

razvoj, nakup in namestitev komponent, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, ki so potrebne za zagotavljanje prenosa podatkov od akterjev, ki sodelujejo pri ribolovu in trženju ribiških proizvodov, zadevnim organom v državah članicah in organom Unije, vključno s potrebnimi komponentami za sisteme za elektronsko zapisovanje in poročanje (ERS), sisteme za spremljanje plovil (VMS) in sisteme samodejnega prepoznavanja (AIS), ki se uporabljajo za nadzor;

(c)

razvoj, nakup in namestitev komponent, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, ki so potrebne za zagotovitev sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz člena 58 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(d)

izvajanje programov za izmenjavo podatkov med državami članicami in za analizo teh podatkov;

(e)

posodobitev in nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če se za nadzor ribištva uporablja vsaj 60 % vsega časa njihove uporabe na letni ravni;

(f)

nakup drugih sredstev nadzora, vključno z napravami, ki omogočajo merjenje moči motorja, in opremo za tehtanje;

(g)

razvoj inovativnih sistemov za nadzor in spremljanje ter izvajanje pilotnih projektov v zvezi z nadzorom ribištva, vključno z analizo DNK rib ali razvojem spletnih mest v zvezi z nadzorom;

(h)

programi za usposabljanje in izmenjavo, tudi med državami članicami, za osebje, ki je odgovorno za spremljanje, kontrolo in nadzor ribištva;

(i)

analiza stroškov in koristi ter ocene opravljenih revizij in odhodkov, ki so jih imeli pristojni organi pri izvajanju spremljanja, kontrole in nadzora;

(j)

pobude, vključno s seminarji in medijskimi orodji, usmerjenimi v dvig ozaveščenosti ribičev in drugih akterjev, kot so inšpektorji, državni tožilci in sodniki ter javnosti o potrebi boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter o izvajanju pravil SRP;

(k)

operativni stroški, nastali ob poostrenem nadzoru staležev, za katere veljajo posebni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov, uvedeni v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009, ter ob usklajevanju nadzora v skladu s členom 15 Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 (38);

(l)

programi, povezani z izvajanjem akcijskega načrta, vzpostavljenega v skladu s členom 102(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009, vključno z vsemi nastalimi operativnimi stroški.

3.   Ukrepi iz točk (h) do (l) odstavka 2 so do podpore upravičeni le, če so povezani z dejavnostmi nadzora, ki jih izvaja javni organ.

4.   V primeru ukrepov iz točk (d) in (h) odstavka 2 zadevna država članica imenuje organe upravljanja, ki so odgovorni za projekt.

Člen 77

Zbiranje podatkov

1.   ESPR podpira zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov, kot je določeno v členu 25(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter nadalje opredeljeno v Uredbi (ES) št. 199/2008.

2.   Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste operacij:

(a)

zbiranje, upravljanje in uporaba podatkov za namene znanstvene analize in izvajanja SRP;

(b)

nacionalni, transnacionalni in podnacionalni večletni programi vzorčenja, če se nanašajo na staleže, zajete s SRP;

(c)

spremljanje gospodarskega in rekreacijskega ribolova na morju, vključno s spremljanjem prilova morskih organizmov, kot npr. morskih sesalcev in ptičev;

(d)

raziskave na morju;

(e)

sodelovanje predstavnikov držav članic in regionalnih organov na regionalnih usklajevalnih sestankih, sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, v katerih Unija sodeluje kot pogodbena stranka ali opazovalka ali sestankih mednarodnih organov, zadolženih za znanstvene nasvete;

(f)

izboljšanje sistemov zbiranja in upravljanja podatkov ter izvajanja pilotskih študij za izboljšanje obstoječih sistemov zbiranja in upravljanja podatkov;

POGLAVJE VII

Tehnična pomoč na pobudo držav članic

Člen 78

Tehnična pomoč na pobudo držav članic

1.   Na pobudo države članice in ob upoštevanju zgornje meje 6 % skupnega zneska operativnega programa lahko ESPR podpira:

(a)

ukrepe tehnične pomoči iz člena 59(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

vzpostavitev nacionalnih mrež, katerih namen je razširjanje informacij, gradnja zmogljivosti, izmenjava najboljših praks in podpiranje sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo na ozemlju države članice.

2.   Prag iz odstavka 1 se izjemoma in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko preseže.

POGLAVJE VIII

Ukrepi CPP, financirani v okviru deljenega upravljanja

Člen 79

Posebni cilji

1.   Podpora iz tega poglavja prispeva k izpolnitvi posebnih ciljev v okviru prednostne naloge Unije, določene v členu 6(6), vključno z:

(a)

celostnim pomorskim nadzorom in zlasti skupnim okoljem za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva v Uniji,

(b)

spodbujanjem varstva morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, brez poseganja v člen 37 te uredbe, ter trajnostne uporabe morskih in obalnih virov ter nadaljnjo opredelitvijo omejitev trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, zlasti v okviru Direktive 2008/56/EC.

2.   Spremembe operativnega programa v zvezi z ukrepi iz odstavka 1 ne smejo povečati skupna dodeljena finančna sredstva iz člena 13(7).

Člen 80

Upravičene operacije

1.   ESPR lahko podpira dejavnosti v skladu s cilji iz člena 79, kot so operacije, ki:

(a)

prispevajo k ciljem celostnega pomorskega nadzora in zlasti k ciljem skupnega okolja za izmenjavo informacij;

(b)

varujejo morsko okolje, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, v skladu z obveznostmi iz direktiv 92/43/EGS in 2009/14/ES;

(c)

izboljšujejo poznavanja stanja morskega okolja z namenom izdelave programov spremljanja in programov ukrepov iz Direktive 2008/56/ES v skladu z obveznostmi iz navedene direktive.

2.   Stroški za plače osebja nacionalnih uprav se ne štejejo za upravičene operativne stroške.

NASLOV VI

UKREPI, FINANCIRANI V OKVIRU NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I

Celostna pomorska politika

Člen 81

Območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 te uredbe se lahko to poglavje uporablja tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

Člen 82

Področje uporabe in cilji

Podpora v okviru tega poglavja prispeva k spodbujanju razvoja in izvajanja CPP Unije. Podpora:

(a)

spodbuja oblikovanje in izvajanje integriranega upravljanja pomorskih in obalnih zadev, zlasti:

(i)

ukrepe spodbujanja, ki države članice in njihove regije spodbujajo k oblikovanju, uvedbi ali izvajanju integriranega pomorskega upravljanja;

(ii)

spodbujanje dialoga in sodelovanja z pristojnimi organi držav članic in zainteresiranimi stranmi ter med njimi glede morskih in pomorskih vprašanj, vključno z oblikovanjem in izvajanjem integriranih strategij morskih bazenov, pri čemer se upošteva uravnoteženi pristop v vseh morskih bazenih ter posebnosti morskih bazenov in podbazenov, po potrebi pa tudi ustreznih makroregionalnih strategij;

(iii)

spodbujanje platform in mrež za medsektorsko sodelovanje, ki vključujejo predstavnike javnih organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, industrijo, vključno s turizmom, zainteresirane strani z raziskovalnega področja, državljane, organizacije civilne družbe in socialne partnerje;

(iv)

izboljšuje sodelovanje med državami članicami prek izmenjave informacij in najboljših praks med pristojnimi organi;

(v)

spodbujanje izmenjave najboljših praks in dialoga na mednarodni ravni, vključno z dvostranskim dialogom s tretjimi državami, ob upoštevanju konvencije UNCLOS in ustreznih mednarodnih konvencij, ki temeljijo na konvenciji UNCLOS, ne glede na ostale sporazume ali dogovore, ki lahko obstajajo med Unijo in zadevnimi tretjimi državami. Del takega dialoga je po potrebi tudi učinkovita razprava o ratifikaciji in izvajanju konvencije UNCLOS;

(vi)

povečanje vidnosti integriranega pristopa k pomorskim zadevam ter ozaveščanjem javnih organov, zasebnega sektorja in splošne javnosti o njem;

(b)

prispeva k razvoju medsektorskih pobud, ki so vzajemno koristne za različne pomorske sektorje in/ali sektorske politike, pri čemer se upoštevajo in nadgrajujejo obstoječa orodja in pobude, kot so:

(i)

celostni pomorski nadzor, da se utrdi varno in trajnostno izkoriščanje pomorskega prostora, zlasti s povečanjem uspešnosti in učinkovitosti z medsektorsko in čezmejno izmenjavo informacij ob upoštevanju obstoječih in prihodnjih mehanizmov sodelovanja in sistemov;

(ii)

pomorsko prostorsko načrtovanje in postopki integriranega upravljanja obalnega pasu;

(iii)

postopen razvoj obsežne in javno dostopne visokokakovostne zbirke morskih podatkov in znanja, ki olajšuje izmenjavo, ponovno uporabo in razširjanje teh podatkov in znanja med različne skupine uporabnikov, s čimer bi se izognili podvajanjem dela; za to se čim bolje izkoristijo že obstoječi programi Unije in držav članic;

(c)

podpira trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in nove tehnologije v pomorskih sektorjih v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjih ter v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije na način, da dopolnjuje uveljavljene sektorske in nacionalne dejavnosti;

(d)

spodbuja varstvo morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, ter trajnostno uporabo morskih in obalnih virov ter dodatno opredeli omejitev trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, v skladu s ciljema doseči in ohraniti dobri okoljski status, kakor je določeno z Direktivo 2008/56/ES.

Člen 83

Upravičene operacije

1.   ESPR lahko podpira operacije v skladu s cilji iz člena 82, kot so:

(a)

študije;

(b)

projekti, vključno s preskusnimi projekti in projekti sodelovanja;

(c)

obveščanje javnosti in izmenjava najboljših praks, kampanje ozaveščanja in s tem povezane dejavnosti obveščanja ter razširjanja informacij, kot so oglaševalske kampanje, prireditve, vzpostavljanje in vzdrževanje spletišč ter platforme zainteresiranih strani;

(d)

konference, seminarji, forumi in delavnice;

(e)

dejavnosti usklajevanja, vključno z mrežami za izmenjavo informacij in podporo razvoju za strategije morskih bazenov;

(f)

razvoj, delovanje in vzdrževanje sistemov in omrežij IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov;

(g)

projekti usposabljanja za razvoj znanja in poklicnih kvalifikacij ter ukrepi za spodbujanje poklicnega razvoja v pomorskem sektorju.

2.   Za doseganje posebnega cilja v zvezi z razvojem čezmejnih in medsektorskih operacije iz točke (b) člena 82 lahko ESPR podpira:

(a)

razvoj in uporabo tehničnih orodij za celostni pomorski nadzor, zlasti za podporo uporabe, delovanja in vzdrževanja skupnega okolja za izmenjavo informacij, s čimer se spodbuja medsektorska in čezmejna izmenjava informacij o nadzoru, ki med seboj povezujejo vse uporabniške skupnosti, pri čemer se upošteva ustrezni razvoj sektorskih politik v zvezi z nadzorom, po potrebi pa ustrezno prispeva k njihovemu nadaljnjemu razvoju;

(b)

dejavnosti usklajevanja in sodelovanja med državami članicami ali regijami za razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja in celovitega ravnanja z obalnim pasom, vključno z odhodki, povezanimi s sistemi in praksami izmenjave in spremljanja podatkov, dejavnostmi vrednotenja, vzpostavitvijo in delovanjem mrež strokovnjakov ter vzpostavitvijo programa, katerega cilj je krepitev zmogljivosti držav članic za izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja;

(c)

pobude za sofinanciranje, nakup in vzdrževanje sistemov za pomorsko opazovanje in tehničnega orodja za oblikovanje, ustanovitev in vodenje operativnega sistema evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke, katerega cilj je olajšati zbiranje, pridobivanje, združevanje, obdelavo, nadzor kakovosti, ponovno uporabo in razširjanje pomorskih podatkov in znanja s sodelovanjem med zadevnimi institucijami držav članic in/ali mednarodnimi institucijami.

POGLAVJE II

Spremljevalni ukrepi za SRP in neposredno upravljanje CPP

Člen 84

Območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 se lahko to poglavje uporablja tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

Člen 85

Posebni cilji

Z ukrepi iz tega poglavja se spodbuja izvajanje SRP in IPP, zlasti v zvezi z:

(a)

zbiranjem, upravljanjem in razširjanjem znanstvenih nasvetov v okviru SRP;

(b)

posebnimi ukrepi nadzora in izvrševanja v okviru SRP;

(c)

prostovoljnimi prispevki mednarodnim organizacijam;

(d)

svetovalnimi sveti;

(e)

tržnimi informacijami;

(f)

dejavnostmi obveščanja na področju SRP in CPP.

Člen 86

Znanstveni nasveti in spoznanja

1.   ESPR lahko podpira zagotavljanje znanstvenih rezultatov, zlasti projekte uporabnih raziskav, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem znanstvenih in družbenoekonomskih mnenj in nasvetov, da bi se sprejele dobre in učinkovite odločitve o upravljanju ribištva v skladu s SRP.

2.   Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste operacij:

(a)

študije in pilotni projekti, ki so potrebni za izvajanje in razvoj SRP, vključno s tistimi o alternativnih tehnikah trajnostnega ribolovnega in akvakulturnega upravljanja, tudi v okviru svetovalnih svetov;

(b)

priprava in zagotavljanje znanstvenih mnenj in nasvetov s strani znanstvenih organov, vključno z mednarodnimi svetovalnimi organi, ki so odgovorni za oceno staležev, ter s strani neodvisnih strokovnjakov in raziskovalnih institucij;

(c)

sodelovanje strokovnjakov na sestankih delovnih skupin o znanstvenih in tehničnih vprašanjih s področja ribištva, na primer v Znanstvenem, tehničnem in ekonomskem odboru za ribištvo, kakor tudi v mednarodnih svetovalnih organih ter na sestankih, za katere je potrebna priprava prispevkov strokovnjakov s področja ribištva in akvakulture;

(d)

raziskave na morju iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. 199/2008 na območjih, kjer plovila Unije lovijo v skladu s sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

odhodki, ki jih je imela Komisija pri storitvah v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov, organizacijo in vodenjem sestankov strokovnjakov s področja ribištva in upravljanjem letnih delovnih programov, vezanih na strokovno znanstveno in tehnično znanje s področja ribištva, obdelavo zahtev po podatkih in podatkovnih nizov ter pripravljalnimi deli za zagotovitev znanstvenih mnenj in nasvetov;

(f)

dejavnosti sodelovanja med državami članicami na področju zbiranja podatkov, vključno tistih med različnimi regionalnimi zainteresiranimi stranmi in vključno z ustanovitvijo in vodenjem regionaliziranih podatkovnih zbirk za skladiščenje, upravljanje in uporabo podatkov, kar bo koristilo regionalnemu sodelovanju ter izboljšalo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov ter strokovno znanje v podporo upravljanju ribištva;

Člen 87

Nadzor in izvrševanje

1.   ESPR lahko podpira izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljen v Uredbi (ES) št. 1224/2009.

2.   Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste operacij:

(a)

skupni nakup in/ali zakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če se uporabljajo za nadzor ribištva vsaj 60 % skupnega časa letne uporabe, s strani več držav članic z istega geografskega območja;

(b)

odhodki v zvezi z oceno in razvojem novih tehnologij nadzora ter s postopki za izmenjavo podatkov;

(c)

vsi operativni odhodki v zvezi z nadzorom in oceno, ki ju opravi Komisija v zvezi z izvajanjem SRP, ter zlasti odhodki v zvezi z misijami preverjanja, inšpekcijskimi in revizorskimi misijami, opremo in usposabljanjem uradnikov Komisije, organizacijo sestankov ali udeležbo na njih, vključno z izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami, študijami, storitvami informacijske tehnologije in dobavami, ter najemom ali nakupom inšpekcijskih sredstev s strani Komisije, kot so opredeljeni v naslovih IX in X Uredbe (ES) št. 1224/2009.

3.   ESPR lahko z namenom okrepitve in standardizacije nadzora podpira izvajanje transnacionalnih projektov, ki so namenjeni razvoju in preskušanju meddržavnih sistemov za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot so določeni v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380 /2013 in podrobneje opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009.

4.   Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste operacije:

(a)

programi za mednarodno usposabljanje osebja, ki je odgovorno za spremljanje, kontrolo in nadzor ribištva;

(b)

pobude, vključno s seminarji in medijskimi orodji, za poenotenje tolmačenja predpisov in povezanega nadzora v Uniji.

5.   V primeru operacij iz točke (a) odstavka 2 se le ena od zadevnih držav članic imenuje za upravičenca.

Člen 88

Prostovoljni finančni prispevki mednarodnim organizacijam

ESPR lahko podpira naslednje vrste operacije na področju mednarodnih odnosov:

(a)

finančne prispevke organizacijam Združenih narodov in prostovoljno financiranje katere koli mednarodne organizacije, dejavne na področju pomorskega prava;

(b)

finančne prispevke za priprave za nove mednarodne organizacije ali nove mednarodne pogodbe, ki so v interesu Unije;

(c)

prostovoljne finančne prispevke za delo ali programe posebnega interesa za Unijo, ki jih izvajajo mednarodne organizacije;

(d)

finančne prispevke za katero koli dejavnost (vključno z delovnimi, neformalnimi ali izrednimi sestanki pogodbenic), ki podpira interese Unije v mednarodnih organizacijah in krepi sodelovanje z njenimi partnerji v teh organizacijah. V tem okviru se stroški udeležbe predstavnikov tretjih držav pri pogajanjih in na sestankih mednarodnih forumov in organizacij lahko krijejo iz ESPR, kadar njihova prisotnost postane nujna zaradi interesov Unije.

Člen 89

Svetovalni sveti

1.   ESPR podpira operativne stroške svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.   Svetovalni svet, ki je pravna oseba, lahko zaprosi za podporo Unije kot organ, ki uresničuje cilj splošnega evropskega interesa.

Člen 90

Tržne informacije

ESPR lahko podpira razvoj in razširjanje tržnih informacij za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture s strani Komisije v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1379/2013.

Člen 91

Dejavnosti obveščanja v okviru SRP in CPP

ESPR lahko podpira:

(a)

stroške za dejavnosti obveščanja in sporočanja v zvezi s SRP in CPP, vključno s:

(i)

stroški za izdelavo, prevod in posredovanje gradiva, prilagojenega posebnim potrebam različnih ciljnih skupin, v pisni, avdiovizualni in elektronski obliki,

(ii)

stroški za pripravo in organizacijo dogodkov in sestankov za obveščanje ali zbiranje stališč različnih strank, ki jih zadevata SRP in CPP;

(b)

potne stroške in stroške nastanitve strokovnjakov in predstavnikov zainteresiranih strani, ki jih Komisija povabi na sestanke;

(c)

stroške obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

POGLAVJE III

Tehnična pomoč

Člen 92

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

Na pobudo Komisije in ob upoštevanju zgornje meje 1,1 % ESPR lahko ta sklad podpira:

(a)

ukrepe tehnične pomoči iz člena 58 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

pripravo, spremljanje in vrednotenje sporazumov o trajnostnem ribolovu in sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Zadevni ukrepi zajemajo študije, srečanja, sodelovanje strokovnjakov, stroške začasnega osebja, dejavnosti obveščanja in vse druge upravne stroške ali stroške, ki nastanejo v zvezi z znanstveno ali tehnično pomočjo Komisije.

(c)

vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katere namen je krepitev zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in najboljših praks ter podpiranje sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo. Ta mreža sodeluje z organi za povezovanje v mrežo in tehnično podporo za lokalni razvoj, ki jih vzpostavijo ESRR, ESS in EKSRP v zvezi s svojimi dejavnostmi lokalnega razvoja in transnacionalnega sodelovanja.

NASLOV VII

IZVAJANJE V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 93

Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za ukrepe, financirane v okviru deljenega upravljanja, kot je določeno v naslovu V.

POGLAVJE II

Izvedbeni mehanizem

Oddelek 1

Podpora iz ESPR

Člen 94

Določitev stopenj sofinanciranja

1.   Pri sprejemanju izvedbenih aktov na podlagi člena 19 o odobritvi operativnega programa Komisija določi najvišji prispevek ESPR za zadevni program.

2.   Prispevek ESPR se izračuna na podlagi zneska upravičenih javnofinančnih odhodkov.

Z operativnimi programi se opredeli stopnja prispevka ESPR, ki se uporablja za prednostne naloge Unije iz člena 6. Najvišja stopnja prispevka ESPR je 75 % upravičenih javnofinančnih odhodkov in najnižja stopnja prispevka ESPR je 20 % upravičenih javnofinančnih odhodkov.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 znaša prispevek ESPR:

(a)

100 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore v okviru pomoči za skladiščenje iz člena 67;

(b)

100 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do ureditve nadomestil iz člena 70;

(c)

50 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz členov 33, 34 in člena 41(2);

(d)

70 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz točke (e) člena 76(2);

(e)

90 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz točk (a) do (d) in (f) do (l) člena 76(2);

(f)

80 % odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 77.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 se najvišja stopnja prispevka ESPR, ki se uporablja za posebne cilje v okviru prednostnih nalog Unije, poveča za deset odstotnih točk, če so prednostne naloge Unije iz člena 6(4) v celoti izvedene z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost.

Člen 95

Intenzivnost javne pomoči

1.   Najvišja stopnja intenzivnosti javne pomoči, ki jo uporabljajo države članice, je 50 % skupnih upravičenih odhodkov za operacijo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice uporabljajo intenzivnost javne pomoči v višini 100 % upravičenih odhodkov za operacijo, kadar je:

(a)

upravičenec oseba javnega prava ali podjetje, pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je opredeljeno v členu 106(2) PDEU, kadar se pomoč dodeli za opravljanje teh storitev;

(b)

operacija povezana s pomočjo za skladiščenje iz člena 67;

(c)

operacija povezana z ureditvijo nadomestil iz člena 70;

(d)

operacija povezana z zbiranjem podatkov iz člena 77;

(e)

operacija povezana s podporo iz člena 33 ali 34 ali nadomestili iz členov 54, 55 ali 56;

(f)

operacija povezana z ukrepi CPP iz člena 80.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice uporabljajo intenzivnost javne pomoči med 50 % in 100 % skupnih upravičenih odhodkov, kadar se:

(a)

operacija izvaja v skladu s poglavjem I, II ali IV naslova V in izpolnjuje vsa naslednja merila:

(i)

je v javnem interesu;

(ii)

ima skupnega upravičenca;

(iii)

ima inovativne značilnosti, kadar je ustrezno, na lokalni ravni;

(b)

operacija izvaja v skladu s poglavjem III naslova V, izpolnjuje enega od pogojev iz točk (a)(i), (ii) in (iii) tega odstavka ter zagotavlja javni dostop do svojih rezultatov.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 se uporabijo dodatne odstotne točke intenzivnosti javne pomoči posebne vrste operacij, kot so določene v Prilogi I.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, kako se različne odstotne točke intenzivnosti javne pomoči uporabljajo, če je izpolnjenih več pogojev iz Priloge I. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3),

Člen 96

Izračun dodatnih stroškov ali izpada prihodkov

Kadar je pomoč dodeljena na podlagi dodatnih stroškov ali izpada prihodkov, države članice zagotovijo, da so ustrezni izračuni primerni, natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštenega, pravičnega in preverljivega izračuna.

POGLAVJE III

Upravljavski in kontrolni sistemi

Člen 97

Organ upravljanja

1.   Poleg splošnih pravil iz člena 125 Uredbe (EU) št. 1303/2013 organ upravljanja

(a)

Komisiji vsako leto do 31. marca predloži ustrezne kumulativne podatke o operacijah, izbranih za financiranje do konca predhodnega koledarskega leta, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in same operacije;

(b)

zagotovi obveščanje javnosti o dejavnosti operativnega programa, in sicer z obveščanjem možnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih zagotavlja program, in pravilih glede dostopa do finančne podpore programa;

(c)

zagotovi obveščanje javnosti o operativnem programu z obveščanjem upravičencev o prispevku Unije ter obveščanje širše javnosti o vlogi Unije v programu.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za pripravo podatkov iz točke (a) odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 127(2).

Člen 98

Pošiljanje finančnih podatkov

1.   Države članice do 31. januarja in 31. julija Komisiji po elektronski pošti pošljejo napovedani znesek, za katerega nameravajo vložiti zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na sedanje in na naslednje proračunsko leto.

2.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim vzpostavi obrazec, ki se uporabi pri sporočanju finančnih podatkov Komisiji. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

POGLAVJE IV

Nadzor s strani držav članic

Člen 99

Finančni popravki držav članic

1.   Države članice poleg finančnih popravkov iz člena 143 Uredbe (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah opravijo tudi finančne popravke, če upravičenec ne spoštuje obveznosti iz člena 10(2) te uredbe.

2.   Države članice v primerih finančnih popravkov iz odstavka 1 določijo znesek popravka, ki je sorazmeren z vrsto, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem kršitve ali kaznivega dejanja s strani upravičenca in pomenom prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost upravičenca.

POGLAVJE V

Nadzor s strani Komisije

Oddelek 1

Prekinitev in začasna ustavitev

Člen 100

Prekinitev roka plačila

1.   Poleg meril, ki omogočajo prekinitev, iz člena 83(1)(a) do (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko rok plačila za zahtevek za vmesno plačilo prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, če država članica ni izpolnila svojih obveznosti v okviru SRP, kar lahko vpliva na odhodke iz potrjenega izkaza o odhodkih, za katere se zahteva vmesno plačilo.

2.   Komisija pred prekinitvijo roka za vmesno plačilo iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte, s katerimi potrjuje, da obstajajo dokazi o neizpolnjevanju obveznosti v okviru SRP. Komisija pred sprejetjem takih izvedbenih aktov takoj obvesti zadevno državo članico o takih dokazih ali zanesljivih informacijah, ta pa ima možnost, da v razumnem roku predloži pripombe.

3.   Prekinitev celotnega zneska ali dela vmesnih plačil v zvezi z odhodki iz odstavka 1, zajetih v zahtevku za plačilo, je sorazmerna glede na vrsto, težo, trajanje in morebitno ponovitev neizpolnjevanja obveznosti.

Člen 101

Začasna ustavitev plačil

1.   Poleg člena 142 Uredbe (EU) št. 1303/2013 lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil v okviru operativnega programa v primeru resnega neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz SRP, s strani države članice, ki lahko vpliva na odhodke iz potrjenega izkaza o odhodkih, za katere se zahteva vmesno plačilo.

2.   Komisija pred začasno ustavitvijo vmesnega plačila iz odstavka 1 sprejme izvedbeni akt, s katerim potrjuje, da država članica ni izpolnila obveznosti v skladu s SRP. Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta o takšnih ugotovitvah ali zanesljivih informacijah takoj obvesti zadevno državo članico, ta pa ima možnost, da predloži pripombe v zvezi s tem.

3.   Začasna ustavitev celotnega zneska ali dela vmesnih plačil v zvezi z odhodki iz odstavka 1, zajetih v zahtevku za plačilo, je sorazmerna glede na vrsto, težo, trajanje in morebitno ponovitev resnega neizpolnjevanja obveznosti.

Člen 102

Pooblastila Komisije

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 126 sprejme delegirane akte, s katerimi opredeli tiste primere neizpolnjevanja obveznosti iz člena 100 in primere resnega neizpolnjevanja obveznosti iz člena 101(1), ki izhajajo iz ustreznih določb SRP, ki so bistvene za ohranjanje morskih bioloških virov.

Oddelek 2

Izmenjava informacij in finančni popravki

Člen 103

Dostop do informacij

Na zahtevo Komisije ji države članice posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje aktov Unije v zvezi s SRP, če imajo ti akti finančne posledice za ESPR.

Člen 104

Zaupnost

1.   Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zaupnost informacij, sporočenih ali pridobljenih med nadzorom na kraju samem ali v okviru potrditve računovodskih izkazov, izvedene na podlagi te uredbe.

2.   Za te informacije iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo načela iz člena 8 Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (39).

Člen 105

Finančni popravki Komisije

1.   Poleg primerov iz člena 22(7), člena 85 in člena 144(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program, če po ustrezni preiskavi ugotovi, da:

(a)

na izdatek v potrjenem izkazu o odhodkih vplivajo primeri, v katerih upravičenec ne izpolnjuje obveznosti, iz člena 10(2) te uredbe in jih država članica pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka ni popravila;

(b)

na izdatek v potrjenem izkazu o odhodkih vplivajo primeri resne neskladnosti s pravili SRP s strani države članice, kar je povzročilo začasno ustavitev plačila na podlagi člena 101 te uredbe, in kadar zadevna država članica še vedno ne more dokazati, da je sprejela potrebne ukrepe za izboljšanje, s katerimi bi zagotovila skladnost z veljavnimi pravili in njihovo izvajanje v prihodnje.

2.   Komisija se o znesku popravka odloči ob upoštevanju vrste, resnosti, trajanja in ponavljanja resne neskladnosti s pravili SRP s strani države članice ali upravičenca in pomena prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost zadevnega upravičenca.

3.   Kadar ni mogoče natančno določiti zneska odhodkov, povezanih z neskladnostjo države članice s pravili SRP, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek v skladu z odstavkom 4.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 126, s katerim določi merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, in merila za uporabo pavšalnega ali ekstrapoliranega finančnega popravka.

Člen 106

Postopek

Kadar Komisija predlaga finančni popravek iz člena 105 te uredbe, se smiselno uporablja člen 145 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

POGLAVJE VI

Spremljanje, vrednotenje, obveščanje in sporočanje

Oddelek 1

Vzpostavitev skupnega sistema spremljanja in vrednotenja ter njegovi cilji

Člen 107

Sistem spremljanja in vrednotenja

1.   Za operacije ESPR v okviru deljenega upravljanja se vzpostavi skupen sistem spremljanja in vrednotenja, katerega namen je merjenje uspešnosti ESPR. Za zagotavljanje učinkovitega merjenja uspešnosti se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126, s katerimi opredeli vsebino in sestavo tega sistema.

2.   Splošni učinek ESPR se preuči glede na prednostne naloge Unije iz člena 6.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli sklop kazalnikov, značilnih za te prednostne naloge Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

3.   Države članice Komisiji predložijo vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja zadevnih ukrepov. Komisija upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov, zlasti njihovo uporabo za statistične namene, kadar je to ustrezno. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o informacijah, ki jih predložijo države članice, ter o potrebah po podatkih in sinergijah med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

4.   Komisija vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega člana. Prvo poročilo se predloži do 31. decembra 2017.

Člen 108

Cilji

Cilji skupnega sistema spremljanja in vrednotenja so:

(a)

prikazati napredek in dosežke SRP in CPP, preučiti splošni učinek ter oceniti učinkovitost, uspešnost in pomen operacij ESPR;

(b)

prispevati k bolj usmerjeni podpori za SRP in CPP;

(c)

podpirati skupni proces pridobivanja znanja, povezan s spremljanjem in vrednotenjem;

(d)

zagotoviti zanesljivo, z dokazi podprto vrednotenje operacij ESPR, ki bo podlaga za postopek odločanja.

Oddelek 2

Tehnične določbe

Člen 109

Skupni kazalniki

1.   V sistemu spremljanja in vrednotenja iz člena 107 se določi seznam skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na začetno stanje ter na finančno izvajanje, učinka in rezultate operativnega programa ter se uporabljajo za vsak operativni program, da se omogoči združevanje podatkov na ravni Unije.

2.   Skupni kazalniki so povezani z mejniki in cilji, določenimi v operativnih programih v skladu s prednostnimi nalogami Unije iz člena 6. Ti skupni kazalniki se uporabljajo za pregled delovanja iz člena 21(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter omogočajo oceno napredka, učinkovitosti in uspešnosti izvajanja politike glede na cilje na ravni Unije ter na programski ravni.

Člen 110

Elektronski informacijski sistem

1.   Ključne informacije o izvajanju operativnega programa, o vsaki operaciji, izbrani za financiranje, in o dokončanih operacijah, ki jih je treba spremljati in ovrednotiti, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in projekta, se beležijo in hranijo elektronsko.

2.   Komisija zagotovi ustrezen in varen elektronski sistem za beleženje, hrambo in upravljanje ključnih informacij ter poročanje o spremljanju in vrednotenju.

Člen 111

Zagotavljanje informacij

Upravičenci do podpore v okviru ESPR, vključno z lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, ki so pooblaščeni za opravljanje funkcij v njihovem imenu, zagotovijo vse podatke in informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja operativnega programa, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem posebnih ciljev in prednostnih nalog.

Oddelek 3

Spremljanje

Člen 112

Postopki spremljanja

1.   Organ upravljanja iz člena 97 te uredbe in odbor za spremljanje iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1303/2013 spremljata kakovost izvajanja programa.

2.   Organ upravljanja in odbor za spremljanje operativni program spremljata z uporabo finančnih kazalnikov ter kazalnikov učinka in rezultatov.

Člen 113

Naloge odbora za spremljanje

Poleg nalog iz člena 49 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se odbor za spremljanje prepriča o izvajanju operativnega programa in učinkovitosti tega izvajanja. V ta namen odbor za spremljanje:

(a)

v šestih mesecih po sprejetju odločitve o odobritvi programa svetuje in potrdi merila za izbor operacij, ki bodo financirane; izbirna merila se revidirajo glede na programske potrebe;

(b)

preuči dejavnosti in učinke v zvezi z načrtom vrednotenja programa;

(c)

preuči ukrepe iz programa, ki se nanašajo na izpolnjevanje posebnih predhodnih pogojev;

(d)

preuči in potrdi letna poročila o izvajanju, preden se pošljejo Komisiji;

(e)

preuči ukrepe za spodbujanje enakosti moških in žensk, enakih možnosti ter nediskriminacije, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe.

Odbor za spremljanje ne poda mnenja o delovnih načrtih za zbiranje podatkov iz člena 21.

Člen 114

Letno poročilo o izvajanju

1.   Države članice do 31. maja 2016 in do 31. maja vsako naslednje leto do vključno leta 2023 Komisiji predložijo letna poročila o izvajanju operativnega programa v predhodnem koledarskem letu. Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015.

2.   Poleg določb člena 50 Uredbe (EU) št. 1303/2013 letna poročila o izvajanju vključujejo:

(a)

informacije o finančnih obveznostih in odhodkih za posamezne ukrepe;

(b)

povzetek izvedenih dejavnosti v zvezi z načrtom vrednotenja;

(c)

informacije in ukrepe v zvezi s primeri hudih kršitev iz člena 10(1) te uredbe in nespoštovanjem pogojev iz člena 10(2) te uredbe ter ukrepi za izboljšanje stanja;

(d)

informacije o ukrepih, sprejetih zaradi skladnosti s členom 41(10) te uredbe;

(e)

informacije o ukrepih, sprejetih za zagotovitev obveščanja javnosti o upravičencih v skladu s Prilogo V k tej uredbi, pri čemer se pri fizičnih osebah upošteva nacionalno pravo, vključno z morebitnim veljavnim pragom.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o obliki in strukturi letnih poročil o izvajanju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3).

Oddelek 4

Vrednotenje

Člen 115

Splošne določbe

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi elemente, ki morajo biti vključeni v poročila o predhodnih vrednotenjih iz člena 55 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ter določi minimalne zahteve za načrt vrednotenja iz člena 56 te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 127(3) te uredbe.

2.   Države članice zagotovijo skladnost vrednotenj s skupnim sistemom spremljanja in vrednotenja, dogovorjenim v skladu s členom 107, organizirajo pripravo in zbiranje potrebnih podatkov ter izvajalcem vrednotenja predložijo različne informacije, pridobljene v okviru sistema spremljanja.

3.   Države članice poročila o vrednotenju objavijo na internetu, Komisija pa na spletnem mestu Unije.

Člen 116

Predhodno vrednotenje

Države članice zagotovijo, da so izvajalci predhodnega vrednotenja vključeni že v zgodnjo fazo postopka razvoja operativnega programa, kar vključuje sodelovanje pri razvoju analize iz točke (a) člena 18(1), zasnovi logike programa in opredelitvi ciljev programa.

Člen 117

Naknadno vrednotenje

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami v skladu s členom 57 Uredbe (EU) št. 1303/2013 pripravi poročilo o naknadnem vrednotenju.

Člen 118

Povzetek vrednotenj

Komisija je odgovorna za povzetek poročil o predhodnem vrednotenju na ravni Unije. Povzetek poročil o vrednotenju se dokonča najpozneje do 31. decembra v letu po predložitvi ustreznih vrednotenj.

Oddelek 5

Informiranje in sporočanje

Člen 119

Informiranje in obveščanje javnosti

1.   Organ upravljanja je v skladu s točko (b) člena 99(1) pristojen za:

(a)

vzpostavitev enotnega spletnega mesta ali enotnega spletnega portala z informacijami o operativnem programu v državi članici in dostopom do njega;

(b)

informiranje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnega programa;

(c)

obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih ESPR z ukrepi obveščanja in sporočanja rezultatov ter vpliva sporazumov o partnerstvu, operativnih programov in operacij;

(d)

zagotavljanje, da je javnosti na voljo povzetek ukrepov za zagotavljanje skladnosti s pravili SRP, vključno s primeri nespoštovanja teh pravil s strani držav članic ali s strani upravičencev in ukrepi za izboljšanje stanja, kot so finančni popravki.

2.   Države članice za zagotovitev preglednosti glede podpore iz ESPR vodijo seznam operacij v formatu CSV ali XML, ki je dostopen na enotnem spletnem mestu ali enotnem spletnem portalu, na katerem sta na voljo seznam operacij in povzetek operativnega programa.

Seznam operacij se posodobi najmanj vsakih šest mesecev.

Minimalne informacije, ki se vključijo v seznam operacij, skupaj s posebnimi informacijami v zvezi z operacijami iz členov 26, 39, 47, 54 in 56, so navedene v Prilogi V.

3.   Podrobna pravila v zvezi z ukrepi informiranja in obveščanja javnosti ter ukrepi informiranja prosilcev in upravičencev so določena v Prilogi V.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične značilnosti ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o operacijah, navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 127(2).

NASLOV VIII

IZVAJANJE V OKVIRU NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 120

Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za ukrepe, financirane v okviru neposrednega upravljanja, kot so določeni v naslovu VI.

POGLAVJE II

Nadzor

Člen 121

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju operacij, financiranih v skladu s to uredbo, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z učinkovitimi pregledi, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče imajo pooblastila za revizije tako na podlagi dokumentov kot na podlagi pregledov na kraju samem za vse upravičence, izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem za gospodarske subjekte, ki jih financiranje Unije neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (40) in iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 z namenom ugotavljanja morebitnih primerov goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije v zvezi s sporazumom ali odločitvijo o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo v zvezi s sredstvi Unije.

3.   Brez poseganja v odstavke 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in odločitve o dodelitvi nepovratnih sredstev ter pogodbe, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem iz navedenih odstavkov, v skladu s njihovimi ustreznimi pristojnostmi.

Člen 122

Revizije

1.   Uradniki Komisije in Računskega sodišča ali njihovi predstavniki lahko v obdobju treh let po končnem plačilu s strani Komisije na podlagi predhodnega obvestila, poslanega vsaj deset delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih, kadar koli izvajajo revizije na kraju samem za operacije, ki se financirajo v skladu s to uredbo.

2.   Uradniki Komisije in Računskega sodišča ali njihovi predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do računovodskih knjig ter vseh drugih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki se financirajo na podlagi te uredbe.

3.   Pooblastila za revizije iz odstavka 2 ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih nekatera dejanja izvajajo le uradniki, posebej imenovani v skladu z nacionalno zakonodajo. Uradniki Komisije in Računskega sodišča ali njihovi predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice. Vseeno imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

4.   Če je kakršna koli finančna podpora Unije, dodeljena v skladu s to uredbo, naknadno dodeljena tretji osebi kot končnemu upravičencu, prvotni upravičenec, ki je prejemnik finančne podpore Unije, Komisiji zagotovi vse ustrezne podatke v zvezi z identiteto tega končnega upravičenca.

Člen 123

Začasna ustavitev plačil, znižanje in preklic finančnega prispevka

1.   Če Komisija meni, da sredstva Unije niso bila uporabljena v skladu s pogoji iz te uredbe ali iz katerega koli drugega veljavnega pravnega akta Unije, o tem uradno obvesti upravičence, ki lahko Komisiji v enem mesecu od datuma takšnega uradnega obvestila predložijo svoje pripombe.

2.   Če upravičenci ne odgovorijo v roku iz odstavka 1 tega člena ali če se njihove ugotovitve ne štejejo za zadovoljive, Komisija zniža ali prekliče dodeljeni finančni prispevek ali začasno ustavi plačila. Vsak neupravičeno izplačan znesek je treba vrniti v splošni proračun Unije. Zneskom, ki niso vrnjeni pravočasno, se prištejejo zamudne obresti v skladu s pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

POGLAVJE III

Vrednotenje in poročanje

Člen 124

Vrednotenje

1.   Operacije, ki se financirajo v skladu s to uredbo, se redno spremljajo, da se nadzira njihovo izvajanje.

2.   Komisija zagotovi redno neodvisno zunanje vrednotenje financiranih operacij.

Člen 125

Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a)

do 31. marca 2017 vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja operacij, financiranih v skladu s to uredbo;

(b)

do 31. avgusta 2018 sporočilo o nadaljevanju operacij, financiranih v skladu s to uredbo.

NASLOV IX

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 126

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10, 14, 32, 40, 41, 72, 102, 105, 107 in 129 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2020.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10, 14, 32, 40, 41, 72, 102, 105, 107 in 129 lahko kadar koli prekličeta Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 10, 14, 32, 40, 41, 72, 102, 105, 107 in 129, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 127

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja o osnutku izvedbenega akta, ki se sprejme v skladu s členom 95(5) te uredbe, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporablja tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV X

KONČNE DOLOČBE

Člen 128

Razveljavitev

1.   Brez poseganja v določbe člena 129(2) se uredbe (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006, (ES) št. 791/2007, (EU) št. 1255/2011 in člen 103 Uredbe (ES) št. 1224/2009 razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 129

Prehodne določbe

1.   Za lažji prehod s shem podpore, vzpostavljenih z uredbami (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006, (ES) št. 791/2007 in (EU) št. 1255/2011, na shemo iz te uredbe se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 126, s katerimi določi pogoje, pod katerimi se podpora, ki jo je Komisija odobrila v skladu z navedenimi uredbami, vključi v podporo na podlagi te uredbe, skupaj s tehnično pomočjo in naknadnim vrednotenjem.

2.   Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem, zadevnih projektov, do njihovega zaključka, ali pomoči, ki jo Komisija odobri na podlagi uredb (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006, (ES) št. 791/2007 in (EU) št. 1255/2011 ter člena 103 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za to pomoč na dan 31. decembra 2013, katere se še naprej uporabljajo za te projekte ali pomoč.

3.   Zahtevki, predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006, ostanejo veljavni.

Člen 130

Začetek veljavnosti in začetek uporabe

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 299, 4.10.2012, str. 133 in UL C 271, 19.9.2013, str. 154.

(2)  UL C 391, 18.12.2012, str. 84.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. maja 2014.

(4)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 2328/2003 z dne 22. decembra 2003 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in francoskih departmajev Gvajane in Reuniona kot posledica oddaljenosti navedenih regij (UL L 345, 31.12.2003, str. 34).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (UL L 160, 14.6.2006, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, 15.8.2006, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 791/2007 z dne 21. maja 2007 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Réunion (UL L 176, 6.7.2007, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike (UL L 321, 5.12.2011, str. 1).

(10)  Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Sporazum o izvajanju dela XI Konvencije (UL L 179, 23.6.1998, str. 3).

(11)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(12)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 60, 5.3.2008, str. 1).

(14)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(16)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(17)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(18)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(19)  Priporočilo 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju celovitega gospodarjenja z obalnim pasom v Evropi (UL L 148, 6.6.2002, str. 24).

(20)  Uredba Komisije (ES) 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (UL L 5, 9.1.2004, str. 25).

(21)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(22)  Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(23)  Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27.11.1995, str. 49).

(24)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(25)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(26)  Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).

(27)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(28)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(29)  Sklep Komisije 2005/629/EC z dne 26. avgusta 2005 o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (UL L 225, 31.8.2005, str. 18).

(30)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(31)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(32)  Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).

(33)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(34)  Uredba Komisije (ES) št. 710/2009 z dne 5. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o ekološkem gojenju živali iz ribogojstva in ekološki pridelavi morskih alg (UL L 204, 6.8.2009, str. 15).

(35)  Uredba (ES) št. 761/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

(36)  Odločba Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (UL L 155, 18.6.2009, str. 30).

(37)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(38)  Uredba Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (ES) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (UL L 128, 21.5.2005, str. 1).

(39)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(40)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).


PRILOGA I

INTENZIVNOST POSEBNE POMOČI

Vrsta operacij

Odstotne točke

Operacije v zvezi z malim priobalnim ribolovom so lahko upravičene do povečanja za

30

Operacije na odročnih grških otokih in hrvaških otokih Dugi Otok, Vis, Mljet in Lastovo so lahko upravičene do povečanja za

35

Operacije v najbolj oddaljenih regijah so lahko upravičene do povečanja za

35

Operacije, ki jih izvajajo organizacije ribičev ali drugi skupni upravičenci zunaj poglavja III naslova V, so lahko upravičene do povečanja za

10

Operacije, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije, so lahko upravičene do povečanja za

25

Operacije v skladu s členom 76 o nadzoru in izvrševanju so lahko upravičene do povečanja za

30

Operacije v skladu s členom 76 o nadzoru in izvrševanju v zvezi z malim priobalnim ribolovom so lahko upravičene do povečanja za

40

Operacije v skladu s členom 41(2) v zvezi z nadomestitvijo ali posodobitvijo glavnih ali pomožnih motorjev, se zmanjšajo za

20

Operacije, ki jih izvajajo podjetja, ki niso MSP, se zmanjšajo za

20


PRILOGA II

LETNA RAZDELITEV ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI ZA OBDOBJE OD 2014 DO 2020

Opis

Obdobje

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

Skupaj

Dejavnosti ESPR v okviru deljenega upravljanja

(2014-2020)

788 060 689

798 128 031

805 423 852

818 478 098

837 523 233

843 250 018

858 467 679

5 749 331 600


PRILOGA III

OKVIRNA RAZDELITEV SREDSTEV V OKVIRU POGLAVIJ I IN II NASLOVA VI MED CILJE IZ ČLENOV 82 IN 85  (1)

Cilji iz člena 82:

1.

Oblikovanje in izvajanje integriranega upravljanja pomorskih in obalnih zadev – 5 %

2.

Razvoj medsektorskih pobud – 33 %

3.

Podpiranje trajnostne gospodarske rasti, zaposlovanja, inovacij in novih tehnologij – 2 %

4.

Spodbujanje varstva morskega okolja – 5 %

Cilji iz člena 85:

1.

Zbiranje, upravljanje in razširjanje znanstvenih nasvetov v okviru SRP – 11 %

2.

Posebni ukrepi nadzora in izvrševanja v okviru SRP – 19 %

3.

Prostovoljni prispevki mednarodnim organizacijam – 10 %

4.

Dejavnosti svetovalnih svetov ter dejavnosti obveščanja v okviru SRP in CPP – 9 %

5.

Tržne informacije, vključno z vzpostavitvijo elektronskih trgov – 6 %


(1)  Odstotki se nanašajo na znesek iz člena 14, ki ne zajema dodelitve v skladu s členom 92.


PRILOGA IV

POSEBNI PREDHODNI POGOJI

Posebni cilj v okviru prednostne naloge Unije za ESPR – tematski cilj

Predhodni pogoji

Merila za izpolnitev

Prednostna naloga ESPR:

1.

Spodbujanje okoljsko trajnostnega, z viri gospodarnega, inovativnega, konkurenčnega in na znanju temelječega ribištva.

Posebni cilj: (a) – (f).

Tematski cilj 3: povečanje konkurenčnosti MSP, kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorjev ribištva in akvakulture (za ESPR);

Tematski cilj 6: ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov;

Tematski cilj 8: spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter spodbujanje mobilnosti delovne sile.

Poročilo o ribolovni zmogljivosti je bilo predloženo v skladu s členom 22(2) Uredbe(EU) št. 1380/2013.

Poročilo je pripravljeno v skladu s skupnimi smernicami, ki jih izda Komisija.

Ribolovna zmogljivost ne presega zgornje meje ribolovne zmogljivosti, določene v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1380/2013.

Prednostna naloga ESPR:

2.

Spodbujanje okoljsko trajnostne, z viri gospodarne, inovativne, konkurenčne in na znanju temelječe akvakulture.

Posebna cilja: (a), (b) in(c).

Tematski cilj 3: povečanje konkurenčnosti MSP, kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorjev ribištva in akvakulture (za ESPR);

Tematski cilj 6: ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;

Tematski cilj 8: spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter spodbujanje mobilnosti delovne sile.

Oblikovanje večletnega nacionalnega strateškega načrta za akvakulturo iz člena 34 Uredbe (EU) št. 1380/2013 do leta 2014.

Večletni nacionalni strateški načrt za akvakulturo se Komisiji predloži najpozneje do dneva predložitve operativnega programa.

Operativni program vključuje informacije o dopolnjevanju z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za akvakulturo.

Prednostna naloga ESPR:

3.

Pospeševanje izvajanja SRP.

Posebni cilj (a).

Tematski cilj 6: ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov.

Upravna zmogljivost: upravna zmogljivost je na voljo za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008.

Opis upravne zmogljivosti za pripravo in uporabo večletnega programa za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija.

Opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje delovnih načrtov za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija.

Opis zmogljivosti na področju dodeljevanja človeških virov za sklepanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami v primeru deljenega dela v zvezi z izvajanjem obveznosti zbiranja podatkov.

Prednostna naloga ESPR:

3.

Pospeševanje izvajanja SRP.

Posebni cilj (b).

Tematski cilj 6: ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov.

Upravna zmogljivost: upravna zmogljivost je na voljo za izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljen v Uredbi (ES) št. 1224/2009.

Posebni ukrepi vključujejo:

opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje oddelka operativnega programa, ki se nanaša na nacionalni finančni program nadzora za obdobje 2014–2020 iz točke (o) člena 18(1),

opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje nacionalnega programa nadzora za večletne načrte, kot je določeno v členu 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009,

opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje skupnega programa nadzora, ki se lahko pripravi z drugimi državami članicami, kot je določeno v členu 94 Uredbe (ES) št. 1224/2009,

 

 

opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, kot je določeno v členu 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009,

opis upravne zmogljivosti za uporabo sistema učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za hude kršitve, kot je določeno v členu 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009,

opis upravne zmogljivosti za uporabo sistema točk za hude kršitve, kot je določeno v členu 92 Uredbe (ES) št. 1224/2009.


PRILOGA V

OBVEŠČANJE IN SPOROČANJE V ZVEZI S PODPORO IZ ESPR

1.   Seznam operacij

Seznam operacij iz člena 119 vsebuje naslednja podatkovna polja v najmanj enem uradnem jeziku države članice:

ime upravičenca (le za pravne osebe in fizične osebe v skladu z nacionalnim pravom),

identifikacijska številka registra flote Skupnosti (CFR) iz člena 10 Uredbe (ES) št. 26/2004 (izpolni se le, če je operacija povezana z ribiškim plovilom),

ime operacije,

povzetek operacije,

datum začetka operacije,

datum zaključka operacije (predvideni datum za fizično dokončanje ali celotno izvedbo operacije),

skupni upravičeni odhodki,

znesek prispevka Unije,

poštna številka operacije,

država,

ime prednostne naloge Unije,

datum zadnje posodobitve seznama operacij.

2.   Ukrepi informiranja in obveščanja javnosti

1.

Država članica z različnimi oblikami in metodami sporočanja na ustrezni ravni zagotovi, da ukrepi informiranja in obveščanja javnosti dosežejo kar najširšo medijsko pokritost.

2.

Država članica je odgovorna za izvajanje najmanj naslednjih ukrepov informiranja in obveščanja javnosti:

(a)

organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero je javnost obveščena o začetku operativnega programa;

(b)

vsaj dvakrat v programskem obdobju organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero se spodbujajo možnosti financiranja in uporabljene strategije ter predstavijo dosežki operativnega programa;

(c)

po potrebi izobešanje zastave ali simbola Unije pred prostori vsakega organa upravljanja ali na mestu, ki je vidno javnosti, v prostorih vsakega organa upravljanja;

(d)

elektronsko objavo seznama operacij v skladu z oddelkom 1;

(e)

navajanje primerov operacij glede na operativni program na enotnem spletnem mestu ali spletnem mestu operativnega programa, ki je dostopno prek enotnega spletnega portala; primere bi bilo treba navesti v razširjenem uradnem jeziku Unije, ki ni uradni jezik ali eden od uradnih jezikov zadevne države članice;

(f)

zagotavljanje, da je poseben oddelka enotnega spletnega mesta namenjen za kratke povzetke operacij v zvezi z inovacijami in ekološkimi inovacijami;

(g)

posodabljanje informacij o izvajanju operativnega programa, vključno z njegovimi glavnimi dosežki, na enotnem spletnem mestu ali spletnem mestu operativnega programa, ki je dostopno prek enotnega spletnega portala;

(h)

zagotavljanje, da je javnosti na voljo povzetek ukrepov za zagotavljanje skladnosti s pravili SRP, vključno s primeri nespoštovanja teh pravil s strani držav članic ali upravičencev in ukrepi za izboljšanje stanja, kot so finančni popravki.

3.

Organ upravljanja v ukrepe informiranja in obveščanja javnosti v skladu z nacionalnimi zakonodajami in praksami vključi naslednje organe:

(a)

partnerje iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(b)

informacijska središča o Evropi in predstavništva Komisije v državah članicah;

(c)

izobraževalne in raziskovalne ustanove.

Ti organi obsežno razširjajo informacije iz točk (a) in (b) člena 119(1).

3.   Ukrepi informiranja za morebitne upravičence in upravičence

3.1   Ukrepi informiranja za morebitne upravičence

1.

Organ upravljanja zagotovi, da se cilji operativnega programa in možnosti financiranja, ki jih omogoča ESPR, obsežno razširjajo med morebitnimi upravičenci in vsemi zainteresiranimi stranmi.

2.

Organ upravljanja zagotovi, da so morebitni upravičenci obveščeni vsaj o naslednjem:

(a)

pogojih za upravičenost odhodkov, ki morajo biti izpolnjeni za financiranje v okviru operativnega programa;

(b)

opisu pogojev za dopustnost vlog, postopkov za pregled vlog za financiranje in zadevnih rokov;

(c)

merilih za izbor operacij, ki bodo financirane;

(d)

kontaktnih osebah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki lahko zagotovijo informacije o operativnih programih;

(e)

tem, da morajo biti v vlogah predlagane dejavnosti sporočanja, ki so sorazmerne z obsegom operacije ter s katerimi se bo javnost obveščalo o ciljih operacije in podpori Unije za to operacijo.

3.2   Ukrepi informiranja za upravičence

Organ upravljanja upravičence obvesti, da sprejetje financiranja pomeni privolitev v vključitev na seznam operacij, ki je objavljen v skladu s členom 119(2).