22.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 153/1


DIREKTIVA 2014/51/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 50, 53, 62 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finančna kriza leta 2007 in 2008 je razkrila velike pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru, tako v posameznih primerih kot tudi v zvezi z vsem finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za finančno globalizacijo ter integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih številne finančne institucije poslujejo čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Unije in zaupanja med nacionalnimi pristojnimi organi.

(2)

Evropski parlament je z več resolucijami, ki jih je sprejel še pred finančno krizo in med njo, pozival k bolj povezanemu evropskemu nadzoru, da bi zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na ravni Unije in pri nadzoru upoštevali čedalje večjo povezanost finančnih trgov v Uniji (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt, z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji, z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – bela knjiga, z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala, z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora ter s stališčema z dne 22. aprila 2009 o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ter z dne 23. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah).

(3)

Komisija je novembra 2008 skupini na visoki ravni, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, naročila, naj pripravi priporočila, kako okrepiti evropsko nadzorno ureditev za boljšo zaščito državljanov Unije in vzpostavitev ponovnega zaupanja v finančni sistem. Skupina je v svojem končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: de Larosièrovo poročilo), priporočila, da se za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz okrepi nadzorni okvir. Priporočila je daljnosežne reforme v strukturi nadzora nad finančnim sektorjem v Uniji. De Larosièrovo poročilo je tudi priporočalo, da se vzpostavi evropski sistem finančnega nadzora, ki bi ga sestavljali trije evropski nadzorni organi, in sicer po eden za vsakega od sektorjev – bančni sektor, sektor vrednostnih papirjev ter sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin –, in evropski svet za sistemska tveganja.

(4)

Finančna stabilnost je temeljni pogoj za zagotavljanje delovnih mest, kreditov in rasti v realnem gospodarstvu. Finančna kriza je razkrila hude pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, ki ni uspel predvideti negativnega makrobonitetnega razvoja dogodkov ali preprečiti kopičenja prevelikih tveganj v finančnem sistemu.

(5)

Evropski svet je v svojih sklepih po zasedanju dne 18. in 19. junija 2009 priporočil vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki naj bi ga sestavljali trije novi evropski nadzorni organi. Priporočil je tudi, da bi moral sistem izboljšati kakovost in usklajenost nacionalnega nadzora, okrepiti nadzor nad čezmejnimi skupinami ter pripraviti enotna evropska pravila, ki naj bi se uporabljala za vse finančne institucije na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi morali imeti evropski nadzorni organi (v nadaljnjem besedilu: ESA) tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko imel evropski sistem za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: ESFS) pomembno vlogo v kriznih razmerah.

(6)

Evropski parlament in Svet sta leta 2010 sprejela tri uredbe o vzpostavitvi ESA: Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA) in Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ki sestavljajo ESFS.

(7)

Za učinkovito delovanje ESFS so potrebne spremembe zakonodajnih aktov Unije na področju delovanja teh treh ESA. Take spremembe se nanašajo na opredelitev obsega določenih pooblastil ESA, vključitev nekaterih pooblastil v obstoječe postopke, ki jih določajo zadevni zakonodajni akti Unije, ter spremembe za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja ESA v okviru ESFS.

(8)

Ustanovitev ESA bi bilo treba zato podpreti s pripravo enotnih pravil, ki bi zagotovil dosledno harmonizacijo in enotno uporabo in s tem prispeval k še učinkovitejšemu delovanju notranjega trga ter učinkovitejšemu izvajanju nadzora na mikroravni. Uredbe o vzpostavitvi ESFS določajo, da lahko ESA pripravijo osnutke tehničnih standardov na področjih, ki so natančno določena v zadevni zakonodaji, in jih predložijo Komisiji, ta pa jih v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme z delegiranimi ali izvedbenimi akti. Ker je bil v Direktivi 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) določen prvi sklop teh področij, bi morala ta direktiva določiti naslednji sklop področij, zlasti za Direktivo 2003/71/ES in Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbi (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

(9)

Ustrezni zakonodajni akti bi morali določiti področja, na katerih bi bili ESA pooblaščeni za pripravo osnutkov tehničnih standardov in kako bi se morali ti standardi sprejemati. Ustrezni zakonodajni akti bi morali določiti elemente, pogoje in specifikacije, kakor je podrobno določeno v členu 290 PDEU za primer delegiranih aktov.

(10)

Pri določanju področij, na katerih bi bilo treba sprejeti tehnične standarde, bi bilo treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med oblikovanjem enotnega sklopa harmoniziranih pravil in izogibanjem nepotrebnemu zapletanju regulacije in izvrševanja. Izbrati bi bilo treba samo področja, na katerih je verjetno, da bodo dosledna tehnična pravila znatno in dejansko pripomogla k uresničevanju ciljev ustreznih zakonodajnih aktov in obenem zagotovila, da bodo Evropski parlament, Svet in Komisija sprejemali politične odločitve v skladu s svojimi običajnimi postopki.

(11)

Vprašanja, ki se urejajo s tehničnimi standardi, bi morala biti resnično tehnična in bi njihov razvoj zahteval strokovno znanje in izkušnje nadzornih strokovnjakov. Regulativni tehnični standardi, sprejeti kot delegirani akti v skladu s členom 290 PDEU, bi morali podrobneje razviti, opredeliti in določiti pogoje za dosledno harmonizacijo pravil, vključenih v zakonodajne akte, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet, tako da bodo dopolnili ali spremenili nebistvene elemente zakonodajnih aktov. Po drugi strani pa bi morali izvedbeni tehnični standardi, sprejeti kot izvedbeni akti v skladu s členom 291 PDEU, določiti pogoje za enotno uporabo zakonodajnih aktov. Tehnični standardi ne bi smeli vključevati političnih odločitev.

(12)

Pri regulativnih tehničnih standardih je primerno, da se uporabi postopek iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010, kot je primerno. Izvedbene tehnične standarde bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, kot je primerno.

(13)

Regulativni in izvedbeni tehnični standardi bi morali prispevati k enotnim pravilom za pravo o finančnih storitvah, kakor je v sklepih iz junija 2009 potrdil Evropski svet. Čeprav nekatere zahteve v zakonodajnih aktih Unije niso v celoti harmonizirane, regulativni in izvedbeni tehnični standardi za razvoj, podrobno opredelitev ali določitev pogojev za uporabo teh zahtev v skladu s previdnostnim načelom o nadzoru ne bi smeli onemogočati državam članicam, da zahtevajo dodatne informacije ali predpišejo strožje zahteve. Regulativni in izvedbeni tehnični standardi bi morali zato omogočati državam članicam, da zahtevajo dodatne informacije ali predpišejo strožje zahteve na posebnih področjih, kjer ti zakonodajni akti predvidevajo tovrstno pristojnost.

(14)

V skladu z uredbami (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 bi morali ESA pred predložitvijo regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov Komisiji po potrebi organizirati odprta javna posvetovanja o njih ter analizirati morebitne s tem povezane stroške in koristi.

(15)

Obstajati bi morala tudi možnost, da bi regulativni in izvedbeni tehnični standardi določali prehodne ukrepe z ustreznimi roki, če bi bili stroški takojšnje izvedbe pretirani glede na koristi.

(16)

V času sprejemanja te direktive že nekaj časa poteka delo za pripravo in posvetovanje v zvezi s prvim sklopom ukrepov za izvajanje okvirnih pravil na podlagi Direktive 2009/138/ES. Za hitro dokončno oblikovanje teh ukrepov je ustrezno Komisiji dovoliti, da v skladu s postopkom za sprejemanje delegiranih aktov za prehodno obdobje sprejme regulativne tehnične standarde, določene v tej direktivi. Vse spremembe teh delegiranih aktov ali – po izteku prehodnega obdobja – vse regulativne tehnične standarde za izvajanje Direktive 2009/138/ES bi bilo treba sprejeti v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(17)

Prav tako je ustrezno dovoliti EIOPA, da po prehodnem obdobju dveh let predlaga posodobitve več delegiranih aktov v obliki regulativnih tehničnih standardov. Posodobitve bi morale zajemati le tehnične vidike zadevnih delegiranih aktov ter ne bi smele vsebovati strateških ali odločitev o politiki.

(18)

Ko bo EIOPA pripravljal in oblikoval regulativne tehnične standarde za prilagoditev delegiranih aktov tehničnemu napredku na finančnih trgih, bi morala Komisija zagotoviti, da se informacije o področju uporabe teh osnutkov hkrati, pravočasno in ustrezno posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(19)

Uredbe (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 določajo mehanizem reševanja sporov med nacionalnimi nadzornimi organi. Kadar se nacionalni nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega nacionalnega nadzornega organa na področjih, opredeljenih v zakonodajnih aktih Unije v skladu z navedenimi uredbami, na katerih zadevni zakonodajni akt zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih nadzornih organov iz več kot ene države članice, bi moral biti zadevni ESA na zahtevo enega od zadevnih nacionalnih nadzornih organov zmožen pomagati tem organom pri doseganju sporazuma v roku, ki ga določi ESA in ki bi moral upoštevati morebitne pomembne roke v zadevni zakonodaji ter nujnost in zapletenost spora. Če se spor ne reši, bi ga moral biti zmožen rešiti ESA.

(20)

Uredbe (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 zahtevajo, da morajo biti primeri, ko se lahko uporabijo mehanizmi reševanja sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, določeni v sektorski zakonodaji. V direktivi bi bilo treba določiti prvi sklop tovrstnih primerov v sektorju zavarovalnic in pozavarovalnic ter pri tem ne izključiti dodajanja nadaljnjih primerov v prihodnosti. Direktiva ne sme onemogočati ESA, da delujejo v skladu z drugimi pooblastili ali da izpolnjujejo naloge, opredeljene v uredbah (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, vključno z nezavezujočo mediacijo in prispevanjem k dosledni, smotrni in učinkoviti uporabi prava Unije. Poleg tega so na tistih področjih, kjer je v ustreznem pravu že vzpostavljena oblika nezavezujočega postopka mediacije ali kjer so določeni roki za sprejetje skupnih odločitev enega ali več nacionalnih nadzornih organov, potrebne spremembe za zagotovitev jasnosti in čim manjšega oviranja postopka sprejemanja skupne odločitve ter za zagotovitev možnosti, da lahko spore po potrebi rešujejo ESA. Zavezujoči postopek za reševanje sporov je zasnovan za reševanje primerov, ko nacionalni nadzorni organi med seboj ne morejo rešiti postopkovnih ali vsebinskih vprašanj, povezanih s skladnostjo s pravom Unije.

(21)

V tej direktivi bi bilo treba torej določiti primere, ko bo morda potrebno reševati postopkovno ali vsebinsko vprašanje skladnosti z zakonodajo Unije in ga nacionalni nadzorni organi morda ne bodo mogli sami rešiti. V takem primeru bi morala obstajati možnost, da kateri od teh nacionalnih nadzornih organov sproži vprašanje pri zadevni ESA. Ta bi moral delovati v skladu z uredbo o njegovi ustanovitvi in s to direktivo. Imeti bi moral tudi možnost zahtevati od zadevnih nacionalnih nadzornih organov, da sprejmejo ustrezen ukrep ali da ne ukrepajo ter tako uredijo zadevo in zagotovijo skladnost s pravom Unije z zavezujočimi učinki za zadevne nacionalne nadzorne organe. V primerih, kadar ustrezen zakonodajni akt Unije podeljuje pristojnost državam članicam, odločitve, ki jih sprejme ESA, ne bi smele nadomeščati uveljavljanja diskrecijske pravice nacionalnih nadzornih organov, kadar je to uveljavljanje v skladu s pravom Unije.

(22)

Direktiva 2009/138/ES določa skupne odločitve glede odobritve vlog za uporabo notranjega modela na ravni skupine ali hčerinskega podjetja, odobritve vlog za dovoljenje, da se za hčerinsko podjetje uporabljata člena 238 in 239 navedene direktive, in določitve nadzornika skupine na drugačni podlagi od meril iz člena 247 navedene direktive. Na vseh teh področjih je treba sprejeti spremembo, ki bo jasno določala, da lahko v primeru spora EIOPA reši spor z uporabo postopka iz Uredbe (EU) št. 1094/2010. Pri navedenem pristopu je jasno, da EIOPA sicer ne bi smel nadomeščati uveljavljanja diskrecijske pravice nacionalnih nadzornih organov, vendar bi moralo biti mogoče rešiti spore in okrepiti sodelovanje, preden nacionalni nadzorni organ sprejme dokončno odločitev ali jo posreduje instituciji. EIOPA bi moral reševati spore z mediacijo med nasprotujočimi si stališči nacionalnih nadzornih organov.

(23)

Nacionalni nadzorni organi bodo morali v skladu z novo strukturo nadzora, ki jo določa evropski sistem finančnega nadzora, tesno sodelovati z ESA. Spremembe ustreznih zakonodajnih aktov bi morale zagotoviti, da ne bo pravnih ovir pri izpolnjevanju zahtev glede izmenjave informacij, ki so vključene v uredbah (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, in da zagotavljanje podatkov ne bo pomenilo nepotrebnega administrativnega bremena.

(24)

Zavarovalnice in pozavarovalnice bi morale biti dolžne svojim nacionalnim nadzornim organom posredovati le take informacije, pomembne za namene nadzora, upoštevaje cilje nadzora iz Direktive 2009/138/ES. Posredovanje popolnega seznama sredstev po posameznih postavkah in drugih informacij več kot enkrat letno bi bilo treba zahtevati le, če bi dodaten vpogled, ki bi ga nacionalni nadzorni organi pridobili za namene spremljanja finančne trdnosti teh podjetij ali ob upoštevanju možnega učinka njihovih odločitev na finančno stabilnost, prevladala nad bremenom izračunavanja in posredovanja teh informacij. Nacionalni nadzorni organi bi morali biti po oceni narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov podjetja, pooblaščeni, da mu dovolijo omejitve glede pogostosti in obsega poročanja ali ga izvzamejo iz poročanja po posameznih postavkah le, če ne preseže določenih pragov. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo najmanjša podjetja upravičena do omejitev in izvzetja in da ne bodo predstavljala več od 20-odstotnega deleža na trgu države članice za življenjska in neživljenjska zavarovanja in pozavarovanja.

(25)

Da bi nacionalni nadzorni organi zagotovili natančnost in popolnost informacij, ki jih sporočajo udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice ali zavarovalni holdingi na ravni skupine, podjetjem, ki so del skupine, ne bi smeli dovoliti omejitev glede teh informacij ali jih izvzeti iz poročanja po posameznih postavkah, razen če bi bilo po mnenju nacionalnega nadzornega organa poročanje neustrezno glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine.

(26)

Na področjih, kjer ima Komisija na podlagi Direktive 2009/138/ES zdaj pooblastila za sprejemanje izvedbenih ukrepov in gre pri tem za nezakonodajne splošne akte, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente navedene direktive v smislu člena 290 PDEU, bi bilo treba nanjo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z navedenim členom ali regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(27)

Da bi zagotovili enakovredno obravnavanje vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, ki izračunavajo zahtevani solventnostni kapital iz Direktive 2009/138/ES na podlagi standardne formule, ali da bi upoštevali razvoj dogodkov na trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z izračunom zahtevanega solventnostnega kapitala na podlagi standardne formule.

(28)

Kadar tveganja niso ustrezno zajeta v podmodulu, bi moral biti EIOPA pooblaščen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v zvezi s količinskimi omejitvami in merili primernosti sredstev za zahtevani solventnostni kapital na podlagi standardne formule.

(29)

Da se omogoči dosledno izračunavanje zavarovalno-tehničnih rezervacij s strani zavarovalnic in pozavarovalnic po določbah Direktive 2009/138/ES, mora centralni organ redno izračunavati, objavljati in posodabljati nekatere tehnične informacije v zvezi z ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere in upoštevati ugotovitve na finančnih trgih. Način za izračun ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere bi moral biti pregleden. Ker so te naloge tehnične narave in so povezane z zavarovalništvom, bi jih moral izvajati EIOPA.

(30)

Pri ustrezni časovni strukturi netvegane obrestne mere bi bilo treba preprečiti umetno nestanovitnost zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernega lastniškega kapitala. Izbira izhodišča za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer bi morala omogočiti zavarovalnicam in pozavarovalnicam, da denarne tokove izenačijo z obveznicami, ki so pri izračunu najboljše ocene diskontirane z neekstrapoliranimi obrestnimi merami. Pod podobnimi tržnimi pogoji, kot veljajo na datum začetka veljavnosti te direktive, bi moralo biti izhodišče za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer, predvsem za euro, zapadlost po 20 letih. Po tržnih pogojih, podobnih kot ob začetku veljavnosti te direktive, bi bilo treba ekstrapolirani del ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere, predvsem za euro, tako približati končnemu terminskemu tečaju, da se ekstrapolirani terminski tečaji za zapadlosti do 40 let po izhodišču za ekstrapolacijo ne bodo razlikovali od končnega terminskega tečaja za več kot tri bazične točke. Za druge valute bi bilo treba pri določanju izhodišča za ekstrapolacijo netveganih obrestnih mer in ustreznega obdobja za približanje končnemu terminskemu tečaju upoštevati značilnosti lokalnih trgov obveznic in obrestnih zamenjav.

(31)

Kadar imajo zavarovalnice in pozavarovalnice obveznice ali druga sredstva s podobnimi značilnostmi denarnih tokov do zapadlosti, jih spremembe razmikov pri teh sredstvih ne ogrožajo. Da spremembe v razmiku pri sredstvih ne bi vplivale na znesek lastnih sredstev teh podjetij, bi jim moralo biti dovoljeno prilagoditi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene v skladu z gibanjem razmika pri njihovih sredstvih. Uporabo tovrstnih uskladitvenih prilagoditev bi moral dovoliti nadzornik, s strogimi zahtevami o sredstvih in obveznostih pa bi morali zagotoviti, da bi lahko zavarovalnice in pozavarovalnice svoja sredstva obdržale do zapadlosti. Ujemati bi se morali zlasti denarni tokovi za sredstva in obveznosti, sredstva pa bi se nadomeščala le za ohranjanje usklajenosti, če bi se pričakovani denarni tokovi bistveno spremenili, na primer ob znižanju bonitete ali neplačilu obveznice. Zavarovalnice in pozavarovalnice bi morale javno razkriti vpliv uskladitvenih prilagoditev na njihov finančni položaj, da se zagotovi ustrezna preglednost.

(32)

Da bi preprečili prociklično obnašanje vlagateljev, bi morala biti zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočena prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij, tako da bi se ublažilo pretiravanje pri razmiku pri obveznicah. Prilagoditve za nestanovitnost bi morale temeljiti na referenčnih portfeljih za zadevne valute teh podjetij, če bi bilo to potrebno za zagotovitev reprezentativnosti, pa tudi na referenčnih portfeljih za nacionalne zavarovalniške trge. Zavarovalnice in pozavarovalnice bi morale javno razkriti vpliv prilagoditev za nestanovitnost na njihov finančni položaj, da se zagotovi ustrezna preglednost.

(33)

Ker je diskontiranje pomembno za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, bi morala Direktiva 2009/138/ES zagotoviti enake pogoje za to, kako se zavarovalnice in pozavarovalnice odločajo za diskontno stopnjo. Za zagotovitev takih enotnih pogojev bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da določi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene, temeljne razmike za uskladitvene prilagoditve in prilagoditve za nestanovitnost. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Pri teh izvedbenih aktih bi bilo treba uporabiti tehnične informacije, ki jih zagotovi in objavi EIOPA. Za sprejetje teh izvedbenih aktov bi se moral uporabljati svetovalni postopek.

(34)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere.

(35)

Da bi ublažili morebitne nepotrebne prociklične učinke, bi bilo treba obdobje za odpravo neizpolnjevanja zahtevanega solventnostnega kapitala v izjemno težkih razmerah podaljšati, tudi v primeru velikega upada na finančnih trgih, okolij z dolgotrajno nizko obrestno mero in izrednih nesreč s hudimi posledicami, ki prizadenejo zavarovalnice in pozavarovalnice s pomembnim deležem na trgu ali v prizadetih panogah. EIOPA bi moral biti odgovoren za razglasitev izjemno težkih razmer, Komisijo pa bi bilo treba pooblastiti, da z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejme ukrepe za opredelitev meril in ustreznih postopkov.

(36)

V okviru uskladitvene prilagoditve ustrezni časovni strukturi netvegane obrestne mere, predvidene v tej direktivi, bi bilo treba zahtevo, da se portfelj zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, za katere se uporabi uskladitvena prilagoditev, in da se določeni portfelj sredstev opredeli, organizira in upravlja ločeno od drugih dejavnosti podjetij in da se navedena sredstva ne morejo uporabljati za kritje izgub iz drugih dejavnosti podjetij, razumeti v ekonomskem smislu. To ne bi smelo pomeniti obveznosti, da bi morale države članice v nacionalni zakonodaji imeti pravni koncept namenskega sklada. Podjetja, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev, bi morala opredeliti, organizirati in upravljati portfelj sredstev in obveznosti ločeno od drugih delov poslovanja in jim zato ne bi smelo biti dovoljeno, da bi z namenskim portfeljem sredstev obvladovala tveganja drugod v poslovanju. Čeprav to omogoča učinkovito upravljanje portfelja, je treba za namene uskladitvene prilagoditve pri prilagajanju lastnim sredstvom in zahtevanemu solventnostnemu kapitalu upoštevati zmanjšano prenosljivost in možnosti za diverzifikacijo med namenskim portfeljem in ostalimi deli podjetja.

(37)

Razmik pri referenčnem portfelju, naveden v tej direktivi, bi bilo treba določiti na pregleden način in po možnosti z uporabo ustreznih indeksov.

(38)

Da bi zagotovil pregledno uporabo prilagoditve za nestanovitnost, uskladitvene prilagoditve in prehodnih ukrepov o netveganih obrestnih merah in zavarovalno-tehničnih rezervacijah, določenih po tej direktivi, bi morale zavarovalnice in pozavarovalnice javno razkriti vpliv neuporabe teh ukrepov na njihove finančne pozicije, tudi na znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala v skladu z Direktivo 2009/138/ES, osnovna lastna sredstva in zneske lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega minimalnega kapitala in zahtevanega solventnostnega kapitala.

(39)

Državam članicam bi moralo biti v njihovih nacionalnih zakonodajah omogočeno, da svoje nacionalne nadzorne organe pooblastijo, da dovolijo, v izjemnih okoliščinah pa zavrnejo uporabo prilagoditve za nestanovitnost.

(40)

Da se zagotovi harmonizirana podlaga za nekatere tehnične prispevke k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, na primer, da se omogočijo usklajeni pristopi k uporabi bonitetnih ocen, bi bilo treba EIOPA določiti posamezne naloge. Priznavanje bonitetnih agencij bi bilo treba zbližati in uskladiti z Uredbo (ES) št. 1060/2009, Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12). Izogniti bi se bilo treba prekrivanju z Uredbo (ES) št. 1060/2009, tako da je vloga skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenih z uredbami (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, utemeljena. EIOPA bi moral v čim večji meri izkoristiti pristojnosti in izkušnje ESMA. Podroben način izvajanja teh nalog bi bilo treba dodatno opredeliti v ukrepih, ki se sprejmejo z delegiranimi ali izvedbenimi akti.

(41)

Seznami regionalnih vlad in lokalnih organov, ki jih objavi EIOPA, ne bi smeli biti bolj podrobni, kot je potrebno; tako se zagotovi, da bodo te vlade ali organi deležni enake obravnave samo, če bo tveganje izpostavljenosti enako kot za centralne ravni države.

(42)

Da se v okviru Direktive 2009/138/ES zagotovi harmoniziran pristop k določanju, kdaj je dovoljeno, da se v primerih kršitev zahtevanega solventnostnega kapitala podaljša sanacijski rok, bi bilo treba opredeliti, kaj pomenijo „izjemne težke razmere“. EIOPA bi moral biti odgovoren za razglasitev, da obstajajo take izjemne težke razmere, na Komisijo pa bi bilo treba v primeru takih izjemnih težkih razmer prenesti pooblastila, da z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejme ukrepe za podrobno opredelitev meril in ustreznih postopkov.

(43)

Da bi zagotovili medsektorsko skladnost in uskladili interese podjetij, ki so posojila preoblikovala v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji ali sponzorji), ter interese zavarovalnic in pozavarovalnic, ki vlagajo v tovrstne vrednostne papirje ali instrumente, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da na področju vlaganja v preoblikovana posojila po določbah Direktive 2009/138/ES z delegiranimi akti sprejme ukrepe, ki poleg določanja zahtev določajo tudi posledice neupoštevanja zahtev.

(44)

Da bi se v postopkih za nadzorne odobritve, ki so določeni z Direktivo 2009/138/ES, omogočila večja konvergenca parametrov podjetja, politik spreminjanja modela, namenskih družb in določanja ter odprave kapitalskih pribitkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejetje ukrepov z delegiranimi akti, ki bi podrobno opredeljevali ustrezne postopke na teh področjih.

(45)

Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov razvija globalni standard solventnosti na podlagi tveganja in še naprej spodbuja več mednarodnega nadzornega usklajevanja in sodelovanja. Določbe Direktive 2009/138/ES v zvezi z delegiranimi akti Komisije, ki določajo enakovrednost režimov solventnosti in bonitetnih režimov tretjih držav, so skladne s cilji spodbujanja mednarodnega približevanja v smeri proti uvedbi solventnosti in bonitetnega nadzora na podlagi tveganj. Če želimo upoštevati, da nekatere tretje države morda potrebujejo več časa za prilagoditev in izvajanje režima solventnosti in bonitetnega režima, ki bi popolnoma ustrezal merilom za priznanje enakovrednosti, je treba določiti pogoje v zvezi z obravnavanjem tovrstnih režimov tretjih držav, da bi bile začasno priznane kot enakovredne. Delegirani akti Komisije, ki določajo začasno enakovrednost, bi morali po možnosti upoštevati razvoj mednarodnih dogodkov. Kadar Komisija določi, da je bonitetni režim tretje države za nadzor skupin začasno enakovreden, bi moralo biti omogočeno dodatno nadzorno poročanje, da se zagotovi zaščita imetnikov polic in upravičencev v Uniji.

(46)

Da bi glede na posebnosti zavarovalniškega trga zagotovili enake konkurenčne pogoje za zavarovalnice in pozavarovalnice s sedežem v tretjih državah, bodisi da ima njihovo matično podjetje sedež v Uniji ali ne, bi bilo treba Komisiji za namene izračunavanja zahtevanega solventnostnega kapitala in primernih lastnih sredstev skupine omogočiti, da določi, da je tretja država začasno enakovredna, zato da bodo te zahteve izpolnjene.

(47)

Za zagotovitev, da bodo zainteresirane strani ustrezno obveščene o strukturi zavarovalnih in pozavarovalnih skupin, je treba informacije o njihovi pravni strukturi ter upravljavski in organizacijski strukturi dati na voljo javnosti. Te informacije bi morale vsebovati vsaj pravno ime, vrsto podjetja in državo sedeža za hčerinska podjetja, povezana podjetja in pomembne podružnice.

(48)

Pri odločitvah Komisije, da je režim solventnosti ali bonitetni režim tretje države v celoti ali začasno enakovreden, je treba po potrebi upoštevati obstoj, trajanje in naravo prehodnih ukrepov v teh režimih tretjih držav.

(49)

Da bi se evropski zadrugi, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2003 (13), omogočilo ponujanje zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, je treba razširiti seznam dovoljenih pravnih oblik zavarovalnic in pozavarovalnic iz Direktive 2009/138/ES, tako da bo vključeval evropsko zadrugo.

(50)

Prilagoditi bi bilo treba znesek praga zahtevanega minimalnega kapitala za zavarovalnice in pozavarovalnice v eurih. Prilagoditev je potrebna, da se da veljavne pragove zahtevanega kapitala za tovrstna podjetja prilagoditi inflaciji.

(51)

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala za zdravstveno zavarovanje bi moral odražati nacionalne sisteme tarif in nadomestil ter upoštevati spremembe v nacionalni zdravstveni zakonodaji, saj so bistveni del sistemov zavarovanja na nacionalnih zdravstvenih trgih.

(52)

Določena izvedbena pooblastila v skladu s členom 202 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti bi bilo treba nadomestiti z ustreznimi določbami v skladu s členom 290 PDEU.

(53)

Uskladitev postopkov komitologije s PDEU in zlasti členom 290 PDEU bi bilo treba opraviti za vsak primer posebej. Da bi upoštevali tehnični razvoj na finančnih trgih in podrobno določili zahteve iz direktiv, spremenjenih s to direktivo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 290 PDEU. Sprejeti bi jih bilo treba zlasti v zvezi s podrobnimi podatki, ki se nanašajo na zahteve glede upravljanja, vrednotenja, nadzornega poročanja in javnega razkritja, določitve in razvrstitve lastnih sredstev, standardne formule za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala (vključno z morebitnimi posledičnimi spremembami na področju kapitalskih pribitkov) in izbire metod ter predpostavk za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

(54)

V izjavi št. 39 o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, priloženi Sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, se je konferenca seznanila, da namerava Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev nadaljevati posvetovanje s strokovnjaki, ki jih bodo imenovale države članice.

(55)

Evropski parlament in Svet bi morala imeti možnost, da v treh mesecih od datuma obvestila nasprotujeta delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi bilo treba omogočiti, da se to obdobje za pomembna področja, ki zbujajo pomisleke, podaljša za tri mesece. Evropski parlament in Svet bi morala imeti tudi možnost, da obvestita druge institucije, da ne nameravata nasprotovati. Takšna zgodnja odobritev delegiranih aktov je zlasti primerna, kadar je treba izpolniti roke, na primer, če so v osnovnem aktu za Komisijo določeni roki za sprejetje delegiranih aktov.

(56)

Glede na finančno krizo in prociklične mehanizme, ki so prispevali k njenemu nastanku in povečali njen učinek, so Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor in skupina G-20 pripravili priporočila za ublažitev procikličnih učinkov regulacije finančnega sistema. Ta priporočila se neposredno nanašajo na zavarovalnice in pozavarovalnice kot pomembne sestavne dele finančnega sistema.

(57)

Za skladno uporabo te direktive in zagotovitev makrobonitetnega nadzora po vsej Uniji je ustrezno, da Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), razvije načela, prilagojena gospodarstvu Unije.

(58)

Finančna kriza je pokazala dejstvo, da so finančne institucije v veliki meri podcenjevale raven kreditnega tveganja nasprotne stranke v povezavi s prostim trgom izvedenih finančnih instrumentov (OTC). To je spodbudilo skupino G-20, da je septembra 2009 pozvala, da se za več izvedenih finančnih instrumentov OTC opravi kliring prek centralnih nasprotnih strank. Poleg tega je pozvala, naj se za tiste izvedene finančne instrumente, za katere ni mogoče opraviti centralnega kliringa, obvezno uporabijo višje kapitalske zahteve, da bi ustrezno odražali višja tveganja, povezana s temi instrumenti.

(59)

Pri izračunu standardne formule za zahtevani solventnostni kapital bi bilo treba izpostavljenosti do kvalificiranih centralnih nasprotnih strank obravnavati skladno z obravnavo teh izpostavljenosti v kapitalskih zahtevah za kreditne in finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti glede razlik v obravnavanju med kvalificiranimi centralnimi nasprotnimi strankami in drugimi nasprotnimi strankami.

(60)

Da bi zagotovili, da bi še naprej dosegali cilj Unije glede dolgoročne trajnostne rasti in cilje Direktive 2009/138/ES glede prednostne zaščite imetnikov polic in tudi zagotavljanja finančne stabilnosti, bi morala Komisija pregledati ustreznost metod, predpostavk in standardnih parametrov, uporabljenih pri izračunu standardne formule za zahtevani solventnostni kapital v petih letih uporabe Direktive 2009/138/ES. Pregled bi moral temeljiti zlasti na splošnih izkušnjah zavarovalnic in pozavarovalnic, ki uporabljajo to formulo za zahtevani solventnostni kapital v prehodnem obdobju. Pri pregledu bi morali upoštevati tudi uspešnost vseh razredov sredstev in finančnih instrumentov, obnašanje vlagateljev pri teh sredstvih in finančnih instrumentih ter razvoj dogodkov pri oblikovanju mednarodnih standardov na področju finančnih storitev. Pregled standardnih parametrov za nekatere razrede finančnih instrumentov, kot so vrednostni papirji s stalnim donosom in dolgoročno načrtovana infrastruktura, bo morda treba postaviti v ospredje.

(61)

Da bi omogočili gladek prehod na nov režim na podlagi Direktive 2009/138/ES, je treba določiti postopno uvajanje in posebne prehodne ukrepe. Namen prehodnih ukrepov bi morala biti preprečitev pretresov na trgu in omejitev posegov v obstoječe produkte ter zagotovitev razpoložljivosti zavarovalniških produktov. Prehodni ukrepi bi morali spodbujati zavarovalnice, da začnejo čim prej izpolnjevati določene zahteve novega režima.

(62)

Medtem ko Komisija izvaja pregled Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15), je treba zagotoviti prehodno ureditev za dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki jih zavarovalnice opravljajo na podlagi člena 4 navedene direktive. Prehodna ureditev bi morala prenehati takoj, ko začnejo veljati spremembe Direktive 2003/41/ES.

(63)

Ne glede na pričakovano uporabo Direktive 2009/138/ES, zlasti za namene ocene v zvezi z odobritvijo notranjih modelov, pomožnih lastnih sredstev, razvrstitve lastnih sredstev, parametrov podjetja, namenskih družb, podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in prehodnih določb o izračunu najboljše ocene glede zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, ki ustrezajo vplačanim premijam pri obstoječih pogodbah, bi se morale do konca leta 2015 še naprej uporabljati direktive Sveta 64/225/EGS (16), 73/239/EGS (17), 73/240/EGS (18), 76/580/EGS (19), 78/473/EGS (20), 84/641/EGS (21), 87/344/EGS (22), 88/357/EGS (23) in 92/49/EGS (24) ter direktiv 98/78/ES (25), 2001/17/ES (26), 2002/83/ES (27) in 2005/68/ES (28) Evropskega parlamenta in Sveta (skupaj poimenovanih: Solventnost I), kakor so bile spremenjene z akti iz dela A Priloge VI Direktive 2009/138/ES.

(64)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive in Direktive 2009/138/ES upravičeno.

(65)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja delovanja notranjega trga z zagotovitvijo visoke, učinkovite in usklajene stopnje bonitetne ureditve in nadzora, zaščite imetnikov polic in upravičencev ter s tem podjetij in potrošnikov, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(66)

Direktivi 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredbe (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2003/71/ES

Direktiva 2003/71/ES se spremeni:

1.

v členu 5(4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar končni pogoji ponudbe niso vključeni niti v osnovni prospekt niti v dodatek, se dajo na voljo vlagateljem, vložijo pri pristojnem organu v domači državi članici, prav tako pa jih ta pristojni organ sporoči pristojnemu organu v državi(-ah) članici(ah) gostiteljici(-ah) ob vsaki javni ponudbi takoj, ko je to izvedljivo, in po možnosti pred začetkom javne ponudbe ali sprejetja v trgovanje. Pristojni organ matične države članice sporoči te končne pogoje ESMA. Končni pogoji vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na pojasnilo o vrednostnih papirjih, in se ne uporabljajo za dopolnitev osnovnega prospekta. V takih primerih se uporablja člen 8(1)(a).“;

2.

v členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem členom pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev informacij, ki bodo vključene s sklicevanjem.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

3.

v členu 13 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z odobritvijo prospektov pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev postopkov za odobritev prospekta in pogojev, v skladu s katerimi se lahko prilagodijo roki.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

4.

v členu 14 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem členom pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev določb, ki se nanašajo na objavo prospekta iz odstavkov 1 do 4.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

5.

v členu 15 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   ESMA za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem členom pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli določbe, ki se nanašajo na razširjanje oglasov, ki napovedujejo namen javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejetja v trgovanje na organiziranem trgu, zlasti preden se da prospekt na voljo javnosti ali pred odprtjem vpisa, in da opredeli določbe iz odstavka 4.

ESMA osnutek regulativnih tehničnih standardov do 1. julija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

6.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 31a

Osebje in viri organa ESMA

ESMA oceni svoje potrebe po osebju in sredstvih, ki nastanejo zaradi prevzema pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.“

Člen 2

Spremembe Direktive 2009/138/ES

Direktiva 2009/138/ES se spremeni:

1.

člen 13 se spremeni:

(a)

za točko 32 se vstavi naslednja točka:

„(32a)

‚kvalificirana centralna nasprotna stranka‘ pomeni centralno nasprotno stranko, ki je bila odobrena v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (29) ali priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe;

(b)

doda se naslednja točka:

„(40)

‚zunanja bonitetna institucija‘ ali ‚ECAI‘ pomeni bonitetno agencijo, ki je registrirana ali certificirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (30) ali centralno banko, ki izdaja bonitetne ocene, in je izvzeta iz uporabe navedene uredbe.

2.

v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na seznam oblik iz Priloge III, razen točk 28 in 29 dela A, dela B in dela C.“;

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Priglasitve in objave dovoljenj ali odvzemov dovoljenj

Vsako dovoljenje ali odvzem dovoljenja se priglasi Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (31). Ime vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ji je izdano dovoljenje, se vnese na seznam. EIOPA objavi in dopolnjuje ta seznam na svojem spletnem mestu.

4.

v členu 29 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija zagotovi, da se v delegiranih aktih, regulativnih in izvedbenih tehničnih standardih, ki jih sprejme, upošteva načelo sorazmernosti in tako zagotovi sorazmerna uporaba te direktive, zlasti v zvezi z malimi zavarovalnicami.

EIOPA zagotovi, da osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih predloži v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010, osnutki izvedbenih tehničnih standardov, ki jih predloži v skladu s členom 15 navedene uredbe, ter smernice in priporočila, izdani v skladu s členom 16 navedene uredbe, upoštevajo načelo sorazmernosti in tako zagotovijo sorazmerno uporabo te direktive, zlasti v zvezi z malimi zavarovalnicami.“;

5.

v členu 31 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256 Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na odstavek 2 tega člena, in v njih opredeli poglavitne vidike, po katerih se morajo razkriti zbirni statistični podatki, ter seznam vsebine in datum objave razkritij.

5.   Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe v zvezi z odstavkom 2 tega člena in brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev predlog in struktur razkritja iz tega člena.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

6.

v členu 33 se dodata naslednja odstavka:

„Kadar nadzorni organ obvesti nadzorne organe v državi članici gostiteljici, da namerava opraviti preverjanje na kraju samem v skladu s prvim odstavkom, in kadar se temu nadzornemu organu prepove, da bi uveljavil to pravico, ali kadar mu je onemogočeno, da bi uveljavil svojo pravico do sodelovanja v skladu z drugim odstavkom, lahko nadzorni organi zadevo posredujejo EIOPA in ga prosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 lahko EIOPA sodeluje pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.“;

7.

člen 35 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice zahtevajo od zavarovalnic in pozavarovalnic, da nadzornim organom posredujejo informacije, potrebne za nadzor, pri čemer je treba upoštevati cilje nadzora, določene v členih 27 in 28. Take informacije zajemajo vsaj informacije, ki so pri izvajanju postopka iz člena 36 potrebne za:“;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Kadar so vnaprej določena obdobja iz odstavka 2(a)(i) krajša od enega leta, lahko zadevni nadzorni organi brez poseganja v člen 129(4) omejijo redno poročanje nadzorniku, če:

(a)

bi bilo sporočanje teh informacij preveliko breme glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem podjetja;

(b)

se te informacije sporočajo vsaj enkrat letno.

Nadzorni organi ne omejujejo izvajanja rednega nadzornega poročanja pogosteje kot enkrat letno v primeru zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so del skupine v smislu člena 212(1)(c), razen če lahko podjetje prepričljivo dokaže nadzornemu organu, da je redno nadzorno poročanje pogosteje kot enkrat letno neprimerno glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine.

Omejitev na redno nadzorno poročanje se dovoli samo tistim podjetjem, ki ne predstavljajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj v državi članici, če tržni delež neživljenjskih zavarovanj temelji na bruto obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah

Nadzorni organi dajo pri določanju upravičenosti podjetja do teh omejitev prednost najmanjšim podjetjem.

7.   Zadevni nadzorni organi lahko omejijo redno nadzorno poročanje zavarovalnic in pozavarovalnic ali jih izvzamejo iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah, kadar:

(a)

bi bilo posredovanje teh informacij preveliko breme glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem podjetja;

(b)

posredovanje teh informacij ni potrebno za učinkovit nadzor nad podjetjem;

(c)

izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnih sistemov v Uniji in

(d)

je podjetje zmožno informacije zagotoviti ad hoc.

Nadzorni organi iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah ne izvzamejo zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki so del skupine v smislu člena 212(1)(c), razen če podjetje lahko nadzornemu organu ustrezno dokaže, da poročanje po posameznih postavkah ne bi bilo primerno glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine, in upoštevaje cilj glede finančne stabilnosti.

Izvzetje iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah se dovoli samo tistim podjetjem, ki ne predstavljajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj v državi članici, kadar tržni delež neživljenjskih zavarovanj temelji na bruto obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah.

Nadzorni organi dajo pri določanju upravičenosti podjetja do teh omejitev prednost najmanjšim podjetjem.

8.   Za namene odstavkov 6 in 7 nadzorni organi kot del postopka nadzornega pregleda ocenijo, ali bi bila predložitev teh informacij preveč obremenilna glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj podjetja, pri tem pa upoštevajo vsaj:

(a)

obseg premij, zavarovalno-tehnične rezervacije in sredstva podjetja;

(b)

nestabilnost zahtevkov in prejemkov, ki jih podjetje krije;

(c)

tržna tveganja, ki jih povzročijo naložbe podjetja;

(d)

stopnjo koncentracije tveganja;

(e)

skupno število vrst življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, za katere je izdano dovoljenje;

(f)

možne učinke upravljanja sredstev podjetja na finančno stabilnost;

(g)

sisteme in strukture podjetja za zagotavljanje informacij za namene nadzora in pisna pravila iz odstavka 5;

(h)

primernost sistema upravljanja podjetja;

(i)

stopnjo lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala;

(j)

ali je podjetje lastna zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki krije samo tveganja, povezana z industrijsko ali poslovno skupino, ki ji pripada.

9.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, s katerimi podrobno določi informacije iz odstavkov 1 do 4 tega člena in roke za njihovo sporočanje, da se v ustrezni meri zagotovi konvergenca nadzornega poročanja.

10.   Da bi zagotovili enotne pogoje uporabe v zvezi s tem členom, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o rednem nadzornem poročanju v zvezi s predlogami za posredovanje informacij nadzornim organom iz odstavkov 1 in 2.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

11.   Da bi izboljšali usklajeno in dosledno uporabo odstavkov 6 in 7, EIOPA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, da se nadalje opredelijo metode za določanje tržnih deležev iz tretjega pododstavka odstavka 6 in 7.“;

8.

člen 37 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

nadzorni organ sklene, da profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, kakor je bil izračunan po notranjem modelu ali delnem notranjem modelu v skladu s pododdelkom 3 oddelka 4 poglavja VI, ker so nekatera merljiva tveganja pomanjkljivo zajeta in ker model v ustreznem časovnem obdobju ni bil prilagojen, da bi bolje odražal dani profil tveganja;“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(d)

zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev iz člena 77b, je prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d ali prehodne ukrepe iz členov 308c in 308d, nadzorni organ pa sklene, da profil tveganja podjetja znatno odstopa od predpostavk, ki so podlaga za te prilagoditve in prehodne ukrepe.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   V okoliščinah iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se kapitalski pribitek izračuna tako, da bo podjetje zagotovo upoštevalo člen 101(3).

V okoliščinah iz točke (c) odstavka 1 je kapitalski pribitek sorazmeren z materialnimi tveganji, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti, zaradi katerih se je nadzorni organ odločil, da določi ta pribitek.

V okoliščinah iz odstavka 1(d) je kapitalski pribitek sorazmeren z materialnimi tveganji, ki nastanejo zaradi odstopanja iz navedenega odstavka.“;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo nadaljnje specifikacije za okoliščine, v katerih se lahko naloži kapitalski pribitek.

7.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, s katerimi določi nadaljnje specifikacije za metodologije za izračun kapitalskih pribitkov.

8.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s tem členom EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za odločitve za določitev, izračun in odpravo kapitalskih pribitkov.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

9.

v členu 38(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar nadzorni organ obvesti ustrezni organ države članice ponudnika storitev, da namerava opraviti inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s tem odstavkom, ali če izvaja inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s prvim pododstavkom in če ne more v praksi uveljaviti svoje pravice do pregleda na kraju samem, lahko predloži zadevo EIOPA in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.“;

10.

člen 44 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo uskladitveno prilagoditev iz člena 77b ali prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, oblikujejo likvidnostni načrt, v katerem so predvideni vhodni in izhodni denarni tokovi glede na sredstva in obveznosti, za katere se izvedejo te prilagoditve.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Kar zadeva upravljanje sredstev in obveznosti, zavarovalnice in pozavarovalnice redno ocenjujejo:

(a)

občutljivost zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev za predpostavke, ki so osnova za ekstrapolacijo ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77a;

(b)

kadar se uporabi uskladitvena prilagoditev iz člena 77b:

(i)

občutljivost svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev za predpostavke, na katerih temelji izračun uskladitvenih prilagoditev, tudi v zvezi z izračunom temeljnega razmika iz člena 77c(1)(b), in možni učinek prisilne prodaje sredstev na njihova primerna lastna sredstva;

(ii)

občutljivost svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev za spremembe v sestavi določenega portfelja sredstev;

(iii)

učinek, ki ga ima zmanjšanje uskladitvene prilagoditve na nič;

(c)

kadar se uporabi prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d:

(i)

občutljivost svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev za izračun prilagoditve za nestanovitnost in možni učinek prisilne prodaje sredstev na njihova primerna lastna sredstva;

(ii)

učinek, ki ga ima zmanjšanje prilagoditve za nestanovitnost na nič.

Zavarovalnice in pozavarovalnice ocene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka vsako leto posredujejo nadzornemu organu kot del informacij, ki jih sporočajo v okviru člena 35. Kadar zmanjšanje uskladitvene prilagoditve ali prilagoditve za nestanovitnost na nič povzroči neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, podjetje posreduje tudi analizo ukrepov, ki bi jih moglo v takih okoliščinah uporabiti, da bi ponovno vzpostavilo raven primernih lastnih sredstev za zagotovitev zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja in tako ponovno doseglo skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Kadar se uporabi prilagoditev za nestanovitnost iz člen 77d, zapisana pravila glede obvladovanja tveganj iz člena 41(3) zajemajo politike o merilih za uporabo prilagoditve za nestanovitnost.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.   Da bi preprečili preveliko zanašanje na zunanje bonitetne institucije, velja, da če zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljajo zunanje bonitetne ocene za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zahtevanega solventnostnega kapitala, v okviru svojega obvladovanja tveganj redno ocenjujejo primernost teh zunanjih bonitetnih ocen in pri tem uporabljajo dodatne ocene, kadar je to praktično izvedljivo, da bi preprečili samodejno odvisnost od zunanjih ocen.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s tem odstavkom EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za ocenjevanje zunanjih bonitetnih ocen.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

11.

v člen 45 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev iz člena 77b, prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d ali prehodne ukrepe iz člena 308c in 308d, izvaja oceno skladnosti s kapitalskimi zahtevami iz odstavka 1(b) z upoštevanjem in brez upoštevanja teh prilagoditev in prehodnih ukrepov.“;

12.

člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za podrobno opredelitev:

(a)

elementov sistemov iz členov 41, 44, 46 in 47 ter zlasti področij, ki jih bo zajemala politika upravljanja sredstev in obveznosti ter naložb zavarovalnic in pozavarovalnic, kot določa člen 44(2);

(b)

funkcij iz členov 44, 46, 47 in 48.

2.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev:

(a)

zahtev, določenih v členu 42, in funkcij, ki jih ureja navedeni člen;

(b)

pogojev za opravljanje zunanjega izvajanja, zlasti glede ponudnikov storitev v tretjih državah.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z oceno iz točke (a) člena 45(1) EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev elementov te ocene.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

13.

člen 51 se spremeni:

(a)

doda se naslednji odstavek:

„1a.   Kadar se uporabi uskladitvena prilagoditev iz člena 77b, opis iz točke (d) odstavka 1 vključuje opis uskladitvene prilagoditve ter portfelja obveznosti in določenih sredstev, za katera se uporabi uskladitvena prilagoditev, pa tudi količinsko opredelitev učinka, ki ga ima sprememba uskladitvene prilagoditve na nič na finančno stanje podjetja.

Opis iz točke (d) odstavka 1 vključuje tudi izjavo o tem, ali podjetje uporablja prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, in količinsko opredelitev učinka, ki ga ima sprememba prilagoditve za nestanovitnost na nič na finančno stanje podjetja.“;

(b)

v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V prehodnem obdobju, ki se konča najpozneje 31. decembra 2020, lahko države članice ne glede na razkritja, ki so obvezna v okviru drugih pravnih ali regulativnih zahtev, določijo, da kljub razkritju celotnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz točke (e)(ii) odstavka 1 kapitalskega pribitka ali vpliva posebnih parametrov, ki jih mora uporabljati zavarovalnica ali pozavarovalnica v skladu s členom 110, ni treba ločeno razkriti.“;

14.

člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52

Informacije za Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine in njegova poročila

1.   Brez poseganja v člen 35 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice zahtevajo od nadzornih organov, da vsako leto zagotovijo EIOPA naslednje podatke:

(a)

povprečni kapitalski dodatek na posamezno podjetje in porazdelitev kapitalskih dodatkov, ki so jih naložili nadzorni organi v prejšnjem letu, merjene kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala in prikazane ločeno za:

(i)

zavarovalnice in pozavarovalnice;

(ii)

življenjske zavarovalnice;

(iii)

neživljenjske zavarovalnice;

(iv)

zavarovalnice, ki izvajajo življenjske in neživljenjske dejavnosti;

(v)

pozavarovalnice;

(b)

za vsako razkritje iz točke (a) tega odstavka delež kapitalskih pribitkov, naloženih v okviru točk (a), (b) oziroma (c) člena 37(1);

(c)

število zavarovalnic in pozavarovalnic, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in število zavarovalnic in pozavarovalnic, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 35(6) in (7), skupaj s količino kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic države članice;

(d)

število skupin, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in število skupin, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 254(2), skupaj s količino njihovih kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev vseh skupin.

2.   EIOPA vsako leto javno razkrije naslednje podatke:

(a)

za vse države članice skupno porazdelitev kapitalskih pribitkov, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, za vsako:

(i)

zavarovalnico in pozavarovalnico;

(ii)

življenjsko zavarovalnico;

(iii)

neživljenjsko zavarovalnico;

(iv)

zavarovalnico, ki izvaja življenjske in neživljenjske dejavnosti;

(v)

pozavarovalnico;

(b)

za vsako državo članico posebej porazdelitev kapitalskih pribitkov, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, ki zajema vse zavarovalnice in pozavarovalnice v tej državi članici;

(c)

za vsako razkritje iz točk (a) in (b) tega odstavka delež kapitalskih pribitkov, naloženih v okviru točk (a), (b) oziroma (c) člena 37(1);

(d)

za vse države članice skupaj skupno število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in skupno število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 35(6) in (7) ter člena 254(2), skupaj s količino kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin;

(e)

za vsako državo članico posebej število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 35(6) in (7) ter člena 254(2), skupaj s količino kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin države članice.

3.   EIOPA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi podatke iz odstavka 2 skupaj s poročilom, ki navaja stopnjo nadzorne konvergence pri uporabi kapitalskih pribitkov med nadzornimi organi v različnih državah članicah.“;

15.

člen 56 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 56

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti, in roke za letno razkritje informacij v skladu z oddelkom 3.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega oddelka EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, formate in predloge.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

16.

v členu 58 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se ne glede na člen 58(2) določi izčrpen seznam informacij iz člena 59(4), ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo.

Za dosledno harmonizacijo v zvezi s tem oddelkom in da bi upoštevali prihodnji razvoj dogodkov, EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi prilagoditve meril iz člena 59(1).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

9.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, obrazce in predloge za posvetovalni postopek med zadevnimi nadzornimi organi, kakor je navedeno v členu 60.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

17.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 65a

Sodelovanje z EIOPA

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi sodelujejo z EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi EIOPA nemudoma predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.“;

18.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 67a

Pristojnost Evropskega parlamenta za preiskavo

Člena 64 in 67 ne posegata v pristojnost za preiskavo, ki je prenesena na Evropski parlament v členu 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).“;

19.

v členu 69 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Takšna razkritja so mogoča samo tedaj, ko so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja. Vendar pa države članice predvidijo, da se lahko podatki, prejeti v skladu s členom 65 in členom 68(1), in podatki, pridobljeni pri pregledih na kraju samem iz člena 33, razkrijejo le z izrecnim soglasjem nadzornih organov, od katerih podatki izvirajo, ali nadzornih organov države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.“;

20.

člen 70 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 70

Posredovanje informacij centralnim bankam, monetarnim organom, nadzornikom plačilnih sistemov in Evropskemu odboru za sistemska tveganja

1.   Brez poseganja v člene 64 do 69 lahko nadzorni organ posreduje informacije naslednjim institucijam za namene opravljanja nalog:

(a)

centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB), in drugim organom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov, če so te informacije pomembne za njihove zakonsko predpisane naloge, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema;

(b)

po potrebi drugim nacionalnim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov, in

(c)

Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (32), kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog.

2.   V izrednih razmerah, tudi v izrednih razmerah iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice nadzornim organom dovolijo, da nemudoma posredujejo informacije centralnim bankam ESCB, vključno z ECB, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema, pa tudi Evropskemu sistemu centralnih bank, kadar so te informacije pomembne za njegove naloge.

3.   Ti organi ali telesa lahko tudi posredujejo nadzornim organom informacije, ki jih ti utegnejo potrebovati za namene člena 67. Za informacije, prejete v tem okviru, veljajo določbe o poslovni skrivnosti, določene v tem oddelku.

21.

člen 71 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo konvergenco glede nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. V ta namen države članice zagotovijo, da:

(a)

nadzorni organi sodelujejo pri dejavnostih EIOPA;

(b)

nadzorni organi si čim bolj prizadevajo upoštevati smernice in priporočila, ki jih EIOPA izda v skladu členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ter navedejo razloge, če tega ne storijo;

(c)

nacionalne pristojnosti, podeljene nadzornim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih dolžnosti, ki jih imajo kot člani EIOPA ali v skladu s to direktivo.“;

(b)

odstavek 3 se črta;

22.

v členu 75 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za določitev metod in predpostavk, ki se bodo uporabljale pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1.

3.   Za dosledno harmonizacijo pri vrednotenju sredstev in obveznosti EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a)

skladnosti teh računovodskih standardov s pristopi k vrednotenju sredstev in obveznosti, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2, če se v delegiranih aktih iz odstavka 2 zahteva uporaba mednarodnih računovodskih standardov, kot jih je Komisija sprejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;

(b)

metod in predpostavk, ki se uporabijo, kadar navedene tržne cene niso na voljo ali kadar mednarodni računovodski standardi, kot jih je Komisija sprejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, začasno ali trajno niso skladni s pristopom k vrednotenju sredstev in obveznosti, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2;

(c)

metod in predpostavk, ki se uporabijo pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1, kadar delegirani akti iz odstavka 2 dopuščajo uporabo alternativnih metod vrednotenja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

23.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 77a

Ekstrapolacija ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

Pri določanju ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77(2) se uporabijo informacije, ki izhajajo iz ustreznih finančnih instrumentov, in zagotovi skladnost z njimi. Pri tem določanju se upoštevajo ustrezni finančni instrumenti tistih zapadlosti, pri katerih so trgi za te finančne instrumente, pa tudi za obveznice, razviti, likvidni in pregledni. Za zapadlosti, pri katerih trgi za ustrezne finančne instrumente ali obveznice niso več razviti, likvidni in pregledni, se časovna struktura netvegane obrestne mere ekstrapolira.

Ekstrapolirani del ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere temelji na terminskih tečajih, ki nemoteno konvergirajo od enega terminskega tečaja ali njihovega sklopa v zvezi z najdaljšimi zapadlostmi, za katere je mogoče spremljati ustrezni finančni instrument in obveznice na razvitem in likvidnem trgu, do končnega terminskega tečaja.

Člen 77b

Uskladitvena prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo uskladitveno prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, vključno z rentami, ki izhajajo iz neživljenjskih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, kar morajo predhodno odobriti nadzorni organi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zavarovalnica ali pozavarovalnica je določila portfelj sredstev, sestavljen iz obveznic in drugih sredstev, ki imajo podobne značilnosti denarnih tokov, da bi krila najboljšo oceno portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, in to določitev ohranja v času trajanja obveznosti, razen za namene ohranjanja replikacije pričakovanih denarnih tokov med sredstvi in obveznostmi, kadar so se denarni tokovi bistveno spremenili;

(b)

portfelj zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, za katerega se uporabi uskladitvena prilagoditev, in določeni portfelj sredstev sta opredeljena ter se organizirata in upravljata ločeno od drugih dejavnosti institucij, določeni portfelj sredstev pa se ne more uporabiti za kritje izgub iz drugih dejavnosti zadevnih podjetij;

(c)

pričakovani denarni tokovi določenega portfelja sredstev replicirajo vse pričakovane denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v isti valuti, morebitno neujemanje pa ne povzroči bistvenih tveganj glede na tveganja, ki so del zavarovalnega ali pozavarovalnega posla, za katerega se uporabi uskladitvena prilagoditev;

(d)

pogodbe, ki so podlaga za portfelj zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ne privedejo do prihodnjih izplačil premij;

(e)

edina zavarovalna tveganja, povezana s portfeljem zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, so tveganje dolgoživosti, tveganje stroškov, tveganje revizij in tveganje umrljivosti;

(f)

kadar zavarovano tveganje, povezano s portfeljem zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, vključuje tveganje umrljivosti, najboljša ocena portfelja zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti ne naraste za več kot 5 % ob udaru tveganja umrljivosti, ki se izračuna v skladu z načeli iz člena 101(2) do (5);

(g)

pogodbe, ki so podlaga za portfelj zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, ne vključujejo opcij za imetnika police ali vključujejo zgolj opcijo odkupa, kadar odkupna vrednost ne presega vrednosti sredstev, vrednotenih v skladu s členom 75, ki krijejo zavarovalne ali pozavarovalne obveznosti v trenutku, ko se uveljavlja opcija odkupa;

(h)

denarni tokovi določenega portfelja sredstev so fiksni in jih izdajatelji sredstev ali tretje osebe ne morejo spremeniti;

(i)

pri sestavljanju portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti za namene tega odstavka zavarovalne ali pozavarovalne obveznosti zavarovalne ali pozavarovalne pogodbe niso razdeljene v različne dele.

Ne glede na točko (h) prvega pododstavka lahko zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ki so odvisni od inflacije.

Kadar imajo izdajatelji ali tretje strani pravico spremeniti denarne tokove posameznih sredstev z zagotovitvijo zadostnega plačila za vlagatelja, tako da omogočijo enake denarne tokove s ponovno naložbo v sredstva enake ali boljše kreditne kakovosti, pravica do spremembe denarnih tokov ne ukinja možnosti vključitve teh sredstev v določeni portfelj v skladu s točko (h) prvega pododstavka.

2.   Zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev za portfelje zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ne uporabijo ponovno pristopa, ki ne vključuje uskladitvene prilagoditve. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki uporablja uskladitveno prilagoditev, ne more več izpolnjevati pogojev iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ in sprejme potrebne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica v roku dveh mesecev od datuma neizpolnjevanja ne more ponovno izpolnjevati teh pogojev, pri svojih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih ne sme več uporabljati uskladitvene prilagoditve in je ne sme uporabljati v obdobju nadaljnjih 24 mesecev.

3.   Uskladitvena prilagoditev se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje prilagoditev za nestanovitnost na podlagi člena 77d ali prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer na podlagi člena 308c.

Člen 77c

Izračun uskladitvene prilagoditve

1.   Za vsako valuto se uskladitvena prilagoditev iz člena 77b izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

uskladitvena prilagoditev mora biti enaka razliki med:

(i)

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti portfelja dodeljenih sredstev v skladu s členom 75;

(ii)

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, kadar se upošteva časovna vrednost denarja ob uporabi osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere;

(b)

uskladitvena prilagoditev ne sme vključevati temeljnega razmika, ki odraža tveganja, ki jih ohranja zavarovalnica ali pozavarovalnica;

(c)

ne glede na točko (a) se temeljni razmik mora povečati, kadar je treba zagotoviti, da uskladitvena prilagoditev za sredstva s kreditno kvaliteto, ki je nižja od naložbenega razreda, ne presega uskladitvenih prilagoditev za sredstva s kreditno kvaliteto naložbenega razreda ter z enako ročnostjo in iz istega razreda sredstev;

(d)

uporaba zunanje kreditne ocene v izračunu uskladitvene prilagoditve mora biti v skladu s členom 111(1)(n).

2.   Za namene odstavka 1(b) je temeljni razmik:

(a)

enak vsoti naslednjega:

(i)

kreditnega razmika, ki ustreza verjetnosti neplačila sredstev;

(ii)

kreditnega razmika, ki ustreza pričakovani izgubi, ki je posledica znižanja bonitete sredstev;

(b)

pri izpostavljenosti do centralne vlade in centralnih bank držav članic ni nižji od 30 % dolgoročnega povprečja razmika od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda, kot je mogoče ugotoviti na finančnih trgih;

(c)

pri sredstvih, ki niso izpostavljenosti do centralne vlade in centralnih bank držav članic, ni nižji od 35 % dolgoročnega povprečja razmika od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda, kot je to mogoče ugotoviti na finančnih trgih.

Verjetnost neplačila iz točke (a)(i) prvega pododstavka temelji na dolgoročnih statistikah neplačila, ki so ustrezne za sredstva v zvezi z njihovo ročnostjo, kreditno kvaliteto in razredom.

Kadar iz statistike neplačila iz drugega pododstavka ni mogoče izračunati verodostojnega kreditnega razmika, je temeljni razmik enak deležu dolgoročnega povprečja razmika od osnovne netvegane obrestne mere iz točk (b) in (c).

Člen 77d

Prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere

1.   Države članice lahko zahtevajo, da zavarovalnice in pozavarovalnice za uporabo prilagoditve za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere pri izračunu najboljše ocene iz člena 77(2) prej pridobijo odobritev nadzornih organov.

2.   Za vsako zadevno valuto prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere temelji na razmiku med obrestno mero, ki bi jo bilo mogoče dobiti iz sredstev, vključenih v referenčni portfelj sredstev zadevne valute, in stopnjami ustrezne časovno strukture netvegane obrestne mere za to valuto.

Referenčni portfelj valute je reprezentativen za sredstva v tej valuti, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti v tej valuti.

3.   Znesek prilagoditve za nestanovitnost za netvegane obrestne mere ustreza 65 % valutnega razmika s popravkom za tveganje.

Valutni razmik s popravkom za tveganje se izračuna kot razlika med razmikom iz odstavka 2 in deležem tega razmika, ki se lahko pripiše realistični oceni pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega tveganja ali drugega tveganja pri sredstvih.

Prilagoditev za nestanovitnost se uporabi samo za ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture, ki se ne izračunajo z ekstrapolacijo v skladu s členom 77a. Ekstrapolacija ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture temelji na teh prilagojenih netveganih obrestnih merah.

4.   Za vsako zadevno državo se pred uporabo 65 % faktorja prilagodljivost za nestanovitnost za netvegane obrestne mere iz odstavka 3 za valuto te države poveča za razliko med razmikom države s popravkom za tveganje in dvakratnim valutnim razmikom s popravkom za tveganje, vedno kadar je ta razlika pozitivna in je razmik države s popravkom za tveganje večji od 100 baznih točk. Povečana prilagoditev za nestanovitnost se uporabi za izračun najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti produktov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države. Razmik države s popravkom za tveganje se izračuna enako kot valutni razmik s popravkom za tveganje, le da temelji na referenčnem portfelju, ki je reprezentativen za sredstva, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti proizvodov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države in izraženi v njeni valuti.

5.   Prilagoditev za nestanovitnost se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev na podlagi člena 77b.

6.   Z odstopanjem od člena 101 zahtevani solventnostni kapital ne krije tveganja izgube osnovnih lastnih sredstev, ki je posledica sprememb prilagoditve za nestanovitnost.

Člen 77e

Tehnične informacije, ki jih pripravi Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

1.   EIOPA vsaj vsako četrtletje pripravi in objavlja za vsako zadevno valuto naslednje tehnične informacije:

(a)

ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene iz člena 77(2), brez uskladitvene prilagoditve ali prilagoditve za nestanovitnost;

(b)

za vsako zadevno ročnost, kreditno kvaliteto in razred sredstev, temeljni razmik za izračun uskladitvene prilagoditve iz člena 77c(1)(b);

(c)

za vsak zadevni nacionalni zavarovalniški trg prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere iz člena 77d(1).

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev za izračun tehničnih rezervacij in osnovnih lastnih sredstev lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za vsako zadevno valuto določi tehnične informacije iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti uporabijo navedene informacije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 301(2).

Komisija na podlagi utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z razpoložljivostjo ustreznih časovnih struktur netvegane obrestne mere sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 301(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

3.   Kadar Komisija v skladu z odstavkom 2 sprejme tehnične informacije iz odstavka 1, zavarovalnice in pozavarovalnice te informacije uporabijo pri izračunu najboljše ocene v skladu s členom 77, uskladitvene prilagoditve v skladu s členom 77c in prilagoditve za nestanovitnost v skladu s členom 77d.

V zvezi z valutami in nacionalnimi trgi, pri katerih prilagoditev iz odstavka 1(c) ni določena v izvedbenih aktih iz odstavka 2, se za izračun najboljše ocene ne uporabi prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere.

Člen 77f

Pregled ukrepov dolgoročnih jamstev in ukrepov glede tveganja lastniških vrednostnih papirjev

1.   EIOPA vsako leto in do 1. januarja 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poroča o učinku uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) in členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi.

V tem obdobju nadzorni organi vsako leto EIOPA predložijo naslednje informacije o:

(a)

razpoložljivosti dolgoročnih jamstev pri zavarovalnih produktih na svojih nacionalnih trgih ter ravnanju zavarovalnic in pozavarovalnic kot dolgoročnih vlagateljev;

(b)

številu zavarovalnic in pozavarovalnic, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev, prilagoditev za nestanovitnost, podaljšanje obdobja sanacije v skladu s členom 138(4), podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in prehodne ukrepe iz členov 308c in 308d;

(c)

učinku, ki ga imajo na finančno stanje zavarovalnic in pozavarovalnic uskladitvena prilagoditev, prilagoditev za nestanovitnost, mehanizem simetrične prilagoditve kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in prehodni ukrepi iz členov 308c in 308d, tako na nacionalni ravni kot za posamezna podjetja, pri katerih se učinek izrazi v anonimni obliki;

(d)

učinku, ki ga imajo na investicijsko obnašanje zavarovalnic in pozavarovalnic uskladitvena prilagoditev, prilagoditev za nestanovitnost, mehanizem simetrične prilagoditve kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev in podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in ali pomenijo neupravičeno kapitalsko olajšavo;

(e)

učinku morebitnega podaljšanja obdobja sanacije v skladu s členom 138(4) na prizadevanja zavarovalnic in pozavarovalnic za ponovno vzpostavitev primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu;

(f)

kadar zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljajo prehodne ukrepe iz člena 308c ali 308d, ali ravnajo v skladu z načrti postopnega uvajanja iz člena 308e in pričakovanji manjše odvisnosti od teh prehodnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki so jih ali jih predvidoma bodo sprejela ta podjetja in nadzorni organi, z upoštevanjem zakonodajnega okolja zadevne države članice.

2.   EIOPA po potrebi po posvetovanju z ESRB Komisiji predloži mnenje o oceni uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi. Oceni se razpoložljivost dolgoročnih jamstev pri zavarovalnih produktih, obnašanje zavarovalnic in pozavarovalnic kot dolgoročnih vlagateljev ter splošna finančna stabilnost.

3.   Na podlagi mnenja, ki ga predloži EIOPA, iz odstavka 2 Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2021 ali po potrebi prej. V poročilu se osredotoča zlasti na učinke na:

(a)

varstvo imetnikov polic;

(b)

delovanje in trdnost evropskih zavarovalniških trgov;

(c)

notranji trg ter zlasti konkurenčnost in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na evropskih zavarovalniških trgih;

(d)

obseg, v katerem zavarovalnice in pozavarovalnice še naprej delujejo kot dolgoročni vlagatelji;

(e)

dostopnost in oblikovanje cen rentnih produktov;

(f)

dostopnost in oblikovanje cen konkurenčnih produktov;

(g)

dolgoročne investicijske strategije zavarovalnic v zvezi s produkti, za katere se uporabljata člena 77b in 77c, v razmerju do tistih, ki so povezani z drugimi dolgoročnimi jamstvi;

(h)

izbiro za uporabnika in ozaveščenost uporabnika o tveganju;

(i)

stopnjo razpršenosti zavarovalniških poslov in portfelja sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic;

(j)

finančno stabilnost.

Poleg tega se v poročilu opira na izkušnje nadzornih organov v zvezi z uporabo členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi.

4.   Poročilu Komisije se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.“;

24.

člen 86 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 86

Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a)

aktuarske in statistične metodologije za izračun najboljše ocene iz člena 77(2);

(b)

metodologije, načela in tehnike za določanje ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere, ki bo uporabljena za izračun najboljše ocene iz člena 77(2);

(c)

okoliščine, v katerih se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota ali kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje ter metode, ki se bodo uporabile, kadar se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota, kakor je navedeno v členu 77(4);

(d)

metode in predpostavke, uporabljene pri izračunu meje tveganja, vključno z določitvijo zneska primernih lastnih sredstev, potrebnih za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti in kalibracijo mere stroškov kapitala, kakor je navedeno v členu 77(5);

(e)

vrste poslovanja, na podlagi katerih se segmentirajo zavarovalne in pozavarovalne obveznosti za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, kakor je navedeno v členu 80;

(f)

standarde, ki jih je treba doseči glede zagotavljanja ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, in posebnih okoliščin, v katerih bi bilo za izračun najboljše ocene primerno uporabiti približke, vključno s pristopi, ki upoštevajo vsak primer posebej, kakor je navedeno v členu 82;

(g)

specifikacije glede zahtev iz člena 77b(1), vključno z metodami, predpostavkami in standardnimi parametri, ki se uporabljajo za izračun učinka udara tveganja umrljivosti iz člena 77b(1)(e);

(h)

specifikacije glede zahtev iz člena 77c, vključno s predpostavkami in metodami, ki se uporabljajo za izračun uskladitvene prilagoditve in temeljnega razmika;

(i)

metode in predpostavke za izračun prilagoditve za nestanovitnost iz člena 77d, vključno s formulo za izračun razmika iz odstavka 2 tega člena.

2.   Za dosledno usklajenost v zvezi z metodami za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

(a)

metodologije, ki bodo uporabljene za izračun prilagoditve zaradi neplačila nasprotne stranke iz člena 81, namenjene povrnitvi pričakovanih izgub zaradi neplačila nasprotne stranke;

(b)

po potrebi poenostavljene metode in tehnike za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, da se zagotovi sorazmernost aktuarskih in statističnih metod iz točk (a) in (d) z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj, ki jih podpirajo zavarovalnice in pozavarovalnice, skupaj z lastnimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za zagotovitev usklajenih pogojev uporabe člena 77b, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za odobritev uporabe uskladitvene prilagoditve iz člena 77b(1).

EIOPA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje teh izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

25.

člen 92 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z lastnimi sredstvi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi merila za dodelitev nadzorne odobritve pomožnih lastnih sredstev, kakor je določeno v členu 90.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

1a.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, v katerih določi obravnavanje udeležb, v smislu tretjega pododstavka člena 212(2), v finančnih in kreditnih institucijah v zvezi z določitvijo lastnih sredstev.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 90 EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za nadzorno odobritev uporabe pomožnega lastniškega kapitala.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

26.

člen 97 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 97

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo seznam postavk lastnih sredstev, skupaj s tistimi iz člena 96, za izpolnjevanje meril iz člena 94, ki vsebuje za vsako postavko lastnih sredstev podroben opis lastnosti, ki so določile njeno razvrstitev.

2.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z razvrščanjem lastniškega kapitala EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi metode, ki jih bodo uporabili nadzorni organi pri odobritvi ocene in razvrstitve postavk lastnih sredstev, ki jih ne zajema seznam iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Komisija redno pregleduje in po potrebi posodobi seznam iz odstavka 1 glede na razvoj trga.“;

27.

člen 99 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 99

Delegirani akti o primernosti lastnih sredstev

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a)

kvantitativne omejitve iz člena 98(1) in (2);

(b)

prilagoditve, ki jih je treba izvesti, da se izpostavi pomanjkljivosti prenosljivosti tistih postavk lastnih sredstev, ki se lahko uporabijo samo za kritje izgub, ki nastanejo v določenem segmentu obveznosti ali zaradi določenih tveganj (namenska sredstva).“;

28.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 109a

Harmonizirani tehnični prispevki k standardni formuli

1.   Za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo organi ESA prek Skupnega odbora pripravijo osnutke izvedbenih tehničnih standardov za razporeditev kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete, pri čemer uporabijo korake iz člena 111(1)(n).

Skupni odbor organov ESA Komisiji predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ter za lažji izračun modula tržnega tveganja iz člena 105(5) in modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6) ter za oceno tehnik omejevanja tveganja iz člena 101(5) in izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, EIOPA oblikuje izvedbene tehnične standarde glede:

(a)

seznamov regionalnih vlad in lokalnih organov, izpostavljenost do katerih se obravnava kot izpostavljenost do centralne vlade, pod jurisdikcijo katere so bile ustanovljene, če ni nobene razlike v tveganju med temi vrstami izpostavljenosti, zato ker ima prva posebna pooblastila za pridobivanja prihodkov ter zaradi obstoja posebnih institucionalnih ureditev, ki zmanjšujejo tveganje neplačila;

(b)

indeksa lastniških vrednostnih papirjev iz člena 106(2), v skladu z natančnimi merili, določenimi na podlagi člena 111(1)(c) in (o);

(c)

prilagoditve, potrebne za valute, vezane na euro, in podmodul deviznega tveganja iz člena 105(5), v skladu z natančnimi merili za prilagoditve za valute, vezane na euro, za namen lažjega izračuna podmodula deviznega tveganja, kakor je določen na podlagi člena 111(1)(p).

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   EIOPA vsaj vsako četrtletje objavi tehnične informacije, vključno z informacijami o simetrični prilagoditvi iz člena 106.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena in za lažji izračun modula tveganja zdravstvenega zavarovanja iz člena 105(4), EIOPA z upoštevanjem izračunov nadzornih organov zadevnih držav članic oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede standardnih odstopanj v zvezi s posebnimi nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo merila iz odstavka 5 in morebitna dodatna merila, določena z delegiranimi akti.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Izvedbeni tehnični standardi iz odstavka 4 se uporabijo samo za nacionalne zakonodajne ukrepe držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

mehanizem za izmenjavo zahtevkov je pregleden in v celoti vnaprej določen pred letnim obdobjem, za katero velja;

(b)

mehanizem za izmenjavo zahtevkov, število zavarovalnic, ki sodelujejo v sistemu za izravnavo zdravstvenega tveganja (HRES), in značilnosti tveganja podjetja za HRES zagotavljajo, da je za vsako podjetje, ki sodeluje v tem sistemu, nestanovitnost letnih izgub poslovne dejavnosti, za katero velja sistem HRES, bistveno manjša, tako glede premije kot glede rezervacije neživljenjskega zavarovanja;

(c)

zdravstveno zavarovanje, za katerega velja sistem HRES, je obvezno in služi kot delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti;

(d)

v primeru neplačila zavarovalnic, ki sodelujejo v sistemu HRES, ena ali več vlad držav članic v celoti jamčijo kritje zahtevkov zavarovanca za zavarovalni posel, ki ga ureja sistem HRES.

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, s katerimi določi dodatna merila za ureditev nacionalnih zakonodajnih ukrepov ter metodologijo in zahteve za izračun standardnih odstopanj iz odstavka 4 tega člena.“;

29.

člen 111 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 111

Delegirani akti in regulativni in izvedbeni tehnični standardi v zvezi s členi 103 do 109

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo:

(a)

standardno formulo v skladu s členi 101 in 103 do 109;

(b)

podmodule za natančnejše kritje tveganj, ki spadajo v posamezne module tveganja iz člena 104 kot tudi morebitne kasnejše dopolnitve;

(c)

metode, predpostavke in standardne parametre, ki bodo kalibrirani glede na stopnjo zaupanja iz člena 101(3) in uporabljeni za izračun posameznih modulov tveganja ali podmodulov osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz členov 104, 105 in 304, mehanizem simetričnega prilagajanja in ustrezno časovno obdobje, izraženo v številu mesecev, kakor je navedeno v členu 106, ter primeren pristop za vključevanje metode iz člena 304 pri zahtevanem solventnostnem kapitalu, kot je izračunan v skladu s standardno formulo;

(d)

korelacijske parametre, če je potrebno tudi tiste iz Priloge IV, in postopke za posodobitev teh parametrov;

(e)

če zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo tehnike za ublažitev tveganja, metode in predpostavke, ki bodo uporabljene za oceno sprememb v profilu tveganj zadevnega podjetja in za prilagoditev izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala;

(f)

kakovostna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za ublažitev tveganja iz točke (e) za zagotovitev dejanskega prenosa tveganja na tretjo stranko;

(fa)

metodo in parametre, ki se uporabijo za ocenjevanje kapitalske zahteve za tveganje neplačila nasprotne stranke v primeru izpostavljenosti do kvalificiranih centralnih nasprotnih strank, ti parametri pa zagotavljajo skladnost z obravnavo teh vrst izpostavljenosti v primeru kreditnih in finančnih institucij v smislu točk 1 in 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)

metode in parametre, ki bodo uporabljeni za oceno zahtevanega kapitala za operativno tveganje iz člena 107, vključno z odstotkom iz člena 107(3);

(h)

metode in popravke, ki se uporabijo za odražanje zmanjšane možnosti za razpršitev tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic v povezavi z namenskimi sredstvi;

(i)

metodo, ki bo uporabljena za izračun prilagoditve zaradi absorpcijskih možnosti izgub zavarovalno-tehničnih rezervacij ali odloženih davkov iz člena 108;

(j)

podskupino standardnih parametrov v modulih tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko nadomestijo parametri, specifični za posamezno podjetje, iz člena 104(7);

(k)

standardizirane metode, ki jih bodo uporabile zavarovalnice in pozavarovalnice za izračun parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, iz točke (j), in kakršna koli merila glede popolnosti, natančnosti in ustreznosti uporabljenih podatkov, ki jih je treba izpolnjevati, preden se izda nadzorna odobritev, skupaj s postopkom za tako odobritev;

(l)

poenostavljene izračune, namenjene specifičnim podmodulom in modulom tveganja, kot tudi merila, ki jih morajo zavarovalnice in pozavarovalnice, vključno z lastnimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami, izpolnjevati, da lahko uporabijo takšno poenostavitev, kakor je določena v členu 109;

(m)

pristop, ki bo uporabljen v povezavi s povezanimi podjetji v smislu člena 212 pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, zlasti pri izračunu podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev iz člena 105(5), ob upoštevanju možnega zmanjšanja nestanovitnosti vrednosti navedenih povezanih podjetij zaradi strateške narave teh naložb in vpliva, ki ga imajo udeležena podjetja na navedena povezana podjetja;

(n)

kako uporabiti kreditne ocene zunanjih bonitetnih institucij pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo in razporedu zunanjih kreditnih ocen na lestvico stopenj kreditne kvalitete iz člena 109a(1), kar bo v skladu z uporabo kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1)(26) navedene uredbe;

(o)

podrobna merila za indeks lastniških vrednostnih papirjev iz člena 109a(2)(c);

(p)

podrobna merila za prilagoditve, potrebne za valute, vezane na euro, za olajšanje izračuna podmodula deviznega tveganja iz člena 109a(2)(d);

(q)

pogoje za kategorizacijo regionalnih vlad in lokalnih organov iz člena 109a(2)(a).

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za nadzorno odobritev uporabe parametrov za posamezno podjetje iz točke (k) odstavka 1.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Komisija do 31. decembra 2020 oceni ustreznost metod, predpostavk in standardnih parametrov, uporabljenih pri izračunu standardne formule zahtevanega solventnostnega kapitala. Upošteva zlasti uspešnost vseh razredov sredstev in finančnih instrumentov, obnašanje vlagateljev glede teh sredstev in finančnih instrumentov ter razvoj dogodkov pri oblikovanju mednarodnih standardov na področju finančnih storitev. Pri pregledu se lahko da prednost nekaterim razredom sredstev. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži poročilo skupaj s predlogi za spremembo te direktive ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te direktive.

4.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev količinskih omejitev in meril primernosti sredstev, kadar podmodul teh tveganj ne zajema ustrezno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Ti regulativni tehnični standardi se uporabljajo za sredstva, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, ne pa za sredstva v zvezi s pogodbami življenjskega zavarovanja, če naložbeno tveganje nosijo imetniki polic. Te standarde pregleduje Komisija v povezavi z razvojem standardne formule in finančnih trgov.“;

30.

člen 114 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 114

Delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi v zvezi z notranjimi modeli zahtevanega solventnostnega kapitala

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a)

prilagoditve, ki jih je treba izvesti pri standardih iz členov 120 do 125 glede na omejeno področje uporabe delnega notranjega modela;

(b)

način, na katerega se delni notranji model v celoti vključi v standardno formulo zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 113(1)(c), in zahteve glede uporabe alternativnih tehnik vključevanja.

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za:

(a)

odobritev notranjega modela v skladu s členom 112 in

(b)

odobritev večjih sprememb notranjega modela in sprememb politike spreminjanja notranjega modela, kakor je navedeno v členu 115.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

31.

člen 127 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 127

Delegirani akti v zvezi s členi 120 do 126

Komisija v skladu s členom 301a v zvezi s členi 120 do 126, da bi izboljšala ocenjevanje profila tveganj in upravljanje poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, sprejme delegirane akte v zvezi z uporabo mednarodnih modelov po vsej Uniji.“;

32.

člen 129 se spremeni:

(a)

v odstavku 1(d) se točke (i), (ii) in (iii) nadomestijo z naslednjim:

„(i)

2 500 000 EUR za zavarovalnice, ki opravljajo posle neživljenjskih zavarovanj, vključno z lastnimi zavarovalnicami, razen v primeru, ko so krita vsa ali nekatera tveganja, vključena v eno od zavarovalnih vrst od 10 do 15, naštetih v delu A Priloge I; v tem primeru znesek ne sme biti nižji od 3 700 000 EUR;

(ii)

3 700 000 EUR za življenjske zavarovalnice, vključno z lastnimi zavarovalnicami;

(iii)

3 600 000 EUR za pozavarovalnice, razen v primeru lastnih pozavarovalnic, pri katerih zahtevani minimalni kapital ne sme biti nižji od 1 200 000 EUR;“;

(b)

drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da v obdobju, ki se konča najpozneje 31. decembra 2017, od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahtevajo, da delež iz prvega pododstavka uporabijo izključno za zahtevani solventnostni kapital podjetja, ki se izračuna v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI.“;

(c)

v odstavku 4 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Za namene izračuna mejnih vrednosti iz odstavka 3 podjetjem ni treba izračunati zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako četrtletje.“;

(d)

v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„5.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2020 predloži poročilo o pravilih držav članic in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavki 1 do 4.“;

33.

člen 130 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 130

Delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a in pod pogoji iz členov 301a sprejme delegirane akte, ki določajo izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz členov 128 in 129.“;

34.

v prvem odstavku člena 131 se datuma „31. oktobra 2012“ in „31. oktobra 2013“ nadomestita z „31. decembra 2015“ in „31. decembra 2016“;

35.

člen 135 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 135

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi za kvalitativne zahteve

1.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo kvalitativne zahteve na naslednjih področjih:

(a)

opredelitev, meritev, nadzor in upravljanje tveganj, ki izhajajo iz naložb v povezavi s prvim pododstavkom člena 132(2);

(b)

opredelitev, meritev, nadzor in upravljanje posebnih tveganj, ki izhajajo iz naložb v izvedene instrumente in sredstva iz drugega pododstavka člena 132(4) ter določitev, koliko taka sredstva prispevajo k zmanjšanju tveganj ali učinkovitemu upravljanju portfelja, kakor je navedeno v tretjem pododstavku člena 132(4).

2.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a)

zahteve, ki jih morajo izpolniti podjetja, ki preoblikujejo posojila v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji ali sponzorji), da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica vlaga v takšne vrednostne papirje ali instrumente, izdane po 1. januarju 2011, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo, da originator, sponzor ali prvotni posojilodajalec trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež v višini vsaj 5 %;

(b)

kvalitativne zahteve, ki jih morajo izpolniti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki vlagajo v takšne vrednostne papirje ali instrumente;

(c)

specifikacije za okoliščine, v katerih se lahko naloži sorazmerna dodatna kapitalska zahteva, kadar so bile kršene zahteve iz točk (a) in (b) tega odstavka, brez poseganja v člen 101(3).

3.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z odstavkom 2(c) EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se natančno opredeli metodologija za izračun v njem navedene sorazmerne dodatne kapitalske zahteve.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

36.

v členu 138 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   V primeru izjemnih težkih razmer, ki vplivajo na zavarovalnice in pozavarovalnice, ki imajo pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, kot jih razglasi EIOPA, in po potrebi po posvetovanju z ESRB, lahko nadzorni organ za prizadeta podjetja podaljša obdobje iz drugega pododstavka odstavka 3 za največ sedem let, ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov, tudi povprečnega trajanja zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Brez poseganja v pooblastila EIOPA po členu 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 EIOPA za namene tega odstavka na zahtevo zadevnega nadzornega organa razglasi obstoj izjemnih težkih razmer. Zadevni nadzorni organ lahko vloži prošnjo, če je malo verjetno, da bo zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadeti panogi, izpolnila zahteve iz odstavka 3. Izjemne težke razmere obstajajo, če na finančno stanje zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, resno ali negativno vpliva eden ali več naslednjih pogojev:

(a)

padec na finančnih trgih, ki je nepredviden, oster in precejšen;

(b)

okolja z dolgotrajno nizko obrestno mero;

(c)

huda nesreča z velikim učinkom.

EIOPA v sodelovanju z zadevnim nacionalnim nadzornim organom redno ocenjuje, ali pogoji iz drugega odstavka še obstajajo. EIOPA v sodelovanju z zadevnim nadzornim organom razglasi konec izjemno težkih razmer.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake 3 mesece predloži poročilo o napredku, v katerem opredeli sprejete ukrepe in napredek pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu od datuma, ko je bilo ugotovljeno, da zahteva po solventnostnem kapitalu ni izpolnjena do datuma predložitve poročila o napredku.“;

37.

člen 143 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 143

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi glede člena 138(4)

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki dopolnijo primere izjemno težkih razmer ter opredeljujejo dejavnike in merila, ki jih mora upoštevati EIOPA, kadar razglasi obstoj izjemno težkih razmer, in nadzorni organi, kadar določajo podaljšanje obdobja sanacije v skladu s členom 138(4).

2.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s členom 138(2), členom 139(2) in členom 141 EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli sanacijski načrt iz člena 138(2) ter finančni načrt iz člena 139(2) in v zvezi s členom 141, pri čemer stori vse potrebno, da se izogne procikličnim učinkom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

38.

člen 149 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 149

Spremembe v vrsti nevarnosti ali obveznosti

Za spremembe podatkov iz člena 147, ki jih zavarovalnica namerava izvesti, velja postopek iz členov 147 in 148.“;

39.

člen 155 se nadomesti z naslednjim:

(a)

v odstavku 3 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so prenesena v navedenem členu.“;

(b)

odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.   Države članice Komisijo in EIOPA obvestijo o številu in vrsti primerov, v katerih so bila zavrnjena dovoljenja v skladu s členoma 146 in 148, ali kateri ukrepi so bili sprejeti v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena.“;

40.

v členu 158(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.“;

41.

člen 159 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 159

Statistični podatki o čezmejnih dejavnostih

Vsaka zavarovalnica obvesti pristojni nadzorni organ svoje matične države članice o zneskih premij, odškodninskih zahtevkov in provizij, posebej za transakcije, izvedene iz naslova pravice do ustanavljanja, in tistih, ki so izvedene iz naslova svobode opravljanja storitev, brez odbitka pozavarovanja, po državi članici, in sicer:

(a)

za neživljenjsko zavarovanje, po vrstah poslovanja, v skladu z ustreznim delegiranim aktom;

(b)

za življenjsko zavarovanje, za vsako vrsto poslovanja, v skladu z ustreznim delegiranim aktom.

Kar zadeva vrsto 10 iz dela A Priloge I, razen prevoznikove odgovornosti, zadevno podjetje navedeni nadzorni organ obvesti tudi o pogostosti in povprečnih stroških zahtevkov.

Nadzorni organ matične države članice v primernem času predloži podatke iz prvega in drugega pododstavka nadzornim organom vsake države članice, ki to zahteva.“;

42.

člen 172 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 172

Enakovrednost pri dejavnosti pozavarovanja

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali se režim solventnosti tretje države, uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I.

2.   Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim tretje države, ki se uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I te direktive.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima za nadzor skupin iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

3.   Kadar se v skladu z odstavkom 2 režim solventnosti tretje države šteje za enakovrednega režimu, ki je določen v tej direktivi, se pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji, ki imajo sedež v tej tretji državi, obravnavajo na enak način, kot pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetjem, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s to direktivo.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2, in tudi če merila, določena v skladu z odstavkom 1, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim solventnosti tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

(a)

se je Uniji pisno zavezala, da bo sprejela in uporabljala režim solventnosti, ki ga je mogoče pred iztekom tega omejenega obdobja oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 2, ter da bo izvajala postopek ocenjevanja enakovrednosti;

(b)

je vzpostavila delovni program za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(c)

je zagotovila zadostna sredstva za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(d)

ima režim solventnosti, ki temelji na tveganju ter določa kvantitativne in kvalitativne zahteve glede solventnosti in zahteve glede nadzornega poročanja in preglednosti;

(e)

je sklenila pisne dogovore o sodelovanju in izmenjavi zaupnih nadzornih podatkov z EIOPA in nadzornimi organi;

(f)

ima neodvisen sistem nadzora in

(g)

je določila obveznosti varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu njenih nadzornih organov, zlasti glede izmenjave podatkov z EIOPA in nadzornimi organi.

Delegirani akti o začasni enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. EIOPA pomaga Komisiji pri oceni teh poročil.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka.

5.   Omejeno obdobje iz prvega pododstavka odstavka 4 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 2 nadzorni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v naslovu I, kar je prej.

To obdobje se lahko podaljša do največ enega leta, kadar EIOPA in Komisija potrebujeta več časa za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 2.

6.   Pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4, se obravnavajo enako kot tiste v odstavku 3. Člen 173 se uporablja tudi za pozavarovalnice s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4.“;

43.

člen 176 se nadomesti:

„Člen 176

Informacije držav članic Komisiji in EIOPA

Nadzorni organi držav članic obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe drugih držav članic o vseh dovoljenjih neposrednega ali posrednega hčerinskega podjetja enega ali več matičnih podjetij, ki jih ureja pravo tretje države.

Iz teh informacij je razvidna tudi struktura zadevne skupine.

Kadar podjetje, ki ga ureja pravo tretje države, pridobi tolikšen delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, da bi ta zavarovalnica ali pozavarovalnica postala hčerinsko podjetje tega podjetja iz tretje države, nadzorni organi matične države članice obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe druge države članice.“;

44.

v členu 177 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice obvestijo Komisijo in EIOPA o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihove zavarovalnice ali pozavarovalnice pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v tretji državi.“;

45.

v členu 210 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo določbe iz odstavka 1 tega člena glede spremljanja, upravljanja in nadzora nevarnosti, ki izhajajo iz dejavnosti končnega pozavarovanja.“;

46.

v členu 211 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo naslednja merila za nadzorno odobritev:

(a)

področje uporabe dovoljenja;

(b)

obvezne pogoje, ki se vključijo v vse izdane pogodbe;

(c)

zahteve glede sposobnosti in primernosti, kot jih določa člen 42, za osebe, ki vodijo namenske družbe;

(d)

primerne zahteve za delničarje ali člane, ki imajo kvalificiran delež v namenski družbi;

(e)

zanesljive upravne in računovodske postopke, ustrezne mehanizme notranjega nadzora in zahteve za obvladovanje tveganja;

(f)

zahteve po računovodskih, bonitetnih in statističnih podatkih;

(g)

zahteve glede solventnosti.

2a.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 211(1) in (2) EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za dodelitev nadzorne odobritve za ustanovitev namenskih družb, ter za določitev formatov in modelov, ki se uporabijo za namene točke (f) odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2b.   Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja člena 211(1) in (2) lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov za sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi, kadar je namenska družba, ki prevzame tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ustanovljena v državi članici, ki ni država članica, v kateri je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila dovoljenje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za namenske družbe, ki so pridobile dovoljenje pred 31. decembrom 2015, se uporablja pravo države članice, ki je odobrila namensko družbo. Kljub temu pa se uporabljajo za katero koli novo dejavnost, ki jo začne opravljati takšna namenska družba po tem datumu, odstavki 1, 2 in 2a.“;

47.

v členu 212(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

‚kolegij nadzornikov‘ pomeni stalno, vendar prilagodljivo sestavo za sodelovanje, usklajevanje in poenostavitev sprejemanja odločitev v zvezi z nadzorom skupine;“;

48.

člen 216 se spremeni:

(a)

odstavku 1 se dodata naslednja pododstavka:

„V takem primeru nadzorni organ svojo odločitev utemelji nadzorniku skupine in končnemu matičnemu podjetju na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).

Smiselno se uporabljajo členi 218 do 258 na podlagi odstavkov 2 do 6 tega člena.“;

(b)

v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Nadzorni organ take odločitve utemelji podjetju in nadzorniku skupine. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).“;

(c)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1 tega člena.“;

49.

člen 217 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„V tem primeru nadzorni organi pojasnijo svoj dogovor nadzorniku skupine in končnemu matičnemu podjetju na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1 tega člena.“;

50.

člen 227 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 227

Enakovrednost v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami tretjih držav

1.   Pri izračunu solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici tretje države, v skladu s členom 233 se ta zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države samo za namene izračuna obravnava kot povezana zavarovalnica ali pozavarovalnica.

Kadar tretja država, kjer je sedež tega podjetja, zahteva dovoljenje in zavarovalnici ali pozavarovalnici naloži režim solventnosti, ki je vsaj enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, lahko države članice določijo, da se pri izračunu v zvezi s to zavarovalnico ali pozavarovalnico upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani solventnostni kapital, kakor jih določa zadevna tretja država.

2.   Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 4 ali 5 tega člena, preverjanja v zvezi s tem, ali je režim tretje države vsaj enakovreden, izvaja nadzornik skupine na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga nadzorniku skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Nadzornik skupine se ob pomoči EIOPA posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi pred sprejetjem sklepa o enakovrednosti. Ta sklep se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Nadzornik skupine ne sprejme nobenega sklepa v zvezi s tretjo državo, ki je v nasprotju s kakršnim koli sklepom v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo s sklepom, sprejetim v skladu z drugim pododstavkom, lahko to zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko nadzornik skupine poda obvestilo o sklepu. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je režim solventnosti v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

4.   Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 3, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da se upoštevajo vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4, in tudi kadar merila, določena v skladu z odstavkom 3, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za obdobje iz odstavka 6, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim nadzora tretje države, uporabljen za podjetja, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, kadar:

(a)

je mogoče dokazati, da je v tretji državi trenutno v veljavi režim solventnosti, ki ga je mogoče oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 4, ali da tretja država tak režim lahko sprejme in uporabi;

(b)

ima tretja država režim solventnosti, ki temelji na tveganju ter določa kvantitativne in kvalitativne zahteve glede solventnosti in zahteve glede nadzornega poročanja in preglednosti;

(c)

pravo tretje države načeloma omogoča sodelovanje in izmenjavo zaupnih informacij z EIOPA in z nadzornimi organi;

(d)

ima tretja država neodvisen sistem nadzora in

(e)

je tretja država določila obveznost varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu svojega nadzornega organa.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

6.   Začetno obdobje začasne enakovrednosti iz odstavka 5 traja 10 let, razen če je bil pred iztekom tega obdobja:

(a)

ta delegirani akt preklican ali

(b)

je bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 4 z učinkom, da se nadzorni režim tretje države šteje za enakovrednega režimu iz poglavja VI naslova I.

Začasna enakovrednost se podaljšuje za dodatna obdobja 10 let, izpolnjena pa morajo biti merila iz odstavka 5. Komisija vse takšne delegirane akte sprejema v skladu s členom 301a, v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 pa ji pri tem pomaga EIOPA.

Delegirani akti o določitvi začasnih enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Take delegirane akte redno pregleduje Komisija. Pri oceni teh odločitev Komisiji pomaga EIOPA. Komisija o vseh pregledih obvešča Evropski parlament in mu poroča o svojih ugotovitvah.

7.   Kadar je bil v skladu z odstavkom 5 sprejet delegirani akt, ki določi, da je nadzorni režim tretje države začasno enakovreden, ta tretja država šteje kot enakovredna za namene drugega pododstavka odstavka 1.“;

51.

člen 231 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 231

Notranji model skupine

1.   V primeru vloge za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njena povezana podjetja, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, zadevni nadzorni organi sodelujejo, da odločijo, ali izdajo to dovoljenje, ter določijo morebitne pogoje, ki veljajo zanj.

Vloga iz prvega pododstavka se predloži nadzorniku skupine.

Nadzornik skupine obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma predloži popoln zahtevek.

2.   Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v šestih mesecih po tem, ko nadzornik skupine prejme popoln zahtevek.

3.   Če v šestmesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, in sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.   EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Kadar zadevni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzornik skupine prosilcu posreduje dokument s skrbno utemeljeno odločitvijo.

6.   Kadar zadevni nadzorni organi v šestih mesecih od datuma, ko skupina prejme popolno vlogo, ne sprejmejo skupne odločitve, nadzornik skupine sam sprejme odločitev v zvezi z vlogo.

Nadzornik skupine ustrezno upošteva morebitna stališča in pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi izrazijo v navedenem obdobju šestih mesecev.

Nadzornik skupine posreduje dokument s svojo skrbno utemeljeno odločitvijo prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

7.   Kadar kateri od zadevnih nadzornih organov meni, da profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pod njegovim nadzorom, znatno odstopa od predpostavk, na katerih temelji notranji model, odobren na ravni skupine, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v skladu s členom 37 odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu te zavarovalnice ali pozavarovalnice, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski pribitek.

V izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, lahko nadzorni organ zahteva, da zadevno podjetje svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I. V skladu s primeri iz točk (a) in (c) člena 37(1) lahko nadzorni organ zahtevanemu solventnostnemu kapitalu zavarovalnice ali pozavarovalnice naloži kapitalski pribitek, izračunan na podlagi standardne formule.

Nadzorni organ vsako odločitev iz prvega in drugega pododstavka obrazloži zavarovalnici in pozavarovalnici ter drugim članom kolegija nadzornikov.

EIOPA lahko izda smernice za zagotovitev trajne in dosledne uporabe tega odstavka.“;

52.

v prvem odstavku člena 232 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„Pri ugotavljanju, ali konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine ustrezno upošteva profil tveganja skupine, je nadzornik skupine pozoren zlasti na kateri koli primer, v katerem se lahko na ravni skupine pojavijo okoliščine iz točk (a) do (d) člena 37(1), zlasti kadar:“;

53.

v členu 232 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).“;

54.

v členu 233(6) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).“;

55.

člen 234 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 234

Delegirani akti v zvezi s členi 220 do 229 in 230 do 233

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo tehnična načela in metode iz členov 220 do 229 ter uporabo členov 230 do 233, pri čemer se upošteva ekonomska specifičnost posameznih pravnih struktur.“;

56.

člen 237 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 237

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: odločitev v zvezi z vlogo

1.   V primeru vlog za dovoljenje za uporabo pravil iz členov 238 in 239 se zadevni nadzorni organi v kolegiju nadzornikov ob polnem sodelovanju odločijo, ali bodo odobrili zahtevano dovoljenje, in določijo morebitne druge pogoje, ki naj veljajo za to dovoljenje.

Vloga iz prvega pododstavka se vloži samo pri nadzornem organu, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju. Ta nadzorni organ obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma predloži popoln zahtevek.

2.   Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v treh mesecih po tem, ko vsi nadzorni organi v kolegiju nadzornikov prejmejo popolno vlogo.

3.   Če v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) navedene uredbe, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po izteku trimesečnega obdobja ali po sprejemu skupne odločitve ne predloži EIOPA.

Če se v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 44(1)(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010 zavrne odločitev, ki jo predlaga odbor, nadzornik skupine sprejme končno odločitev. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.   EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Kadar zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, posreduje prosilcu dokument z utemeljitvijo. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati.

6.   Če zadevni nadzorni organi v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme odločitev v zvezi z vlogo nadzornik skupine.

V navedenem obdobju nadzornik skupine upošteva naslednje:

(a)

morebitna stališča in pomisleke zadevnih nadzornih organov;

(b)

morebitne pomisleke zadevnih nadzornih organov v kolegiju nadzornikov.

Odločitev obsega utemeljitev ter razlago morebitnega občutnega odstopanja od pomislekov, ki jih izrazijo drugi zadevni nadzorni organi. Nadzornik skupine izvod odločitve posreduje prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.“;

57.

v členu 238 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu nadzornega organa, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, ali o drugih morebitnih ukrepih.

Ta sporazum velja za dokončnega in ga morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.“;

58.

v členu 238 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Kadar se nadzorni organ in nadzornik skupine ne strinjata, lahko kateri koli izmed teh nadzornikov v enem mesecu po predlogu nadzornega organa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč. V tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve. Enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Po izteku enomesečnega obdobja iz tega pododstavka, ali če je bil v skladu z odstavkom 4 tega člena v okviru kolegija dosežen dogovor, se zadeva ne predloži EIOPA.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19 navedene uredbe sprejme EIOPA, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.“;

59.

v členu 239 se doda naslednji odstavek:

„4.   Nadzorni organ ali nadzornik skupine lahko v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč, kadar se ne strinjata glede naslednjega:

(a)

odobritve sanacijskega načrta, vključno z morebitnim podaljšanjem obdobja sanacije, v obdobju štirih mesecev iz odstavka 1, ali

(b)

odobritve predlaganih ukrepov v enomesečnem obdobju iz odstavka 2.

V teh primerih lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu, in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve.

Zadeva se ne sme predložiti EIOPA:

(a)

po koncu štirimesečnega oziroma enomesečnega obdobja iz prvega pododstavka;

(b)

če je v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 ali drugim pododstavkom odstavka 2 v okviru kolegija dosežen dogovor;

(c)

v primeru izrednih razmer, kakor je določeno v odstavku 2.

Štirimesečno oziroma enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EIOPA, ter svojo končno odločitev sprejme v skladu s to odločitvijo. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.“;

60.

člen 241 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 241

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo:

(a)

merila za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 236;

(b)

merila za presojo o tem, kaj so izredne razmere v skladu s členom 239(2);

(c)

postopke, ki se jih morajo držati nadzorni organi pri izmenjavi podatkov, uveljavljanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolžnosti v skladu s členi 237 do 240.“;

61.

v členu 242 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Do 31. decembra 2017 Komisija oceni uporabo naslova III, zlasti sodelovanje nadzornih organov v kolegiju nadzornikov in njegovo funkcionalnost ter nadzorne prakse glede določanja kapitalskih pribitkov, in predstavi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj s predlogi za spremembo te direktive.“;

62.

v členu 242(2) se datum „31. oktobra 2015“ nadomesti z datumom „31. decembra 2018“;

63.

v členu 244 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve znatne koncentracije tveganja.

5.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom koncentracije tveganja lahko EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo znatne koncentracije tveganja in določijo ustrezni pragi za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za obrazce in predloge za poročanje o teh koncentracijah tveganja za namene odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

64.

v členu 245 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve večje transakcije znotraj skupine.

5.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom transakcij znotraj skupine lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev večje transakcije znotraj skupine za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko EIOPA pripravi osnutke tehničnih izvedbenih standardov za postopke, obrazce in predloge za poročanje o teh transakcijah znotraj skupine za namene odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

65.

v členu 247 se odstavki 3 do 7 nadomestijo z naslednjim:

„3.   V posebnih primerih lahko na zahtevo katerega koli drugega nadzornega organa zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev o odstopanju od meril iz odstavka 2, kadar bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju strukture skupine in relativne pomembnosti dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic v različnih državah, in za nadzornika skupine določijo drug nadzorni organ.

V ta namen lahko kateri koli od zadevnih nadzornih organov zahteva, da se prične razprava o tem, ali so merila iz odstavka 2 ustrezna. Ta razprava ne poteka pogosteje kot enkrat letno.

Zadevni nadzorni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v treh mesecih po zahtevi za razpravo dosežejo skupno odločitev o izbiri nadzornika skupine. Pred odločitvijo dajo zadevni nadzorni organi skupini možnost, da izrazi svoje mnenje.

Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in navede vse razloge.

4.   Če v trimesečnem obdobju iz tretjega pododstavka odstavka 3 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, zadevni nadzorni organi odložijo svojo skupno odločitev in počakajo na morebitno odločitev, ki bi jo sprejel EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, ter sprejmejo svojo skupno odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta skupna odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

5.   EIOPA sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve iz odstavka 4. Zadeva se po koncu trimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA. Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in kolegiju nadzornikov ter navede vse razloge.

6.   Če ni skupne odločitve, izvaja nalogo nadzornika skupine nadzorni organ, določen v skladu z odstavkom 2 tega člena.

7.   EIOPA vsaj enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o morebitnih večjih težavah pri uporabi odstavkov 2, 3 in 6.

V primeru večjih težav pri uporabi meril iz odstavkov 2 in 3 tega člena Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo ta merila.“;

66.

člen 248 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar nadzornik skupine ne opravi nalog iz odstavka 1 ali kadar člani kolegija nadzornikov ne sodelujejo v obsegu, ki se zahteva v tem odstavku, lahko kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Člani kolegija nadzornikov so nadzornik skupine, nadzorni organi vseh držav članic, v katerih imajo sedež vsa hčerinska podjetja, in EIOPA, v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(c)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar se pojavijo razhajanja mnenj glede pravil usklajevanja, lahko vsak član kolegija nadzornikov zadevo preda EIOPA in zahteva pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu. Nadzorni organ svojo končno odločitev sprejme v skladu z odločitvijo EIOPA. Nadzornik skupine odločitev posreduje drugim zadevnim nadzornim organom.“;

(d)

v odstavku 5 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v pravice in dolžnosti, ki so v skladu s to direktivo dodeljene nadzorniku skupine in drugim nadzornim organom, lahko pravila usklajevanja določajo tudi dodatne naloge nadzornika skupine, drugih nadzornih organov ali EIOPA v primerih, ko to vodi k učinkovitejšemu nadzoru skupine in ne ogroža nadzornih dejavnosti članov kolegija nadzornikov, kar zadeva njihove individualne odgovornosti.“;

(e)

odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjima:

„6.   EIOPA pripravi smernice za operativno delovanje kolegijev nadzornikov na podlagi celovitega pregleda njihovega dela, da se oceni stopnja njihove konvergence. Takšni pregledi se opravijo vsaj vsaka tri leta. Države članice zagotovijo, da nadzornik skupine EIOPA posreduje informacije o delovanju kolegijev nadzornikov in o vseh težavah, s katerimi se srečujejo nadzorniki, in ki so pomembne za take preglede.

Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju med nadzornimi organi lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev operativnega delovanja kolegijev nadzornikov na podlagi smernic iz prvega pododstavka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

7.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju med nadzornimi organi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev usklajevanja nadzora skupine za namene iz odstavkov 1 do 6.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve ‚pomembne podružnice‘.“;

67.

člen 249 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Da bi imeli nadzorni organi, vključno z nadzornikom skupine, na voljo enako količino ustreznih informacij, brez poseganja v svoje obveznosti in ne glede na to, ali so ustanovljeni v isti državi članici ali ne, drug drugemu zagotovijo te podatke, da omogočijo in poenostavijo izvajanje nadzornih nalog drugih nadzornih organov v skladu s to direktivo. V povezavi s tem si zadevni nadzorni organi in nadzornik skupine nemudoma izmenjajo vse podatke, takoj ko ti postanejo razpoložljivi, ali izmenjajo informacije na zahtevo. Podatki iz tega pododstavka vključujejo, a niso omejeni na, podatke o dejanjih skupine in nadzornih organov ter podatke, ki jih priskrbi skupina.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Kadar nadzorni organ ne sporoči zadevnih podatkov ali pa je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo zadevnih podatkov, zavrnjena ali ni bila obravnavana v dveh tednih, lahko nadzorni organ predloži zadevo EIOPA.

Kadar je zadeva predložena EIOPA, lahko EIOPA brez poseganja v člen 258 PDEU ravna v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena po členu 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju in izmenjavi podatkov med nadzornimi organi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

(a)

postavk, ki jih nadzornik skupine sistematično zbira in posreduje drugim zadevnim nadzornim organom ali jih drugi zadevni nadzorni organi posredujejo nadzorniku skupine;

(b)

postavk, ki so bistvene ali pomembne za nadzor na ravni skupine, da bi izboljšala konvergenco nadzornega poročanja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi z usklajevanjem in izmenjavo podatkov med nadzornimi organi, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za postopke in predloge za predložitev podatkov nadzorniku skupine ter postopka za sodelovanje in izmenjavo podatkov med nadzornimi organi, kakor je določen v tem členu.

EIOPA Komisiji do 30. septembra 2015 predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

68.

člen 250 se spremeni:

„Člen 250

Posvetovanje med nadzornimi organi

1.   Brez poseganja v člen 248 se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem kakršne koli odločitve, ki je pomembna za nadzorno nalogo drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj v kolegiju nadzornikov v zvezi z naslednjim:

(a)

spremembami strukture lastništva delnic, organizacijske ali upravne strukture zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje nadzornih organov;

(b)

odločitvijo o podaljšanju sanacijskega roka iz člena 138(3) in (4);

(c)

večjimi sankcijami ali izrednimi ukrepi, ki jih sprejmejo nadzorni organi, vključno z uvedbo kapitalskega pribitka na zahtevani solventnostni kapital v skladu s členom 37 in uvedbo morebitnih omejitev glede uporabe notranjega modela za izračunavanje zahtevanega solventnostnega kapitala na podlagi pododdelka 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I.

Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka se je treba vedno posvetovati z nadzornikom skupine.

Poleg tega se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem odločitve, ki temelji na podatkih, prejetih od drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj.

2.   Brez poseganja v člen 248 se nadzorni organ lahko odloči, da se v nujnih primerih ali če bi to posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve, ne bo posvetoval z drugimi nadzornimi organi. V tem primeru nadzorni organ takoj obvesti druge zadevne nadzorne organe.“;

69.

v členu 254(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi, ki so odgovorni za izvajanje nadzora skupine, dostop do kakršnih koli podatkov, ki so pomembni za namene tega nadzora, ne glede na naravo zadevnega podjetja. Smiselno se uporablja člen 35(1) do (5).

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje, ki ima pogostnost nižjo od enega leta, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(6), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje po posameznih postavkah, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(7), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.“;

70.

v členu 255(2) se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar zahteva drugemu nadzornemu organu za izvedbo pregleda v skladu s tem odstavkom ni bila obravnavana v dveh tednih ali kadar se nadzornemu organu dejansko prepreči uresničevanje pravice, da bi sodeloval pri preverjanju v skladu s tretjim pododstavkom, lahko organ, ki je postavil zahtevo, predloži zadevo EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar jih skupaj izvajata dva ali več nadzornih organov.“;

71.

člen 256 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti, in roke za letno razkritje informacij glede skupnega poročila o solventnosti in finančnem položaju v skladu z odstavkom 2 in poročilom o poročilu o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine, v skladu z odstavkom 1.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s poročilom o solventnosti in finančnem stanju skupine, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke in predloge ter sredstva za razkritje poročila o solventnosti in finančnem položaju skupine, kakor je določeno v tem členu.

EIOPA Komisiji do 30. junija 2015 predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

72.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 256a

Struktura skupine

Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da letno na ravni skupine razkrijejo pravno strukturo in upravljalno ter organizacijsko strukturo, vključno z navedbo vseh hčerinskih podjetij, pomembno povezanih podjetij in pomembnih podružnic skupine.“;

73.

v členu 258 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za usklajevanje izvršilnih ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.“;

74.

člen 259 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 259

Poročanje EIOPA

1.   EIOPA letno poroča Evropskemu parlamentu v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.   EIOPA med drugim poroča o vseh ustreznih in pomembnih izkušnjah z nadzornimi dejavnostmi in sodelovanju z nadzorniki v okviru naslova III ter zlasti o:

(a)

postopku imenovanja nadzornika skupine, številu nadzornikov in njihovi geografski porazdelitvi;

(b)

delu kolegijev nadzornikov, zlasti o sodelovanju in predanosti nadzornih organov, ki niso nadzorniki skupine.

3.   EIOPA lahko za namene odstavka 1 tega člena vključi, če je ustrezno, tudi glavna spoznanja, pridobljena pri pregledih iz člena 248(6).“;

75.

člen 260 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 260

Matična podjetja zunaj Unije: preverjanje enakovrednosti

1.   V primeru iz točke (c) člena 213(2) zadevni nadzorni organi preverijo, ali nad zavarovalnicami in pozavarovalnicami, katerih matično podjetje ima sedež izven Unije, izvaja nadzor nadzorni organ tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga določa ta naslov v zvezi z nadzorom na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točk (a) in (b) člena 213(2).

Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 2, 3 ali 5 tega člena, preverjanje izvede nadzorni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi se uporabljala merila iz člena 247(2) (v nadaljnjem besedilu: namestnik nadzornika skupine), in sicer na zahtevo matičnega podjetja ali katere koli zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga namestniku nadzornika skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Namestnik nadzornika skupine se pred sprejetjem odločitve o enakovrednosti posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, pri čemer mu pomaga EIOPA. Ta odločitev se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 2. Namestnik nadzornika skupine ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki bi bila v nasprotju s kakršno koli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo z odločitvijo, sprejeto v skladu s tretjim pododstavkom, lahko zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko namestnik nadzornika skupine poda obvestilo o odločitvi. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

2.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je nadzorni režim za nadzor skupin v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

3.   Če tretja država izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 2 tega člena, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

Tak delegiran akt se redno pregleduje, da se upoštevajo morebitne spremembe bonitetnega režima za nadzor skupin iz tega naslova in bonitetnega režima v tretji državi za nadzor skupin ter katere koli druge spremembe ureditve, ki utegne vplivati na sklep o enakovrednosti.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

4.   Če Komisija ni sprejela delegiranega akta v skladu z odstavkom 3 ali 5 tega člena, se uporabi člen 262.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3, in tudi če merila, določena v odstavku 2, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje in v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim tretje države, uporabljen za podjetja, katerih matično podjetje ima 1. januarja 2014 sedež zunaj Unije, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

(a)

se je Uniji pisno zavezala, da bo sprejela in uporabljala bonitetni režim, ki ga je mogoče pred iztekom tega omejenega obdobja oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 3, ter da bo izvajala postopek ocenjevanja enakovrednosti;

(b)

je vzpostavila delovni program za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(c)

je zagotovila zadostna sredstva za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(d)

ima bonitetni režim, ki temelji na tveganju, in določa kvantitativne in kvalitativne zahteve glede solventnosti ter zahteve glede nadzornega poročanja in preglednosti ter nadzora skupin;

(e)

je sklenila pisne dogovore o sodelovanju in izmenjavi zaupnih nadzornih podatkov z EIOPA in nadzornimi organi, kakor so opredeljeni v členu 13(10);

(f)

ima neodvisen nadzorni sistem;

(g)

je določila obveznosti varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu njenih nadzornih organov, zlasti glede izmenjave podatkov z EIOPA in nadzornimi organi, kakor so opredeljeni v členu 13(10).

Pri vseh delegiranih aktih o začasni enakovrednosti se upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. Komisiji pri ocenjevanju teh poročil o napredku pomaga EIOPA.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka. Delegirani akti lahko zajemajo tudi pooblastila za nadzorne organe, da lahko v obdobju začasne enakovrednosti naložijo dodatne zahteve glede nadzornega poročanja.

6.   Omejeno obdobje iz odstavka 5 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 3 bonitetni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v tem naslovu, in sicer glede na to, kateri je prej.

To obdobje se lahko podaljša za največ eno leto, kadar EIOPA in Komisija ta čas potrebujeta za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 3.

7.   Kadar se v skladu z odstavkom 5 sprejme delegirani akt, ki določa, da je bonitetni režim tretje države začasno enakovreden, države članice uporabijo člen 261, razen če je v eni od držav članic zavarovalnica ali pozavarovalnica, katere bilančna vsota presega bilančno vsoto matičnega podjetja, ki se nahaja zunaj Unije. Nalogo nadzornika skupine v tem primeru izvaja namestnik nadzornika skupine.“;

76.

v členu 262(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Če ni enakovrednega nadzora iz člena 260 ali če država članica ne uporablja člena 261 v primeru začasne enakovrednosti v skladu s členom 260(7), ta država članica za zavarovalnice ali pozavarovalnice:

(a)

smiselno uporablja člene 218 do 235 in člene 244 do 258,

(b)

uporablja eno od metod iz odstavka 2.“;

77.

prvi odstavek člena 300 se nadomesti z naslednjim:

„Zneski, ki so v tej direktivi navedeni v eurih, se posodobijo vsakih pet let, tako da se osnovni znesek v eurih poveča za odstotek spremembe harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin vseh držav članic, ki jih objavi Komisija (Eurostat), v času od 31. decembra 2015 do datuma revizije in se zaokroži na večkratnik od 100 000 EUR.“;

78.

člen 301 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 301

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES (33). Ta odbor je odbor v smislu člena Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 4 navedene uredbe.

Člen 301a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 23. maja 2014.

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 ali 308b, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 301b

Klavzula o začetku uporabe regulativnih tehničnih standardov

1.   Do 24. maja 2016 Komisija pri prvem sprejetju regulativnih tehničnih standardov iz členov 50, 58, 75, 86, 92, 97, 111, 135, 143, 244, 245, 248 in 249 ravna po postopku iz člena 301a. Vse spremembe delegiranih aktov ali, po preteku prehodnega obdobja, vsi novi regulativni tehnični standardi se sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.   Pooblastilo iz odstavka 1 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   EIOPA lahko do 24. maja 2016 Komisiji predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov za prilagoditev delegiranih aktov iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b tehničnemu razvoju na finančnih trgih.

Ta osnutek regulativnih tehničnih standardov je omejen na tehnične vidike delegiranih aktov iz prvega pododstavka, v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

79.

v členu 304 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2020 predloži poročilo o uporabi pristopa iz odstavka 1 in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. To poročilo opisuje zlasti čezmejni učinek uporabe takšnega pristopa, da bi zavarovalnicam in pozavarovalnicam preprečili regulativno arbitražo.“;

80.

v poglavju I naslova VI se doda naslednji oddelek:

„ODDELEK 3

ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE

Člen 308a

Postopno uvajanje

1.   Od 1. aprila 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila za odločanje o odobritvi:

(a)

pomožnih lastnih sredstev v skladu s členom 90;

(b)

razporeditvi postavk lastnih sredstev iz člena 95;

(c)

parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, v skladu s členom 104(7);

(d)

popolnega ali delnega notranjega modela v skladu s členoma 112 in 113;

(e)

namenskih družb, ki bodo ustanovljene na njihovem ozemlju v skladu s členom 211;

(f)

pomožnih lastnih sredstev v posredniških finančnih holdingih v skladu s členom 226(2);

(g)

notranjega modela skupine v skladu s členoma 230, 231 in členom 233(5);

(h)

uporabe podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s členom 304;

(i)

uporabe enakovredne prilagoditve ustrezni časovni strukturi netvegane obrestne mere v skladu s členoma 77b in 77c;

(j)

na zahtevo držav članic uporabe prilagoditve za nestanovitnost ustrezni časovni strukturi netvegane obrestne mere v skladu s členom 77d;

(k)

uporabe prehodnega ukrepa o netveganih obrestnih merah v skladu s členom 308c;

(l)

uporabe prehodnega ukrepa o zavarovalno-tehničnih rezervacijah v skladu s členom 308d.

2.   Od 1. aprila 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo, na podlagi katerega:

(a)

določijo raven in obseg nadzora skupine v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja I naslova III;

(b)

določijo nadzornika skupine v skladu s členom 247;

(c)

ustanovijo kolegij nadzornikov v skladu s členom 248.

3.   Od 1. julija 2015 države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo, na podlagi katerega:

(a)

sprejmejo odločitev o odštetju udeležbe v skladu z drugim pododstavkom člena 228;

(b)

izberejo metodo izračuna solventnosti skupine v skladu s členom 220;

(c)

po potrebi določajo enakovrednost v skladu s členoma 227 in 260;

(d)

dopustijo, da za zavarovalnice in pozavarovalnice veljata člena 238 in 239, v skladu s členom 236;

(e)

sprejmejo odločitve iz členov 262 in 263;

(f)

po potrebi določijo uporabo prehodnih ukrepov v skladu s členom 308b.

4.   Države članice naložijo zadevnim nadzornim organom, da obravnavajo vloge zavarovalnic in pozavarovalnic za odobritev ali dovoljenje v skladu z odstavkoma 2 in 3. Odločitve nadzornih organov o vlogah za odobritev ali dovoljenje se ne uporabljajo pred 1. januarjem 2016.

Člen 308b

Prehodni ukrepi

1.   Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki do 1. januarja 2016 prenehajo s sklepanjem novih pogodb o zavarovanju ali pozavarovanju in upravljajo izključno svoj obstoječi portfelj z namenom prenehanja svoje dejavnosti, brez poseganja v člen 12 ne veljajo naslovi I, II in III te direktive do datumov, določenih v odstavku 2, kadar:

(a)

podjetje nadzornemu organu zadovoljivo dokaže, da bo pred 1. januarjem 2019 prenehalo z dejavnostjo, ali

(b)

za podjetje veljajo reorganizacijski ukrepi iz poglavja II naslova IV in je bil imenovan upravitelj.

2.   Za zavarovalnice ali pozavarovalnice iz:

(a)

odstavka 1(a) se uporabljajo naslovi I, II in III te direktive, in sicer od 1. januarja 2019 ali od zgodnejšega datuma, kadar nadzorni organ ni zadovoljen z napredkom, doseženim pri postopku prenehanja dejavnosti podjetja;

(b)

odstavka 1(b) se uporabljajo naslovi I, II in III te direktive, in sicer od 1. januarja 2021 ali od zgodnejšega datuma, kadar nadzorni organ ni zadovoljen z napredkom, doseženim pri postopku prenehanja dejavnosti podjetja.

3.   Za zavarovalnice in pozavarovalnice veljajo prehodni ukrepi iz odstavkov 1 in 2 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

podjetje ni del skupine ali, če je, vsa podjetja, ki so del skupine, prenehajo s sklepanjem novih pogodb o zavarovanju in pozavarovanju;

(b)

podjetje zagotovi svojemu nadzornemu organu letno poročilo, v katerem je naveden napredek, dosežen pri postopku prenehanja dejavnosti podjetja;

(c)

podjetje uradno obvesti svoj nadzorni organ, da izvaja prehodne ukrepe.

Odstavka 1 in 2 nobenemu podjetju ne preprečujeta delovanja v skladu z naslovi I, II in III te direktive.

4.   Države članice sestavijo seznam upoštevnih zavarovalnic in pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam.

5.   Države članice zagotovijo, da se v obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice letno ali manj pogosto predložiti podatke iz člena 35(1) do (4), vsako finančno leto skrajša za dva tedna, in sicer s pričetkom najkasneje 20 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegovo finančno leto, ki se konča 30. junija 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do najpozneje 14 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegova finančna leta, ki se končajo 30. junija 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

6.   V obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, se rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice razkriti podatke iz člena 51, vsako finančno leto skrajša za dva tedna, in sicer s pričetkom najpozneje 20 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegovo finančno leto, ki se konča 30. junija 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do najpozneje 14 tednov po koncu finančnega leta podjetja glede na njegova finančna leta, ki se končajo 30. junija 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

7.   V obdobju, ki ne presega štirih let in začne teči 1. januarja 2016, se rok, v katerem morajo zavarovalnice in pozavarovalnice vsako četrtletje predložiti podatke iz člena 35(1) do (4), vsako finančno leto skrajša za en teden, in sicer s pričetkom najpozneje osem tednov glede na vsako četrtletje, ki se konča 1. januarja 2016 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2017, do pet tednov glede na vsako četrtletje, ki se konča 1. januarja 2019 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2020.

8.   Države članice zagotovijo, da se odstavki 5, 6 in 7 tega člena smiselno uporabljajo za udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalne holdinge in mešane finančne holdinge na ravni skupine v skladu s členoma 254 in 256, pri čemer se posamezni roki iz odstavkov 5, 6 in 7 podaljšajo za šest tednov.

9.   Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev vključijo v stopnjo 1 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

(a)

bile izdane pred 1. januarjem 2016 ali pred datumom začetka veljavnosti delegiranega akta iz člena 97, kar je prej;

(b)

jih je bilo do 31. decembra 2015 mogoče uporabiti za izpolnjevanje razpoložljivega minimalnega kapitala do vsaj 50 % minimalnega kapitala v skladu s zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS, členom 1 Direktive 2002/13/ES, členom 27(3) Direktive 2002/83/ES in členom 36(3) Direktive 2005/68/ES;

(c)

sicer ne bi bile razvrščene v stopnjo 1 ali 2 v skladu s členom 94.

10.   Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev se vključijo v stopnjo 2 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

(a)

bile izdane pred 1. januarjem 2016 ali pred datumom začetka veljavnosti delegiranega akta iz člena 97, kar je prej;

(b)

jih je bilo do 31. decembra 2015 mogoče uporabiti za izpolnjevanje razpoložljivega minimalnega kapitala do vsaj 25 % minimalnega kapitala v skladu s zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS, členom 1 Direktive 2002/13/ES, členom 27(3) Direktive 2002/83/ES in členom 36(3) Direktive 2005/68/ES.

11.   V zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, ki vlagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje, ali druge finančne instrumente, ki temeljijo na preoblikovanih posojilih, ki so bila izdana pred 1. januarjem 2011, se zahteve iz člena 135(2) uporabljajo le v okoliščinah, ko se po 31. decembru 2014 dodajo ali zamenjajo nove osnovne izpostavljenosti.

12.   Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 velja naslednje:

(a)

do 31. decembra 2017 se za izračun podmodula tveganja koncentracije in podmodula tveganja kreditnega razmika v skladu s standardno formulo za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank držav članic, denominiranih in financiranih v domači valuti katere koli države članice, uporabljajo enaki standardni parametri, kot bi se uporabljali za izpostavljenosti, denominirane in financirane v njihovi domači valuti;

(b)

v letu 2018 se standardni parametri za izračun podmodula tveganja koncentracije in podmodula tveganja kreditnega razmika v skladu s standardno formulo zmanjšajo za 80 % za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank držav članic, denominiranih in financiranih v domači valuti katere koli druge države članice;

(c)

v letu 2019 se standardni parametri za izračun podmodula tveganja koncentracije in podmodula tveganja kreditnega razmika v skladu s standardno formulo zmanjšajo za 50 % za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank držav članic, denominiranih in financiranih v nacionalni valuti katere koli druge države članice;

(d)

od 1. januarja 2020 se standardni parametri za izračun podmodula tveganja koncentracije in podmodula tveganja kreditnega razmika v skladu s standardno formulo ne zmanjšajo za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank držav članic, denominiranih in financiranih v nacionalni valuti katere koli druge države članice.

13.   Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 se standardni parametri, ki se uporabljajo za lastniške papirje, ki jih podjetje kupi do vključno 1. januarja 2016, kadar se podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s standardno formulo izračuna brez možnosti iz člena 304, izračunajo kot tehtano povprečje:

(a)

standardnega parametra, ki se uporabi pri izračunu podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s členom 304, in

(b)

standardnega parametra, ki se uporabi pri izračunu podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s standardno formulo brez možnosti iz člena 304.

Teža parametra iz točke (b) prvega pododstavka se na koncu vsakega leta vsaj linearno poveča z 0 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 100 % 1. januarja 2023.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, ki podrobneje določajo zahtevana merila, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, za katere velja prehodno obdobje.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega prehodnega obdobja EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih pri uporabi tega odstavka.

EIOPA Komisiji do 30. junija 2015 predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

14.   Ne glede na člen 138(3) in brez poseganja v odstavek 4 navedenega člena, kadar zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo zahtevano solventno mejo iz člena 16a Direktive 73/239/EGS, člena 28 Direktive 2002/83/ES ali člena 37, 38 oziroma 39 Direktive 2005/68/ES, glede na pravo, ki se uporablja v državi članici na dan, preden se navedene direktive razveljavijo v skladu s členom 310 te direktive, vendar v prvem letu izvajanja te direktive ne upoštevajo zahtevanega solventnostnega kapitala, nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali da zmanjša svoj profil tveganja, da do 31. decembra 2017 zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake tri mesece predloži poročilo o napredku, v katerem navede sprejete ukrepe in napredek pri vzpostavitvi ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali pri zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnem kapitalom od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, do datuma predložitve poročila o napredku.

15.   Kadar so matične države članice na dan 23. maja 2014 uporabljale določbe iz člena 4 Direktive 2003/41/ES, lahko do 31. decembra 2019 še naprej izvajajo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele zaradi zagotovitve skladnosti s členi 1 do 19, 27 do 30, 32 do 35 in 37 do 67 Direktive 2002/83/ES, kot velja na zadnji dan uporabe Direktive 2002/83/ES.

Kadar so bile spremembe členov 17 do 17c Direktive 2003/41/ES sprejete pred datumom, navedenim v tem odstavku, lahko Komisija sprejme delegirane akte, s katerimi spremeni prehodno obdobje, določeno v tem odstavku.

16.   Države članice lahko dovolijo končni matični zavarovalnici ali pozavarovalnici, da v obdobju do 31. marca 2022 zaprosijo za odobritev notranjega modela skupine, ki se uporablja za del skupine, če imata tako zavarovalnica ali pozavarovalnica kot končna matična zavarovalnica ali pozavarovalnica sedež v isti državi članici in če ta del predstavlja samostojen del, katerega profil tveganja se bistveno razlikuje od preostanka skupine.

17.   Ne glede na člen 218(2) in (3) se prehodne določbe iz odstavkov 8 do 12 in 15 tega člena in členov 308c, 308d in 308e smiselno uporabljajo na ravni skupine.

Ne glede na člen 218(2), (3) in (4) se prehodne določbe iz odstavka 14 tega člena smiselno uporabljajo na ravni skupine ter v primeru, da udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice ali zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini upoštevajo prilagojeno solventnost iz člena 9 Direktive 98/78/ES, ne upoštevajo pa zahtevanega solventnostnega kapitala skupine.

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, v katerih navede spremembe solventnosti skupine, kadar se uporabljajo prehodne določbe iz odstavka 13 tega člena, ki se nanašajo na:

(a)

odpravo dvojne uporabe primernih lastnih sredstev in ustvarjanja kapitala znotraj skupine iz členov 222 in 223;

(b)

vrednotenje sredstev in obveznosti iz člena 224;

(c)

uporabo metod izračuna za povezane zavarovalnice in pozavarovalnice iz člena 225;

(d)

uporabo metod izračuna za posredniške zavarovalne holdinge iz člena 226;

(e)

metode izračuna za solventnost skupine iz členov 230 in 233;

(f)

izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine iz člena 231;

(g)

določitev kapitalskega pribitka skupine iz člena 232;

(h)

načela pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnega holdinga iz člena 235.

Člen 308c

Prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, za dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti uporabijo prehodno prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer.

2.   Za vsako valuto se prilagoditev izračuna kot delež razlike med:

(a)

obrestno mero, kot jo določi zavarovalnica ali pozavarovalnica v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 20 Direktive 2002/83/ES na zadnji dan uporabe navedene direktive;

(b)

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja dopustnih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja dopustnih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, kadar se upošteva časovna vrednost denarja ob uporabi ustrezne osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77(2).

Kadar so države članice sprejele zakone in druge predpise v skladu s členom 20(1)(B)(a)(ii) Direktive 2002/83/ES, se obrestna mera iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka določi z uporabo metode, ki jo je zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabljala na zadnji dan uporabe Direktive 2002/83/ES.

Delež iz prvega pododstavka se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, je ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz točke (b) ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz člena 77d.

3.   Dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti zajemajo le zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

pogodbe, na podlagi katerih so nastale zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, so bile sklenjene pred prvim dnem uporabe te direktive, pri čemer so podaljšanja pogodb s tem ali poznejšim datumom izvzeta;

(b)

zavarovalno-tehnične rezervacije za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti so bile do zadnjega dneva uporabe Direktive 2002/83/ES določene v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 20 navedene direktive na zadnji dan njene uporabe;

(c)

člen 77b se ne uporablja za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti.

4.   Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

(a)

ne vključujejo dopustnih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v izračun prilagoditve za nestanovitnost iz člena 77d;

(b)

ne uporabljajo člena 308d;

(c)

kot del svojega poročila o solventnosti in finančnem položaju iz člena 51 javno razkrijejo, da uporabljajo prehodno časovno strukturo netvegane obrestne mere, ter navedejo količinsko opredelitev učinka neuporabe tega prehodnega ukrepa na njihov finančni položaj.

Člen 308d

Prehodni ukrep glede zavarovalno-tehničnih rezervacij

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah uporabijo prehodni odbitek. Ta odbitek se lahko uporabi na ravni homogenih skupin tveganj iz člena 80.

2.   Prehodni odbitek ustreza deležu razlike med naslednjima dvema zneskoma:

(a)

zavarovalno-tehnične rezervacije po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, izračunanih v skladu s členom 76 na prvi dan uporabe te direktive;

(b)

zavarovalno-tehnične rezervacije po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb, izračunanih v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki so sprejeti na podlagi člena 15 Direktive 73/239/EGS, člena 20 Direktive 2002/83/ES in člena 32 Direktive 2005/68/ES na dan, preden se navedene direktive razveljavijo na podlagi člena 310 te direktive.

Največji odbitni delež se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice na prvi dan veljavnosti te direktive uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, se znesek iz točke (a) izračuna s prilagoditvijo za nestanovitnost na ta dan.

3.   Pod pogojem, da to predhodno odobri nadzorni organ ali na njegovo pobudo, se zneski pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah, vključno, kjer je to potrebno, z zneskom prilagoditve za nestanovitnost, uporabljeni za izračun prehodnega odbitka iz odstavka 2(a) in (b), lahko preračunajo vsakih 24 mesecev ali pogosteje, če se profil tveganja podjetja bistveno spremeni.

4.   Odbitek iz odstavka 2 lahko nadzorni organ omeji, če bi njegova uporaba povzročila zmanjšanje zahtev v zvezi s finančnimi viri, ki veljajo za podjetje, če bi jih primerjali s tistimi, ki se izračunajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki so sprejeti na podlagi Direktive 73/239/EGS, Direktive 2002/83/ES in Direktive 2005/68/ES na dan, preden se navedene direktive razveljavijo na podlagi člena 310 te direktive.

5.   Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

(a)

ne uporabljajo člena 308c;

(b)

če obstaja tveganje, da brez uporabe predhodnega odbitka ne bi bile v skladu z zahtevanim solventnostnim kapitalom, vsako leto predložijo poročilo svojemu nadzornemu organu ter v njem navedejo sprejete ukrepe in doseženi napredek pri ponovni vzpostavitvi ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju njihovega profila tveganja z namenom ponovne vzpostavitve skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja iz odstavka 2;

(c)

kot del svojega poročila o solventnosti in finančnem položaju iz člena 51 javno razkrijejo, da uporabljajo prehodni odbitek pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah, ter navedejo količinsko opredelitev učinka neuporabe tega prehodnega ukrepa na njihov finančni položaj.

Člen 308e

Načrt postopnega uvajanja prehodnih ukrepov glede netveganih obrestnih mer in zavarovalno-tehničnih rezervacij

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo prehodne ukrepe iz člena 308c ali 308d, obvestijo nadzorni organ takoj, ko opazijo, da ne bodo izpolnjevale zahtev o zahtevanem solventnostnem kapitalu, če ne bodo uporabile prehodnih ukrepov. Nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo po preteku prehodnega obdobja zagotovila skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

V dveh mesecih od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica brez uporabe omenjenih prehodnih ukrepov predloži nadzornemu organu načrt postopnega uvajanja, v katerem so navedeni načrtovani ukrepi za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali za zmanjšanje njegovega profila tveganja zaradi zagotovitve skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica lahko med prehodnim obdobjem načrt postopnega uvajanja posodobi.

Zadevne zavarovalnice in pozavarovalnice predložijo letno poročilo svojemu nadzornemu organu, v katerem navedejo sprejete ukrepe in doseženi napredek pri zagotovitvi skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Nadzorni organi razveljavijo odobritev uporabe prehodnih ukrepov, če poročilo o napredku pokaže, da je skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja nerealistična.“;

81.

člen 309(1) se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 4, 10, 13, 14, 18, 23, 26 do 32, 34 do 49, 51 do 55, 67, 68, 71, 72, 74 do 85, 87 do 91, 93 do 96, 98, 100 do 110, 112, 113, 115 do 126, 128, 129, 131 do 134, 136 do 142, 144, 146, 148, 162 do 167, 172, 173, 178, 185, 190, 192, 210 do 233, 235 do 240, 243 do 258, 260 do 263, 265, 266, 303 in 304 ter prilogama III in IV, do 31. marca 2015. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.“;

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„Ne glede na drugi pododstavek države članice od 1. aprila 2015 izvajajo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 308a.“;

82.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 310a

Osebje in viri EIOPA

EIOPA oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.“;

83.

člen 311 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 311

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 308a se uporablja od 1. aprila 2015.

Členi 1, 2, 3, 5 do 9, 11, 12, 15, 16, 17, 19 do 22, 24, 25, 33, 57 do 66, 69, 70, 73, 145, 147, 149 to 161, 168 do 171, 174 do 177, 179 do 184, 186 do 189, 191, 193 do 209, 267 do 300, 302, 305 do 308, 308b ter priloge I, II, V, VI in VII se uporabljajo od 1. januarja 2016.

Komisija lahko pred datumom iz tretjega odstavka sprejme delegirane akte ter regulativne in izvedbene tehnične standarde.“;

84.

v delu A Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjo:

„(28)

v vsakem primeru in kot alternativa oblikam zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, naštetim v točkah (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/2001;

(29)

v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost neživljenjskega zavarovanja, in kot alternativa oblikam zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, naštetim v točkah (1) do (28), oblika evropske zadruge, kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1435/2003 (34).

85.

v delu B Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjim:

„(28)

v vsakem primeru in kot alternativa oblikam življenjske zavarovalnice, naštetim v točkah (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001;

(29)

v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost življenjskega zavarovanja, in kot alternativa oblikam zavarovalnic za življenjsko zavarovanje, naštetim v točkah (1) do (28), oblika evropske zadruge, kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1435/2003.“;

86.

v delu C Priloge III se točka 28 nadomesti z naslednjim:

„(28)

v vsakem primeru in kot alternativa oblikam pozavarovalnice, naštetim v točkah (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001;

(29)

v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost pozavarovanja, in kot alternativa oblikam pozavarovalnice, naštetim v točkah (1) do (28), oblika evropske zadruge, kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1435/2003.“;

87.

v korelacijski tabeli v Prilogi VII se v stolpec „ta direktiva“ vstavi člen 13(27) kot ustrezen členu 5(d) Direktive 73/239/EGS.

Člen 3

Sprememba Uredbe (ES) št. 1060/2009

V Uredbi (ES) št. 1060/2009 se črta člen 2(3).

Člen 4

Spremembi Uredbe (EU) št. 1094/2010

Uredba (EU) št. 1094/2010 se spremeni:

1.

v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

Kadar Komisija sprejme regulativni tehnični standard, enak osnutku regulativnega tehničnega standarda, ki ga je predložil organ, lahko Evropski parlament in Svet temu nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok lahko podaljša za en mesec. Ta podaljšani rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko dodatno podaljša še za en mesec.“;

2.

v členu 17(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.“

Člen 5

Spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:

1.

v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece.

Kadar Komisija sprejme regulativni tehnični standard, enak osnutku regulativnega tehničnega standarda, ki ga je predložil organ, lahko Evropski parlament in Svet temu nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok lahko podaljša za en mesec. Ta podaljšani rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko dodatno podaljša še za en mesec.“;

2.

v členu 17(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.“

Člen 6

Revizija

Komisija do 1. januarja 2017 ter nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem navede, ali so organi ESA predložili osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov iz direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES, ali je predložitev teh osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov obvezna ali neobvezna, skupaj z ustreznimi predlogi.

Člen 7

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(1) in členom 2(1), (3), (6) do (11), (13), (14), (17) do (23), (32), (34), (36), (38) do (44), (46) do (54), (56) do (59), (65) do (70), (72), (75), (76), (80), (81), (84), (85) in (86), do 31. marca 2015. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.

2.   Predpise iz odstavka 1 uporabljajo od 1. januarja 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2(25), (43) in (82) se uporablja od 31. marca 2015.

Člen 9

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 159, 28.5.2011, str. 10.

(2)  UL C 218, 23.7.2011, str. 82.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(4)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(6)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(7)  Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).

(8)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba (EU) št. 575/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(12)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu Evropske zadruge (SCE) (UL L 207, 18.8.2003, str. 1).

(14)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(15)  Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

(16)  Direktiva Sveta 64/225/EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev glede svobode ustanavljanja in opravljanja storitev v zvezi s pozavarovanjem in retrocesijo (UL 56, 4.4.1964, str. 878).

(17)  Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3).

(18)  Direktiva Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 20).

(19)  Direktiva Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o prevzemu in poteku poslov aktivnega premoženjskega zavarovanja (UL L 189, 13.7.1976, str. 13).

(20)  Direktiva Sveta 78/473/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti (UL L 151, 7.6.1978, str. 25).

(21)  Direktiva Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive (73/239/EGS) o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči (UL L 339, 27.12.1984, str. 21).

(22)  Direktiva Sveta 87/344/EGS dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka (UL L 185, 4.7.1987, str. 77).

(23)  Druga direktiva Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev in o spremembah Direktive 73/239/EGS (UL L 172, 4.7.1988, str. 1).

(24)  Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskem zavarovanju, ki spreminja Direktivi 73/239/EGS in 88/357/EGS (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) (UL L 228, 11.8.1992, str. 1).

(25)  Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (UL L 330, 5.12.1998, str. 1).

(26)  Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L 110, 20.4.2001, str. 28).

(27)  Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L 345, 19.12.2002, str. 1).

(28)  Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES (UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

(29)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).“;

(30)  Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).“;

(31)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).“;

(32)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).“;

(33)  Sklep Komisije 2004/9/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine (UL L 3, 7.1.2004, str. 34).“;

(34)  Uredba Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) (UL L 207, 18.8.2003, str. 1).“;