24.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 404/2014

z dne 17. februarja 2014

o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta glede spremljanja emisij CO2 iz novih lahkih gospodarskih vozil, homologiranih s postopkom večstopenjske homologacije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) in zlasti drugega pododstavka člena 8(9) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XII k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (2) določa novo metodo za določanje emisij CO2 in porabe goriva za vozila N1, homologirana s postopkom večstopenjske homologacije (v nadaljnjem besedilu: večstopenjska vozila). Nova metodologija se uporablja od 1. januarja 2014, prostovoljno pa se lahko izvaja od 1. januarja 2013.

(2)

Točka 7 dela B Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011 določa, da se specifične emisije CO2 iz dodelanih vozil dodelijo proizvajalcu osnovnega vozila. Zato mora biti mogoče dodelana večstopenjska vozila prepoznati v postopku spremljanja in identificirati proizvajalca osnovnega vozila. Prav tako je treba določiti nekatere podatke, ki se nanašajo na osnovno vozilo, in sicer v skladu z metodologijo iz Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008.

(3)

Proizvajalci osnovnega vozila imajo v skladu s členom 8(5) Uredbe (EU) št. 510/2011 pravico preveriti podatke o večstopenjskem vozilu, na podlagi katerih so izračunani njihovi cilji specifičnih emisij CO2. Zato je primerno določiti ustrezne podatkovne parametre, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje takih preverjanj.

(4)

Metodologija iz Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008 se uporablja za nedokončana in dodelana vozila. Vendar bi bilo treba pojasniti, da bi bilo v primerih, ko se dokončano vozilo nadalje preoblikuje pred prvo registracijo, za izračun ciljev specifičnih emisij treba spremljati in upoštevati maso v neobremenjenem stanju in emisije CO2 dokončanega vozila, ki se uporablja kot osnovno vozilo.

(5)

Treba je natančneje določiti podatke, ki bi jih bilo treba predložiti za zagotovitev, da se vrednosti emisij CO2 iz večstopenjskih vozil lahko ustrezno in učinkovito spremljajo in preverjajo.

(6)

Vozilo se identificira z identifikacijsko številko vozila (v nadaljnjem besedilu: VIN), tj. alfanumerično oznako, ki jo proizvajalec dodeli vozilu v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 19/2011 (3). Oddelek 4 Priloge XVII k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa kot osnovno pravilo, da se identifikacijska številka osnovnega vozila ohrani na vseh naslednjih stopnjah homologacijskega postopka, da se zagotovi sledljivost postopka. Zato bi moralo biti dodelano vozilo prek VIN mogoče povezati z osnovnim vozilom in tako določiti proizvajalca osnovnega vozila, ki je odgovoren za emisije CO2. Poleg tega bi morala VIN proizvajalcu osnovnega vozila omogočati preverjanje ustreznih podatkov, ki se nanašajo na osnovno vozilo. Glede na to, da ni drugih parametrov, ki bi lahko zagotovili takšno povezavo, je primerno, da se od držav članic zahteva, da spremljajo in Komisiji sporočajo VIN novo registriranih vozil N1 prek sistema za zbiranje podatkov Evropske agencije za okolje (v nadaljnjem besedilu: EEA).

(7)

Za izračun ciljev specifičnih emisij v zvezi z večstopenjskimi vozili je treba v skladu s točko 7 dela B Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011 upoštevati privzeto dodano maso, določeno v skladu s točko 5.3 Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008. Zato bo potrebno spremljanje in sporočanje mase osnovnega vozila v neobremenjenem stanju in največje tehnično dovoljene mase navedenega vozila, na podlagi katerih se lahko določi privzeta dodana masa, ali pa spremljanje in sporočanje privzete dodane mase. Poleg tega je za določitev, ali večstopenjsko vozilo spada v področje uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011, treba preveriti, ali referenčna masa dodelanega vozila ne presega omejitev iz člena 2(1) navedene uredbe.

(8)

Če države članice ne morejo zagotoviti vseh parametrov, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo II k Uredbi (EU) št. 510/2011 zaradi strukture svojega sistema za evidentiranje podatkov o novih lahkih gospodarskih vozilih, lahko navedene parametre zagotovijo zadevni proizvajalci v obvestilu iz člena 8(5) Uredbe (EU) št. 510/2011.

(9)

Iz istega razloga lahko proizvajalci v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 293/2012 (5) Komisiji in EEA predložijo VIN, ki so jih dodelili vozilom, prodanim v prejšnjem koledarskem letu ali za katere je bila v navedenem letu izdana garancija.

(10)

VIN so lahko po registraciji vozila za začetek njegove uporabe v cestnem prometu povezane z zbirkami podatkov, ki omogočajo identifikacijo lastnika vozila. Vendar sama VIN ne zajema osebnih podatkov in za obdelavo podatkov za namene Uredbe (EU) št. 510/2011 ni potreben dostop do kakršnih koli povezanih osebnih podatkov kot tudi ne njihova obdelava. Spremljanje in sporočanje VIN se zato ne šteje za obdelavo osebnih podatkov s področja uporabe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Kljub temu se priznava, da se VIN lahko štejejo za občutljive podatke, med drugim v zvezi s preprečevanjem kraje vozila, zato je primerno zagotoviti, da se VIN, ki se sporočijo Komisiji in EEA, ne objavijo.

(11)

S primerjanjem VIN, ki jih sporočijo države članice, s tistimi, ki jih zagotovijo proizvajalci, bi morala Komisija ob podpori EEA identificirati proizvajalce in zadevna vozila ter pripraviti začasno zbirko podatkov v skladu s členom 10b Izvedbene uredbe (EU) št. 293/2012.

(12)

Za zagotovitev popolne vzporednosti zahtev glede spremljanja v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 z zahtevami, ki veljajo za osebne avtomobile, v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8), je primerno prilagoditi zahteve iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011 o zagotavljanju zbirnih podatkov in metodologiji za določanje podatkov o spremljanju emisij CO2 za lahka gospodarska vozila.

(13)

Prilogo II k Uredbi (EU) št. 510/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (EU) št. 510/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. februarja 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 145, 31.5.2011, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 z dne 11. januarja 2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 8, 12.1.2011, str. 1).

(4)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 293/2012 z dne 3. aprila 2012 o spremljanju in nadzorovanju ter posredovanju podatkov o registraciji novih lahkih gospodarskih vozil v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 98, 4.4.2012, str. 1).

(6)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(7)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).


PRILOGA

Priloga II k Uredbi (EU) št. 510/2011 se spremeni:

1.

Del A se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Podrobni podatki

1.1   Dokončana vozila, registrirana kot N1

V primeru dokončanih ES-homologiranih vozil, ki so registrirana kot N1, države članice za vsako koledarsko leto evidentirajo naslednje podrobne podatke za vsako novo lahko gospodarsko vozilo, ko je prvič registrirano na njihovem ozemlju:

(a)

proizvajalca;

(b)

homologacijsko številko in njeno razširitev;

(c)

tip, varianto in različico;

(d)

znamko;

(e)

kategorijo homologiranega vozila;

(f)

kategorijo registriranega vozila;

(g)

specifične emisije CO2;

(h)

maso v neobremenjenem stanju;

(i)

največjo tehnično dovoljeno maso,

(j)

odtis: medosno razdaljo, kolotek krmiljene osi in kolotek druge osi;

(k)

vrsto goriva in način izgorevanja;

(l)

delovno prostornino motorja;

(m)

porabo električne energije;

(n)

oznako za inovativno tehnologijo ali skupino inovativnih tehnologij in zmanjšanje emisij CO2 zaradi navedene inovativne tehnologije;

(o)

identifikacijsko številko vozila.

Uporabi se oblika, določena v oddelku 2 dela C.

1.2   Vozila, odobrena z večstopenjskim postopkom in registrirana kot vozila N1

V primeru večstopenjskih vozil, registriranih kot vozila N1, države članice za vsako koledarsko leto evidentirajo naslednje podrobne podatke v zvezi z:

(a)

osnovnim (nedokončanim) vozilom: podatke iz točk (a), (b), (c), (d), (e), (g), (h), (i), (n) in (o) točke 1.1 ali, namesto podatkov iz točk (h) in (i), privzeto dodano maso kot del podatkov o homologaciji iz točke 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES;

(b)

osnovnim (dokončanim) vozilom: podatke iz točk (a), (b), (c), (d), (e), (g), (h), (i), (n) in (o) točke 1.1;

(c)

dodelanim vozilom: podatke iz točk (a), (f), (g), (h), (j), (k), (l), (m) in (o) točke 1.1.

Kadar podatkov iz točk (a) in (b) te točke za osnovno vozilo ni mogoče predložiti, država članica namesto tega predloži podatke v zvezi z dodelanim vozilom.

Za dodelana vozila N1 se uporabi oblika, določena v oddelku 2 dela C.

Identifikacijska številka vozila iz točke (o) točke 1.1 se ne objavi.“;

(b)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Države članice za vsako koledarsko leto določijo:

(a)

vire, ki se uporabljajo za zbiranje podrobnih podatkov iz točke 1;

(b)

skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet ES-homologacije;

(c)

skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet postopka večstopenjske homologacije, če je na voljo;

(d)

skupno število novih registracij novih posamično odobrenih lahkih gospodarskih vozil;

(e)

skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, odobrenih na nacionalni ravni v majhnih serijah.“

2.

Del B se spremeni:

(a)

uvodni del in točka 1 se spremenita:

„B.   Metodologija za določanje podatkov o spremljanju emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila

Podatki o spremljanju, ki jih morajo države članice določiti v skladu s točkama 1 in 3 dela A te priloge, se določijo v skladu z metodologijo iz tega dela.

1.   Število registriranih novih lahkih gospodarskih vozil

Države članice določijo število novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih na njihovem ozemlju v zadevnem letu spremljanja, ki se razdeli na vozila, ki so predmet ES-homologacije, vozila, ki se posamično odobrijo, in vozila, ki se odobrijo na nacionalni ravni v majhnih serijah, ter, če je na voljo, število večstopenjskih vozil.“;

(b)

točka 4 se črta;

(c)

v točki 7 se doda naslednji pododstavek:

„Ne glede na to, da se za del C te priloge uporabi privzeta dodana masa, se v primerih, ko navedene vrednosti mase ni mogoče določiti, za začasni izračun cilja specifičnih emisij iz člena 8(4) lahko uporabi masa dodelanega vozila v neobremenjenem stanju.

Če je osnovno vozilo dokončano vozilo, se za izračun cilja specifičnih emisij uporabi masa navedenega vozila v neobremenjenem stanju. Kadar pa navedene vrednosti mase ni mogoče določiti, se za začasni izračun cilja specifičnih emisij lahko uporabi masa dodelanega vozila v neobremenjenem stanju.“.

3.

Del C se nadomesti z naslednjim:

„C.   Oblike za prenos podatkov

Države članice vsako leto sporočijo podatke iz točk 1 in 3 dela A v naslednji obliki:

Oddelek 1 – zbirni podatki o spremljanju

Država članica (1)

 

Leto

 

Vir podatkov

 

Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet ES-homologacije

 

Skupno število novih registracij posamično odobrenih novih lahkih gospodarskih vozil

 

Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, odobrenih na nacionalni ravni v majhnih serijah

 

Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet postopka večstopenjske homologacije (če je na voljo)

 


Oddelek 2 – Podrobni podatki o spremljanju – vnos za posamezno vozilo

Sklicevanje na oddelek 1.1 dela A

Podrobni podatki o registriranem vozilu (2)

(a)

Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU (3)

Ime proizvajalca – izjava proizvajalca originalne opreme

DOKONČANO VOZILO/OSNOVNO VOZILO (4)

Ime proizvajalca – izjava proizvajalca originalne opreme

DODELANO VOZILO (4)

Ime proizvajalca v registru države članice (3)

(b)

Homologacijska številka in njena razširitev

(c)

Tip

Varianta

Različica

(d)

Znamka

(e)

Kategorija homologiranega vozila

(f)

Kategorija registriranega vozila

(g)

Specifične emisije CO2

(h)

Masa v neobremenjenem stanju

OSNOVNO VOZILO

Masa v neobremenjenem stanju

DODELANO VOZILO/DOKONČANO VOZILO

(i) (5)

Največja tehnično dovoljena masa

(j)

Medosna razdalja

Širina krmiljene osi (os 1)

Širina druge osi (os 2)

(k)

Vrsta goriva

Način izgorevanja

(l)

Delovna prostornina motorja (v cm3)

(m)

Poraba električne energije (v Wh/km)

(n)

Oznaka za inovativno tehnologijo ali skupino inovativnih tehnologij

Zmanjšanje emisij z uporabo inovativnih tehnologij

(o)

Identifikacijska številka vozila

Točka 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES (6)

Privzeta dodana masa (če je to ustrezno v primeru večstopenjskih vozil).


(1)  Oznake ISO 3166 alpha-2, z izjemo Grčije in Združenega kraljestva, za katera se uporabljata oznaki ‚EL‘ oziroma ‚UK‘.

(2)  Kadar v primeru večstopenjskih vozil podatkov za osnovno vozilo ni mogoče predložiti, država članica predloži vsaj podatke, določene v tej obliki, za dodelana vozila. Kadar ni mogoče zagotoviti identifikacijske številke vozila, je treba zagotoviti vse podrobne podatke za dokončano vozilo, dodelano vozilo ter osnovno vozilo v skladu s točkami (a), (b) in (c) točke 1.2 dela A te priloge.

(3)  V primeru odobritev na nacionalni ravni v majhnih serijah (NSS) ali posamičnih odobritev (IVA) se ime proizvajalca navede v stolpcu ‚Ime proizvajalca v registru države članice‘, v stolpcu ‚Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU‘ pa se navede naslednje: ‚AA-NSS‘ ali ‚AA-IVA‘.

(4)  V primeru večstopenjskih vozil se navede proizvajalec osnovnega (nedokončanega/dokončanega) vozila. Če ime proizvajalca osnovnega vozila ni na voljo, se navede samo proizvajalec dodelanega vozila.

(5)  V primeru večstopenjskih vozil se navede največja tehnično dovoljena masa osnovnega vozila.

(6)  V primeru večstopenjskih vozil se masa v neobremenjenem stanju in največja tehnično dovoljena masa osnovnega vozila lahko nadomestita s privzeto dodano maso iz podatkov o homologaciji v skladu s točko 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES.“