UREDBA (EU) št. 232/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2014

o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN NAČELA

Člen 1

Splošni cilj in področje uporabe

1.   S to uredbo se vzpostavi evropski instrument sosedstva, da bi se še bolj približali območju skupne blaginje in dobrega sosedstva, ki vključuje Unijo ter države in ozemlja, navedene v Prilogi (v nadaljnjem besedilu: partnerske države), z razvijanjem posebnega odnosa, ki temelji na sodelovanju, miru in varnosti, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v skladu s PEU.

2.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se uporablja v korist partnerskih držav in območij, vključenih v čezmejno sodelovanje. Lahko se uporablja tudi za skupno korist Unije in partnerskih držav.

3.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se lahko uporabijo tudi za to, da se Ruski federaciji omogoči udeležba v čezmejnem sodelovanju, v regionalnem sodelovanju, v katerem je udeležena Unija, in v ustreznih večdržavnih programih, vključno s sodelovanjem na področju izobraževanja, zlasti izmenjav študentov.

4.   Unija z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami ter skladno z načeli mednarodnega prava spodbuja, razvija in utrjuje vrednote svobode in demokracije, univerzalnost in nedeljivost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela enakosti in pravne države, na katerih Unija temelji. Zato se pri financiranju na podlagi te uredbe spoštujejo navedene vrednote in načela ter zaveze Unije, ki izhajajo iz mednarodnega prava, pri čemer se upoštevajo ustrezne politike in stališča Unije.

Člen 2

Posebni cilji podpore Unije

1.   Glavni cilj podpore Unije na podlagi te uredbe je spodbujanje poglobljenega političnega sodelovanja, trdne in trajnostne demokracije, postopnega gospodarskega povezovanja in močnejšega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, zlasti pa izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenih sporazumov, drugih obstoječih ali prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih akcijskih načrtov ali enakovrednih dokumentov.

2.   Podpora Unije na podlagi te uredbe je namenjena zlasti:

3.   Doseganje posebnih ciljev iz odstavkov 1 in 2 se ocenjuje zlasti z ustreznimi rednimi poročili Unije o izvajanju evropske sosedske politike; za točke (a), (d) in (e) odstavka 2 z ustreznimi kazalniki, ki jih določijo mednarodne organizacije in drugi ustrezni organi; za točke (b), (c) in (d) odstavka 2 glede na obseg prevzema regulativnega okvira Unije v partnerskih državah, kot je primerno; za točki (c) in (f) odstavka 2 pa glede na število ustreznih sporazumov in ukrepov sodelovanja.

Kazalniki za ocenjevanje doseganja posebnih ciljev so vnaprej določeni, jasni, pregledni, po potrebi prilagojeni posameznim državam, merljivi in med drugim vključujejo ustrezno spremljanje demokratičnih volitev, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, neodvisnost pravosodja, sodelovanje pri vprašanjih pravosodja, svobode in varnosti, razširjenost korupcije, trgovinske tokove, enakost spolov in kazalnike, s katerimi je mogoče oceniti notranje ekonomske razlike, vključno s stopnjami zaposlenosti.

4.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se lahko uporabi tudi na drugih ustreznih področjih, kadar je to v skladu s splošnimi cilji evropske sosedske politike.

Člen 3

Okvir politike

1.   S sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, pridružitvenimi sporazumi ter drugimi obstoječimi ali prihodnjimi sporazumi, s katerimi se vzpostavlja odnos s partnerskimi državami, ustrezajočimi sporočili Komisije, sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta ter ustreznimi izjavami s srečanj na vrhu ali sklepi z ministrskih zasedanj s partnerskimi državami evropske sosedske politike, tudi v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, pa tudi z ustreznimi resolucijami Evropskega parlamenta, se ob upoštevanju načela odgovornosti določa splošni politični okvir te uredbe za načrtovanje programov in izvajanje podpore Unije na podlagi te uredbe.

2.   Ključne usmeritve za določanje prednostnih nalog podpore Unije na podlagi te uredbe in ocenjevanje napredka, kot je navedeno v členu 2(3), so določene v akcijskih načrtih ali drugih enakovrednih skupno dogovorjenih dokumentih, kot so dvostranski in večstranski pridružitveni načrti med partnerskimi državami in Unijo, če je ustrezno tudi v okviru vzhodnega partnerstva in južne dimenzije evropske sosedske politike.

3.   Kadar Unija s partnerskimi državami ni sklenila sporazumov iz odstavka 1, se podpora Unije na podlagi te uredbe lahko zagotovi, če se izkaže, da je koristna za uresničevanje ciljev politik Unije, načrtuje pa se na podlagi takšnih ciljev in ob upoštevanju potreb zadevne države.

Člen 4

Razlikovanje, partnerstvo in sofinanciranje

1.   Podpora Unije na podlagi te uredbe, ki se posamezni partnerski državi zagotovi v skladu s točko (a) člena 6(1), temelji na spodbudah ter se razlikuje glede oblike in zneskov, hkrati pa se pri njej upoštevajo vsi naslednji elementi, ki odražajo značilnosti partnerske države:

Taka podpora se odraža v večletnih programskih dokumentih iz člena 7.

2.   Po sprejetju programskih dokumentov iz člena 7 in brez poseganja v ostale elemente iz odstavka 1 tega člena, se delež razpoložljivih virov, ki je na voljo partnerskim državam, prilagodi zlasti njihovemu napredku pri vzpostavljanju in utrjevanju trdne in trajnostne demokracije ter izvajanju dogovorjenih političnih, ekonomskih in socialnih ciljev reform v skladu s pristopom, ki temelji na spodbudah.

Pri večdržavnih krovnih programih se ta delež določi glede na napredek partnerskih držav pri vzpostavljanju trdne in trajnostne demokracije ob hkratnem upoštevanju njihovega napredka pri izvajanju dogovorjenih ciljev reform, ki prispevajo k uresničitvi navedenega cilja.

Napredek partnerskih držav se redno ocenjuje, zlasti s pomočjo poročil o napredku v okviru evropske sosedske politike, ki vključujejo trende v primerjavi s preteklimi leti.

V primeru resnega ali vztrajnega nazadovanja se lahko podpora ponovno preuči.

3.   Pristop, ki temelji na spodbudah, se ne uporablja za podporo civilni družbi, medosebnim stikom, vključno s sodelovanjem med lokalnimi organi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali vztrajnega nazadovanja se lahko takšna podpora poveča.

4.   O pristopu, ki temelji na spodbudah iz te uredbe, potekajo redne izmenjave stališč v okviru Evropskega parlamenta in Sveta.

5.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se načeloma določi v sodelovanju z upravičenci. Pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore Unije v tem partnerstvu po potrebi sodelujejo:

tudi s posvetovanji in pravočasnim dostopom do ustreznih informacij, kar jim omogoča, da igrajo pomembno vlogo v tem procesu.

6.   Podporo Unije na podlagi te uredbe načeloma sofinancirajo partnerske države in druge udeležene države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev ali drugih virov. Brez poseganja v izpolnjevanje ostalih pogojev iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11) se zahteve po sofinanciranju lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoju civilne družbe in nedržavnih akterjev, zlasti manjših organizacij civilne družbe.

Člen 5

Skladnost in usklajevanje donatorjev

1.   Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z vsemi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi ustreznimi politikami Unije. V ta namen ukrepi, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno s tistimi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), temeljijo na dokumentih politike sodelovanja iz člena 3(1) in (2), ter posebnih interesih, prednostnih nalogah politik in strategijah Unije. Pri takšnih ukrepih se spoštujejo zaveze iz večstranskih sporazumov in mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so Unija in partnerske države.

2.   Unija, države članice in EIB zagotovijo skladnost med podporo, dodeljeno na podlagi te uredbe, in drugo podporo, ki jo dodelijo Unija, države članice in evropske finančne institucije.

3.   Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi se povečali uspešnost in učinkovitost izvajanja podpore in dialoga o politikah ter preprečilo prekrivanje financiranja v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje podpore ter za harmonizacijo politik in postopkov. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave ustreznih informacij v različnih fazah cikla podpore, zlasti na ravni področij. Skupno načrtovanje programov se izvaja, kadar je to mogoče in ustrezno. Kadar tega ni mogoče doseči, se zaradi zagotovitve najvišje stopnje usklajevanja preučijo druge možnosti, kot so delegirano sodelovanje in možnosti prenosa.

Komisija o skupnem načrtovanju programov z državami članicami poroča v poročilu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, v katerega vključi priporočila v primerih, ko skupno načrtovanje programov ni bilo v celoti doseženo.

4.   Unija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe, vključno s posvetovanji v začetni fazi načrtovanja programov, za zagotovitev dopolnjevanja, ustreznega usklajevanja in sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami in subjekti, vključno z evropskimi finančnimi institucijami, mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, zasebnimi in političnimi fundacijami ter donatorji zunaj Unije.

5.   Dokumenti iz člena 7(2) in (3) se, kolikor je mogoče, sklicujejo tudi na dejavnosti drugih donatorjev Unije.

NASLOV II

OKVIRNO NAČRTOVANJE PROGRAMOV IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 6

Vrste programov

1.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se načrtuje v:

2.   Prednostne naloge podpore Unije na podlagi te uredbe so navedene v Prilogi II.

3.   Podpora Unije na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 236/2014, za programe iz točke (c) člena 6(1) te uredbe pa tudi v skladu z izvedbenimi pravili o posebnih določbah za izvajanje čezmejnega sodelovanja iz člena 12 te uredbe.

Člen 7

Načrtovanje programov in okvirna dodelitev sredstev za državne in večdržavne okvirne programe

1.   Okvirna dodelitev finančnih sredstev za državne programe se določi na podlagi meril iz člena 4(1).

2.   Za države, za katere obstajajo dokumenti iz člena 3(2) te uredbe, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme celovit večletni enotni okvir podpore. V tem okviru se:

Okvirna dodelitev finančnih sredstev za vsak posamezni enotni okvir podpore se navede v obliki razpona, ki ne presega 20 % teh dodelitev.

Veljavnost enotnega okvira podpore je načeloma enaka veljavnosti zadevnega dokumenta iz člena 3(2) te uredbe.

3.   Za države, za katere dokumenti iz člena 3(2) te uredbe ne obstajajo, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. V tem dokumentu se:

Vzporedna okvirna dodelitev finančnih sredstev se navede v obliki razpona, ki ne presega 20 % teh dodelitev. Programski dokument velja za ustrezno večletno obdobje.

4.   Za večdržavne programe se v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejme celovit programski dokument, vključno s strategijo in večletnim okvirnim programom. V programskem dokumentu se:

Okvirna dodelitev finančnih sredstev za večdržavne programe se določi na podlagi preglednih in objektivnih meril.

Programski dokument velja za ustrezno večletno obdobje.

5.   Dokumenti enotnega okvira podpore se po potrebi pregledajo, tudi ob upoštevanju ustreznih rednih poročil Unije in dela skupnih organov, ustanovljenih na podlagi sporazumov s partnerskimi državami, revidirajo pa se lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014. Programski dokumenti iz odstavkov 3 in 4 tega člena se pregledajo na sredi obdobja ali po potrebi, revidirajo pa se lahko v skladu z istim postopkom.

6.   Za lažje izvajanje pristopa, ki temelji na spodbudah, iz člena 4(2) je za večdržavne krovne programe namenjen znesek približno 10 % finančnih sredstev iz člena 17(1), ki bo dopolnil nacionalne finančne dodelitve iz člena 7(2) in (3). V ustreznih sklepih Komisije o vzpostavitvi teh krovnih programov so določene države, ki lahko prejmejo sredstva, dejanske dodelitve pa bodo določene na podlagi napredka, doseženega pri vzpostavljanju trdne in trajnostne demokracije ter izvajanju dogovorjenih ciljev reform, ki prispevajo k uresničitvi tega splošnega cilja.

7.   Kadar je to potrebno za učinkovitejše izvajanje ukrepov za skupno korist Unije in partnerskih držav, se lahko na področjih, kot sta transnacionalno sodelovanje in medsebojne povezave, financiranje na podlagi te uredbe združi s sredstvi, ki se dodelijo na podlagi drugih ustreznih uredb Unije. V tem primeru Komisija odloči, kateri enotni sklop pravil se uporablja za izvajanje.

8.   V postopku načrtovanja programov v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sodelujejo države članice. Te države članice in drugi donatorji, ki so se zavezali, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj z Unijo, sodelujejo še posebej tesno. V programske dokumente se lahko, kot je ustrezno, vključi tudi njihov prispevek.

9.   Kadar se države članice in drugi donatorji zavežejo, da bodo načrtovanje programov podpore pripravili skupaj, lahko enotni okvir podpore ter programske dokumente iz odstavkov 3 in 4 nadomesti skupni večletni programski dokument, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz navedenih odstavkov.

10.   V primeru kriz ali groženj demokraciji, pravni državi ali človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ali naravnih nesreč oziroma nesreč, ki jih je povzročil človek, se lahko opravi priložnostni pregled programskih dokumentov. S takšnim izrednim pregledom se zagotovi ohranjanje skladnosti med politikami Unije, podporo Unije, dodeljeno na podlagi te uredbe, in podporo, dodeljeno na podlagi drugih instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanj. Na podlagi izrednega pregleda se lahko sprejmejo revidirani programski dokumenti. V tem primeru Komisija revidirane programske dokumente v enem mesecu po njihovem sprejetju pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

11.   Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014, se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz tega poročila.

NASLOV III

ČEZMEJNO SODELOVANJE

Člen 8

Geografska upravičenost

1.   Programi čezmejnega sodelovanja iz točke (c) člena 6(1) se lahko oblikujejo:

2.   Za zagotovitev nadaljevanja obstoječih programov sodelovanja in v drugih utemeljenih primerih ter z namenom prispevati k ciljem programa se teritorialnim enotam, ki mejijo na enote iz odstavka 1, lahko dovoli udeležba v čezmejnem sodelovanju. Pogoji, pod katerimi se lahko sosednje teritorialne enote udeležijo sodelovanja, so določeni v skupnih operativnih programih.

3.   V ustrezno utemeljenih primerih se lahko vključijo tudi pomembna socialna, gospodarska ali kulturna središča v državah članicah in drugih državah udeleženkah v čezmejnem sodelovanju, ki ne mejijo na upravičene teritorialne enote, če njihova udeležba prispeva k doseganju ciljev iz programskega dokumenta. Pogoji, pod katerimi se lahko takšna središča udeležijo sodelovanja, so določeni v skupnih operativnih programih.

4.   Pri oblikovanju programov v skladu s točko (b) odstavka 1 lahko Komisija v dogovoru z udeleženci predlaga, da se geografska upravičenost razširi na vso teritorialno enoto ravni NUTS 2, na območju katere se nahaja teritorialna enota ravni NUTS 3.

5.   Čezmejno sodelovanje teži k skladnosti s cilji obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij.

Člen 9

Načrtovanje programov in dodelitev sredstev za čezmejno sodelovanje

1.   V programskem dokumentu se opredeli naslednje:

Programski dokument zajema obdobje sedmih let, Komisija pa ga sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014. Pregleda se sredi obdobja ali po potrebi, revidira pa se lahko v skladu z navedenim postopkom.

2.   Skupni operativni programi se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupni znesek prispevka iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se določi v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013. Za uporabo tega prispevka se uporablja ta uredba.

3.   Iz instrumenta za predpristopno pomoč (v nadaljnjem besedilu: IPA II), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 236/2014 se lahko sofinancirajo skupni operativni programi, v katerih so udeleženi upravičenci iz Priloge I k navedeni uredbi. Za uporabo tega sofinanciranja se uporablja ta uredba.

4.   Višina okvirnih dodelitev sredstev za skupne operativne programe je odvisna od objektivnih meril, zlasti števila prebivalcev v upravičenih teritorialnih enotah, opredeljenih v točkah (a), (b) in (c) člena 8(1). Okvirne dodelitve se lahko prilagodijo, da se upošteva potreba po ravnovesju med prispevki iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter prispevki, dodeljeni na podlagi te uredbe, pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost sodelovanja, kot so posebne značilnosti obmejnih območij ter njihova zmogljivost za upravljanje in absorpcijo podpore Unije.

Člen 10

Skupni operativni programi

1.   Čezmejno sodelovanje se izvaja z večletnimi skupnimi operativnimi programi, ki zajemajo sodelovanje za posamezno mejo ali skupino meja in obsegajo večletne ukrepe, ki vključujejo sveženj usklajenih prednostnih nalog in jih je mogoče izvajati s podporo Unije. Skupni operativni programi temeljijo na programskem dokumentu iz člena 9(1). Vključujejo kratek opis sistemov upravljanja in nadzora, ki zajemajo elemente iz člena 11(2) in člena 12(2).

2.   Skupni operativni programi za kopenske in morske meje se oblikujejo za vsako mejo na ustrezni teritorialni ravni ter vključujejo upravičene teritorialne enote, ki pripadajo eni ali več državam članicam ter eni ali več drugim državam udeleženkam v čezmejnem sodelovanju.

3.   Skupni operativni programi okoli morskih bazenov so večstranski, oblikujejo se na ustrezni teritorialni ravni in vključujejo upravičene teritorialne enote, ki se nahajajo ob skupnem morskem bazenu, ki pripada več državam udeleženkam, med drugim vsaj eni državi članici in eni drugi državi udeleženki v čezmejnem sodelovanju. Vključujejo lahko dvostranske dejavnosti, namenjene podpori sodelovanju med eno državo članico in eno drugo državo udeleženko v čezmejnem sodelovanju.

4.   Države udeleženke v roku enega leta od potrditve programskega dokumenta iz člena 9(1) in po sprejetju izvedbenih pravil o posebnih določbah za izvajanje čezmejnega sodelovanja Komisiji skupaj predložijo predloge za skupne operativne programe. Komisija v roku, določenem v izvedbenih pravilih, sprejme posamezen skupni operativni program, potem ko oceni njegovo skladnost s to uredbo, programskim dokumentom in izvedbenimi pravili. Skupne operativne programe v enem mesecu po njihovem sprejetju predloži v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam.

5.   Območja v državah, ki niso države članice ali druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju, ki mejijo na upravičena območja, kot so opredeljena v točkah (a) in (b) člena 8(1), ali državah, ki se nahajajo ob skupnem morskem bazenu, za katerega se oblikuje skupni operativni program, se lahko vključijo v skupni operativni program in pridobijo podporo Unije na podlagi te uredbe v skladu s pogoji, določenimi v programskem dokumentu iz člena 9(1).

6.   Komisija in države udeleženke sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se programi čezmejnega sodelovanja, zlasti za morske bazene, oblikovane v skladu s to uredbo, in mednarodni programi sodelovanja, oblikovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013, katerih geografska območja se delno prekrivajo, v celoti dopolnjujejo in vzajemno krepijo.

7.   Skupni operativni programi se lahko revidirajo na pobudo držav udeleženk ali Komisije, med drugim zaradi:

8.   Komisija najpozneje do konca koledarskega leta, ki sledi letu sprejetja skupnih operativnih programov, sklene sporazum o financiranju z drugimi državami udeleženkami v čezmejnem sodelovanju. Sporazum o financiranju vsebuje pravne določbe, ki so potrebne za izvajanje skupnega operativnega programa, sopodpišejo pa ga lahko druge države udeleženke in organ upravljanja iz točke (c) člena 12(2) ali država, ki gosti organ upravljanja.

Države udeleženke in organ upravljanja po potrebi sklenejo sporazum, na primer v obliki memoranduma o soglasju, da natančneje določijo posebne finančne obveznosti in podrobnosti izvajanja programa zadevnih držav, vključno z njihovimi upravljalnimi in upravnimi nalogami in odgovornostmi.

9.   Skupni operativni program, ki vključuje več kot eno drugo državo udeleženko v čezmejnem sodelovanju, se oblikuje, če vsaj ena druga država udeleženka v čezmejnem sodelovanju podpiše sporazum o financiranju. Druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju, ki so vključene v drug oblikovan program, lahko kadar koli podpišejo sporazum o financiranju in se tako pridružijo programu.

10.   Če se država udeleženka zaveže, da bo sofinancirala skupni operativni program, se v njem pojasnijo ureditev in potrebna varovala za revizijo, zagotavljanje, uporabo in spremljanje sofinanciranja. Pripadajoč sporazum o financiranju podpišejo vse države udeleženke in organ upravljanja skupnega operativnega programa ali država, ki gosti ta organ upravljanja.

11.   V skupnih operativnih programih se prav tako lahko določi finančni prispevek iz finančnih instrumentov in vanje, ki se lahko kombinira z donacijami, ob upoštevanju pravil teh instrumentov in pod pogojem da to prispeva k doseganju prednostnih nalog teh programov.

12.   Države udeleženke in njihovi lokalni organi, kjer je to primerno, ob upoštevanju načela partnerstva skupaj izberejo ukrepe, skladne s prednostnimi nalogami in ukrepi iz skupnega operativnega programa, ki bodo prejeli podporo Unije.

13.   V posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar:

Komisija po posvetovanju z eno ali več zadevnimi državami članicami sprejme potrebne ukrepe, s katerimi slednji(-m) omogoči uporabo prispevka iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za skupni operativni program v skladu s členom 4(7) in (8) Uredbe (EU) št. 1299/2013.

14.   Proračunske obveznosti za ukrepe čezmejnega sodelovanja ali programe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razdelijo v več letnih obrokov.

Člen 11

Upravljanje skupnih operativnih programov

1.   Skupni operativni programi se običajno izvajajo z deljenim upravljanjem z državami članicami. Vendar lahko države udeleženke predlagajo, naj programe s posrednim upravljanjem v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 12(2) te uredbe izvaja eden od subjektov iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2.   Komisija na podlagi razpoložljivih informacij presodi, ali je pri deljenem upravljanju država članica, pri posrednem upravljanju pa druga država udeleženka v čezmejnem sodelovanju ali mednarodna organizacija, vzpostavila in upravlja sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladne z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 ter s to uredbo in njenimi izvedbenimi pravili iz člena 12(2) te uredbe.

Zadevne države članice, druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju in mednarodne organizacije zagotovijo učinkovito delovanje svojega sistema upravljanja in nadzora, zakonitost in pravilnost transakcij ter spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja. Odgovorne so za upravljanje in nadzor programov.

Komisija lahko od zadevne države članice, druge države udeleženke v čezmejnem sodelovanju ali mednarodne organizacije zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo Komisiji, glede izbire ali izvajanja dejavnosti, ki prejemajo podporo na podlagi tega naslova, ali delovanja sistema upravljanja in nadzora.

3.   Da bi bili skupni operativni programi ustrezno pripravljeni na izvajanje, so odhodki, ki nastanejo po predložitvi tovrstnega programa Komisiji, upravičeni s 1. januarjem 2014.

4.   Kadar se upravičenost omeji v skladu s členom 8(7) Uredbe (EU) št. 236/2014, lahko subjekt iz odstavka 1 tega člena, ki lahko objavi razpise za oddajo predlogov in javne razpise, v skladu s členom 8(2) in členom 9(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 kot upravičene prizna ponudnike, vlagatelje in kandidate iz neupravičenih držav ali blago, ki na podlagi svojega porekla ni upravičeno do podpore.

Člen 12

Izvedbena pravila za čezmejno sodelovanje

1.   Izvedbena pravila o posebnih določbah za izvajanje tega naslova se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

2.   Izvedbena pravila med drugim vključujejo podrobne določbe o:

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Priloge II. Komisija po objavi poročila o vmesnem pregledu in na podlagi priporočil iz tega poročila do 31. marca 2018 sprejme delegirani akt za spremembo Priloge II.

Člen 14

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2020.

3.   Pooblastilo iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Odbor

Komisiji pomaga Odbor za evropski instrument sosedstva. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Udeležba tretje države, ki ni zajeta v členu 1

1.   Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih primerih ter za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali spodbujanje regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja odloči, da v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 236/2014 upravičenost do posebnih ukrepov za vsak primer posebej razširi na države, ozemlja in območja, ki drugače ne bi bili upravičeni do financiranja.

Ne glede na člen 8(1) Uredbe (EU) št. 236/2014 lahko fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in območij sodelujejo v postopkih, s katerimi se takšni ukrepi izvajajo.

2.   Možnost iz odstavka 1 tega člena se lahko določijo v programskih dokumentih iz člena 7.

Člen 17

Finančna sredstva

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 15 432 634 000 EUR v tekočih cenah. Programom čezmejnega sodelovanja iz točke (c) člena 6(1) se dodeli do 5 % finančnih sredstev.

2.   Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

3.   V skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), bo ukrepom v zvezi z učno mobilnost v partnerske države ali iz njih, v smislu Uredbe (EU) št. 1288/2013, ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 680 000 000 EUR iz različnih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja, in sicer instrumenta razvojnega sodelovanja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 233/2014 (14), evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 231/2014 in instrumenta partnerstva, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Za uporabo teh sredstev se uporablja Uredba (EU) št. 1288/2013.

Sredstva so na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. Dodelitev teh sredstev se odraža v večletnih okvirnih programih, predvidenih s to uredbo, v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z prednostnimi nalogami Unije za zunanje delovanje.

Člen 18

Evropska služba za zunanje delovanje

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

(1)  UL C 11, 15.1.2013, str. 77.

(2)  UL C 391, 18.12.2012, str. 110.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. marca 2014.

(4)  Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (glej stran 11 tega Uradnega lista).

(6)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)  Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (glej stran 95 tega Uradnega lista).

(9)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(10)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. Decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

(13)  Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ter razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(14)  Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014-2020 (glej stran 44 tega Uradnega lista).

(15)  Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (glej stran 77 tega Uradnega lista).