20.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/61

(1)

Izoblikovanje celovite podobe o razvoju investiranja v energetsko infrastrukturo v Uniji je bistvenega pomena za razvoj energetske politike Unije in za Komisijo, da lahko opravlja svoje naloge na področju energetike. Razpoložljivost rednih in najnovejših podatkov in informacij bi Komisiji morala omogočiti, da opravi potrebne primerjave in ocenjevanja ter predlaga primerne ukrepe na podlagi ustreznih številskih podatkov in analiz, zlasti glede prihodnjega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na področju energetike.

(2)

Razmere na področju energetike v Uniji in zunaj nje so se v zadnjih letih občutno spremenile, zato so postale naložbe v energetsko infrastrukturo bistvenega pomena za zagotavljanje oskrbe Unije z energijo, delovanje notranjega trga ter za prehod na nizkoogljični energetski sistem, s katerim je Unija pričela.

(3)

Nove razmere na področju energetike zahtevajo večje investiranje v vse vrste infrastrukture v vseh energetskih sektorjih ter razvoj novih vrst infrastrukture in novih tehnologij, ki jih bo trg sprejel. Liberalizacija energetskega sektorja in nadaljnja integracija notranjega trga zagotavljata gospodarskim subjektom pomembnejšo vlogo pri investiranju. Hkrati bodo nove zahteve politike, na primer cilji na področju mešanice goriv, spremenile politike držav članic glede nove in/ali posodobljene energetske infrastrukture.

(4)

V tem smislu bi bilo treba investiranju v energetsko infrastrukturo v Uniji nameniti večjo pozornost, zlasti zato, da bi se lažje predvidele težave in spodbujale najboljše prakse ter da bi bil prihodnji razvoj energetskega sistema Unije preglednejši.

(5)

Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi zato morala imeti na voljo natančne podatke in informacije o investicijskih projektih, vključno s projekti opustitve obratovanja, v najpomembnejših sestavnih delih energetskega sistema Unije.

(6)

Podatki in informacije o predvidljivem razvoju zmogljivosti proizvodnje, prenosa in skladiščenja ter o projektih v različnih energetskih sektorjih koristijo Uniji in so pomembni za prihodnje investicije. Zato je treba Komisiji zagotoviti, da bo uradno obveščena o investicijskih projektih, v katerih se je izgradnja ali opustitev obratovanja že začela ali glede katerih je bila končna odločitev o investicijah že sprejeta.

(7)

V skladu s členoma 41 in 42 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom) morajo podjetja uradno obvestiti Komisijo o svojih investicijskih projektih. Te informacije je treba dopolniti zlasti z rednim poročanjem o izvajanju investicijskih projektov. To dodatno poročanje ne posega v člene 41 do 44 Pogodbe Euratom. Vendar bi se bilo treba, če je le mogoče, izogniti nalaganju dvojnega bremena podjetjem.

(8)

Da bi imela Komisija usklajeno mnenje o prihodnjih razvojnih gibanjih celotnega energetskega sektorja Unije, je potreben harmoniziran poročevalni okvir za investicijske projekte, temelječ na posodobljenih kategorijah uradnih podatkov in informacij, ki jih morajo poslati države članice.

(9)

Države članice bi morale v ta namen Komisijo uradno obvestiti o podatkih in informacijah o investicijskih projektih v energetski infrastrukturi, ki se načrtujejo ali potekajo na njihovem ozemlju, povezanih s proizvodnjo, skladiščenjem in transportom nafte, zemeljskega plina, električne energije, vključno z energijo iz obnovljivih virov, premoga in lignita ter soproizvodnjo električne energije in uporabne toplote, proizvodnjo biogoriv ter zajemanjem, transportom in skladiščenjem ogljikovega dioksida. Države članice bi Komisijo morale uradno obvestiti tudi o podatkih in informacijah o investicijskih projektih v zvezi z električnimi in plinskimi povezavami s tretjimi državami. Za zadevna podjetja bi morala veljati obveznost uradnega obveščanja zadevnih držav članic o takih podatkih in informacijah.

(10)

Glede na časovni okvir investicijskih projektov v energetskem sektorju bi moralo poročanje vsaki dve leti zadoščati.

(11)

Da bi se izognili nesorazmerno velikim upravnim bremenom in kar najbolj zmanjšali stroške državam članicam in podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, bi ta uredba državam članicam in podjetjem morala omogočiti, da se izvzamejo iz obveznosti poročanja, pod pogojem, da je Komisija že prejela enakovredne informacije na podlagi pravnih aktov Unije na področju energije, katerih namen je doseči cilje konkurenčnosti energetskih trgov Unije, vzdržnosti energetskega sistema Unije in zanesljive oskrbe Unije z energijo. Zato bi se bilo treba izogniti vsakršnemu podvajanju zahtev po poročanju, določenim v tretjem svežnju ukrepov za notranji trg električne energije in zemeljskega plina. Za zmanjšanje bremena poročanja bi morala Komisija državam članicam nuditi podporo z namenom pojasnitve, v katerih primerih šteje, da podatki ali informacije, o katerih je že bila uradno obveščena na podlagi drugih pravnih aktov, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(12)

Da bi Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg zagotovila obdelavo podatkov ter preprostejšo in varno uradno obveščanje o podatkih, bi morala imeti možnost izvesti vse ustrezne ukrepe v ta namen, zlasti uporabiti integrirana orodja in postopke IT, kar bi moralo zagotoviti zaupnost podatkov ali informacij, o katerih je bila Komisija uradno obveščena.

(13)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, ureja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija, pa ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Ta uredba teh določb ne spreminja.

(14)

Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti in Komisija bi morali ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov ali informacij. Države članice ali njihovi pooblaščeni subjekti bi morali takšne podatke in informacije, razen podatkov in informacij v zvezi s projekti čezmejnega prenosa, agregirati na nacionalni ravni, preden jih predložijo Komisiji. Komisija bi morala po potrebi dodatno agregirati te podatke, in sicer tako, da nobenih podrobnosti o posameznih podjetjih ali instalacijah ne bi bilo mogoče razkriti ali jih ugotoviti s sklepanjem.

(15)

Komisija in zlasti njen observatorij za energetski trg bi morala zagotavljati redno in medsektorsko analizo strukturnega razvoja in perspektiv energetskega sistema Unije ter, kadar je primerno, bolj podrobno analizo nekaterih vidikov tega energetskega sistema. Ta analiza bi morala z ugotavljanjem morebitnih infrastrukturnih in investicijskih vrzeli z namenom doseganja ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem prispevati zlasti k bolj zanesljivi oskrbi z energijo. Obenem bi ta analiza morala prispevati k razpravi na ravni Unije v zvezi z energetskimi infrastrukturami, zaradi česar bi jo bilo treba posredovati Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, na voljo pa bi morala biti tudi zainteresiranim osebam.

(16)

Medsektorska analiza Komisije ter podatki in informacije, ki jih ta objavi na podlagi te uredbe, bodo lahko koristni za mala in srednje velika podjetja pri njihovem načrtovanju investicij.

(17)

Komisiji lahko pri oblikovanju splošnega razumevanja morebitnih infrastrukturnih vrzeli in s tem povezanih nevarnosti ter pri spodbujanju večje preglednosti prihodnjih razvojnih gibanj pomagajo strokovnjaki iz držav članic ali kateri koli drugi ustrezni strokovnjaki, kar je posebej pomembno za nove udeležence na trgu.

(18)

Ta uredba bi morala nadomestiti Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 (5), ki jo je 6. septembra 2012 razveljavilo Sodišče Evropske unije (6) in čigar učinki se ohranijo do začetka veljavnosti nove uredbe. Razveljavitev Uredbe (EU, Euratom) št. 617/2010 na podlagi sodbe Sodišča bi zato morala začeti učinkovati z začetkom veljavnosti te uredbe. Poleg tega bi morala ta uredba razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 736/96 (7), ki je bila razveljavljena z razveljavljeno Uredbo (EU, Euratom) št. 617/2010.

(19)

Oblika in tehnične podrobnosti uradnega obveščanja Komisije o podatkih in informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture so določene v Uredbi Komisije (EU, Euratom) št. 833/2010 (8). Uredba (EU, Euratom) št. 833/2010 bi se morala uporabljati do njene revizije, ki bo sledila sprejetju te uredbe.

(20)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

1.

„infrastruktura“ pomeni vsako vrsto instalacij ali del instalacije, povezan s proizvodnjo, prenosom in skladiščenjem, vključno s povezavami med Unijo in tretjimi državami;

2.

„investicijski projekti“ pomeni projekte, katerih namen je:

3.

„končna odločitev o investicijah“ pomeni odločitev na ravni podjetja, da dokončno nameni sredstva za investicijsko fazo projekta;

4.

„investicijska faza“ pomeni fazo, med katero poteka izgradnja ali opustitev obratovanja ter nastanejo kapitalski stroški in ki izključuje fazo načrtovanja;

5.

„faza načrtovanja“ pomeni fazo, med katero se pripravi načrt izvajanja projekta in ki vključuje, kjer je to ustrezno, oceno izvedljivosti, pripravljalne in tehnične študije, pridobitev dovoljenj in pooblastil ter nastale kapitalske stroške;

6.

„investicijski projekti, ki potekajo“ pomeni investicijske projekte, pri katerih se je gradnja že začela in so kapitalski stroški že nastali;

7.

„opustitev obratovanja“ pomeni fazo, pri kateri se infrastruktura trajno vzame iz obratovanja;

8.

„proizvodnja“ pomeni proizvodnjo električne energije in predelavo goriv, vključno z biogorivi;

9.

„prenos“ pomeni transport energetskih virov ali proizvodov ali ogljikovega dioksida po omrežju, zlasti:

10.

„zajemanje“ pomeni postopek zajemanja ogljikovega dioksida iz industrijskih instalacij za skladiščenje;

11.

„skladiščenje“ pomeni stalno ali začasno shranjevanje energije ali energetskih virov v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah ali shranjevanje ogljikovega dioksida v podzemnih geoloških formacijah;

12.

„podjetja“ pomeni vse fizične ali pravne, zasebne ali javne osebe, ki odločajo o investicijskih projektih ali jih izvajajo;

13.

„energetski viri“ pomeni:

14.

„posebno telo“ pomeni telo, ki je v skladu s katerim koli pravnim aktom Unije na področju energije pooblaščeno za pripravo in sprejetje večletnih razvojnih načrtov omrežij in investicijskih načrtov za energetsko infrastrukturo za celotno Unijo, kot sta Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) iz člena 4 Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin (ENTSO-G) iz člena 4 Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

15.

„agregirani podatki“ pomeni podatke, ki so agregirani na ravni ene ali več držav članic.

(a)

zadevna država članica oziroma njen pooblaščeni subjekt Komisijo že uradno obvestil(-a) o podatkih oziroma informacijah, ki so enakovredne tistim, ki jih zahteva ta uredba, ter navedel(-a) datum tega uradnega obvestila in zadevni pravni akt, ali

(b)

posebno telo zadolženo za pripravo večletnega investicijskega načrta za energetsko infrastrukturo na ravni Unije ter v ta namen zbira podatke in informacije, ki so enakovredni tistim, ki jih zahteva ta uredba. V tem primeru in za namene te uredbe to posebno telo Komisijo uradno obvesti o vseh zadevnih podatkih in informacijah.

(a)

obseg zmogljivosti, ki se načrtuje ali gradi;

(b)

vrsta in glavne značilnosti infrastrukture ali zmogljivosti, ki se načrtuje ali gradi, pa tudi lokacija projektov čezmejnega prenosa, če je to ustrezno;

(c)

leto predvidenega začetka obratovanja;

(d)

uporabljena vrsta energetskega vira;

(e)

instalacije, s katerimi se bo mogoče odzivati na krizo pri oskrbi, na primer oprema za povratne tokove ali za prehod na drugo gorivo; in

(f)

oprema sistemov za zajemanje ogljika ali mehanizmi za nadgradnjo sistemov za zajemanje in skladiščenje ogljika.

(a)

lastnosti in zmogljivosti zadevne infrastrukture in

(b)

leto predvidene opustitve obratovanja.

(a)

celotni obseg instaliranih zmogljivosti proizvodnje, prenosa in skladiščenja, ki se uporabljajo ob začetku zadevnega poročevalskega leta ali katerih delovanje je prekinjeno za obdobje, daljše od treh let; in

(b)

ustrezne informacije o zamudah in/ali ovirah pri izvajanju investicijskega projekta, kadar so te na voljo državam članicam, njihovim pooblaščenim subjektom ali zadevnemu posebnemu telesu.

(a)

določiti potencialna prihodnja neskladja med povpraševanjem in ponudbo na področju energije, ki so pomembna za energetsko politiko Unije, vključno z delovanjem notranjega energetskega trga, pri čemer se posebna pozornost nameni potencialnim prihodnjim pomanjkljivostim in napakam pri infrastrukturi za proizvodnjo in prenos;

(b)

ugotavljati ovire za investicije in spodbujati najboljše prakse za njihovo odstranjevanje;

(c)

povečati preglednost za udeležence in morebitne nove udeležence na trgu.

(a)

morebitno razširitev področja uporabe te uredbe, tako da bi vključevala:

(b)

ali bi bilo treba znižati mejne vrednosti za instalacije za energijo iz obnovljivih virov.