o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES

V tej direktivi so določene minimalne zahteve za ureditev rednih tehničnih pregledov vozil, ki se uporabljajo na javnih cestah.

1. Ta direktiva se uporablja za vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h in ki sodijo v naslednje kategorije, določene v Direktivi 2002/24/ES, Direktivi 2003/37/ES in Direktivi 2007/46/ES:

2. Države članice lahko iz področja uporabe te direktive izvzamejo naslednja vozila, registrirana na njihovem ozemlju:

3. Države članice lahko uvedejo nacionalne zahteve glede tehničnih pregledov vozil, registriranih na njihovem ozemlju, ki niso vključena v področje uporabe te direktive, in vozil iz odstavka 2.

1. Vsaka država članica zagotovi, da centri za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih je pooblastila država članica, v kateri so vozila registrirana, redno pregledujejo vozila, registrirana na njenem ozemlju, v skladu s to direktivo.

2. Tehnične preglede opravljajo država članica registracije vozila, javni organ, ki mu je to nalogo dodelila ta država članica, ali pa organizacije ali ustanove, ki jih imenuje in nadzira ta država članica, vključno s pooblaščenimi zasebnopravnimi organizacijami.

3. V skladu z načeli iz Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12) Komisija pred 20. majem 2018 z izvedbenimi akti sprejme:

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

Tehnične podatke iz točke (a) prvega pododstavka proizvajalci zastonj ali po razumni ceni ter nediskriminatorno zagotovijo centrom za izvajanje tehničnih pregledov in pristojnim organom.

Komisija preuči izvedljivost vzpostavitve ene same dostopne točke do teh tehničnih podatkov.

4. Države članice zagotovijo, da se odgovornosti za ohranjanje vozila v varnem in tehnično brezhibnem stanju opredelijo v nacionalnem pravu.

1. Tehnični pregled vozil se izvaja vsaj v naslednjih časovnih presledkih, brez poseganja v obdobje prožnosti, ki se uporablja v državah članicah v skladu z odstavkom 3:

2. Države članice določijo ustrezne časovne presledke, v katerih se izvaja tehnični pregled za vozila kategorij L3e, L4e, L5e, in L7e s prostornino motorja, ki presega 125 cm3.

3. Država članica ali pristojni organ lahko, ne da bi presegla časovne presledke iz odstavka 1, določi razumno obdobje, v katerem se izvede tehnični pregled.

4. Ne glede na datum zadnjega tehničnega pregleda vozila lahko država članica ali pristojni organ zahteva, da se tehnični pregled opravi pred datumi iz odstavkov 1 in 2, in sicer v naslednjih primerih:

1. Za kategorije vozil, ki spadajo v področje uporabe te direktive, razen kategorij L3e, L4e, L5e in L7e s prostornino motorja, ki presega 125 cm3, države članice zagotovijo, da tehnični pregled zajema vsaj področja iz točke 2 Priloge I.

2. Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravijo tehnični pregled, ki zajema vsaj postavke iz točke 3 Priloge I, ob uporabi priporočenih ali enakovrednih metod, ki jih je potrdil pristojni organ, za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge I. Pregled lahko zajema tudi preverjanje, ali so zadevni deli in sestavni deli vozila skladni z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve ali, kjer je primerno, v času naknadnega opremljanja.

Pri izvajanju pregledov se uporabljajo trenutno razpoložljive tehnike in oprema, ne uporablja pa se orodje za demontažo ali odstranitev katerega koli dela vozila.

3. Za kategorije vozil L3e, L4e, L5e in L7e s prostornino motorja, ki presega 125 cm3, države članice določijo področja, postavke in ustrezne metode pregleda.

1. Priloga I za vsako postavko, ki jo je treba preskusiti, določa minimalen seznam možnih pomanjkljivosti in njihovo raven resnosti.

2. Pomanjkljivosti, ki se odkrijejo pri rednih pregledih vozil, se razvrstijo v eno od naslednjih skupin:

3. Vozilo s pomanjkljivostmi, ki spadajo v več kot eno skupino pomanjkljivosti iz odstavka 2, se uvrsti v skupino, ki ustreza resnejšim pomanjkljivostim. Vozilo z več pomanjkljivostmi na istih področjih za pregled, kot so opredeljeni v obsegu pregleda iz točke 2 Priloge I, se lahko uvrsti v naslednjo resnejšo skupino pomanjkljivosti, če se lahko izkaže, da skupni učinek navedenih pomanjkljivosti pomeni večje tveganje za varnost v cestnem prometu.

1. Države članice zagotovijo, da centri za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organi, ki so opravili tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izdajo potrdilo o tehničnem pregledu, ki vsebuje vsaj standardizirane elemente iz ustreznih harmoniziranih oznak Unije iz Priloge II.

2. Države članice zagotovijo, da centri za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organi osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, dajo na voljo potrdilo o tehničnem pregledu ali v primeru elektronsko izdanega potrdila o tehničnem pregledu potrjen izpis takšnega potrdila.

3. V primeru ponovne registracije vozila, ki je že registrirano v drugi državi članici, država članica brez poseganja v člen 5 prizna potrdilo o tehničnem pregledu, ki ga je izdala ta druga država članica, kakor da bi ga izdala sama, če je to potrdilo veljavno v okviru pogostosti tehničnih pregledov, ki jo je določila država članica, v kateri se opravi ponovna registracija. V primeru dvoma lahko država članica, v kateri se opravi ponovna registracija, preveri veljavnost potrdila o tehničnem pregledu, preden ga prizna. Države članice Komisiji predložijo opis potrdila o tehničnem pregledu pred 20. majem 2018. Komisija o tem obvesti odbor iz člena 19. Ta odstavek se ne uporablja za kategorije vozil L3e, L4e, L5e in L7e.

4. Brez poseganja v člen 5(4) in odstavek 3 tega člena, države članice načeloma priznajo veljavnost potrdila o tehničnem pregledu, če se spremeni lastništvo vozila, ki ima veljavno potrdilo o rednem tehničnem pregledu.

5. Centri za izvajanje tehničnih pregledov od 20. maja 2018 in najpozneje do 20. maja 2021 pristojnemu organu zadevne države članice po elektronski poti sporočajo podatke, ki so navedeni v potrdilih o tehničnem pregledu, ki jih izdajo. To sporočanje se opravi v ustreznem času po vsakokratni izdaji potrdil o tehničnem pregledu. Do tega datuma lahko centri za izvajanje tehničnih pregledov predmetne podatke sporočajo pristojnim organom na druge načine. Države članice določijo, kako dolgo pristojni organ hrani te podatke. To obdobje ni krajše od 36 mesecev, brez poseganja v nacionalne davčne sisteme držav članic.

6. Države članice zagotovijo, da se inšpektorjem za namene preverjanja stanja kilometrskega števca, če je ta normalno vgrajen, dajo na voljo podatki o prejšnjem tehničnem pregledu, takoj ko so na voljo v elektronski obliki. Za manipulacijo kilometrskega števca z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, kadar se to ugotovi, določijo učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni.

7. Države članice zagotovijo, da se rezultati tehničnega pregleda sporočijo ali dajo čim prej na voljo v elektronski obliki organu, pristojnemu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.

1. V primeru manjših pomanjkljivosti se šteje, da je bil pregled uspešno opravljen, pomanjkljivosti se odpravijo in vozilo ni ponovno pregledano.

2. V primeru večjih pomanjkljivosti se šteje, da pregled ni bil uspešno opravljen. Država članica ali pristojni organ določi časovno obdobje, v katerem se zadevno vozilo lahko uporablja, preden mora opraviti ponovni tehnični pregled. Slednji se opravi v obdobju, ki ga določi država članica ali pristojni organ, vendar najpozneje dva meseca po prvem pregledu.

3. V primeru nevarnih pomanjkljivosti se šteje, da pregled ni bil uspešno opravljen. Država članica ali pristojni organ lahko odloči, da se takšno vozilo ne sme uporabljati na javnih cestah in da se dovoljenje za uporabo v cestnem prometu začasno odvzame za določeno časovno obdobje, ne da bi bil nato potreben nov postopek registracije, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo in se izda novo potrdilo o tehničnem pregledu, ki dokazuje, da je vozilo v tehnično brezhibnem stanju.

1. Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, zagotovi dokazilo, kot je zabeležba v dokumentu o registraciji vozila, nalepka, potrdilo ali kakršne koli druge lahko dostopne informacije, za vsako vozilo, ki je uspešno opravilo tak pregled. Na dokazilu se navede datum, do katerega je treba opraviti naslednji tehnični pregled.

Države članice Komisiji predložijo opis tega dokazila pred 20. majem 2018. Komisija o tem obvesti odbor iz člena 19.

2. Če pregledano vozilo sodi v kategorijo, za katero ni potrebna registracija v državi članici, v kateri je bilo vozilo dano v promet, lahko ta država članica zahteva, da se dokazilo o pregledu namesti na vidno mesto na tem vozilu.

3. Za namene prostega prometa vsaka država članica prizna dokazilo, ki ga zagotovi center za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojni organ druge države članice v skladu z odstavkom 1.

1. Države članice zagotovijo, da so prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, skladni z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge III.

2. Države članice zagotovijo, da centri za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ vzdržujejo prostore in opremo za pregled v skladu s specifikacijami, ki jih določi proizvajalec.

3. Oprema, ki se uporablja za izvajanje meritev, se redno umerja v skladu s Prilogo III in preverja v skladu s specifikacijami, ki jih določi zadevna država članica ali proizvajalec opreme.

1. Centre za izvajanje tehničnih pregledov, v katerih inšpektorji izvajajo te preglede, pooblasti država članica ali njen pristojni organ.

2. Centri za izvajanje tehničnih pregledov so pri izpolnjevanju minimalnih zahtev glede vodenja kakovosti skladni z zahtevami, ki jih določi država članica, ki izda pooblastilo. Centri za izvajanje tehničnih pregledov zagotavljajo objektivnost in visoko kakovost tehničnih pregledov vozil.

1. Države članice zagotovijo, da tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge IV. Države članice lahko določijo dodatne zahteve glede kompetenc in ustreznega usposabljanja.

2. Pristojni organi ali, po potrebi, pooblaščeni centri za usposabljanje zagotovijo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge IV.

3. Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge IV, ne veljajo za inšpektorje, ki so s strani pristojnih organov držav članic ali centra za izvajanje tehničnih pregledov zaposleni ali pooblaščeni 20. maja 2018.

4. Inšpektor pri izvajanju tehničnega pregleda ne sme biti v nikakršnem nasprotju interesov, da se zagotovi, da se vzdržuje visoka raven nepristranskosti in objektivnosti, o čemer se zadevna država članica ali pristojni organ prepriča.

5. Oseba, ki pripelje vozilo na pregled, se obvesti o ugotovljenih pomanjkljivostih vozila, ki jih je treba odpraviti.

6. Rezultate tehničnega pregleda lahko po potrebi spreminja le nadzorni organ ali pa se spremenijo v skladu s postopkom, ki ga določi pristojni organ, če so ugotovitve tehničnega pregleda očitno napačne.

1. Države članice zagotovijo nadzor centrov za izvajanje tehničnih pregledov.

2. Nadzorni organ izvaja vsaj naloge iz točke 1 Priloge V ter izpolnjuje zahteve iz točk 2 in 3 navedene priloge.

Države članice javno objavijo pravila in postopke v zvezi z organizacijo, nalogami in zahtevami, vključno z zahtevami glede neodvisnosti, ki veljajo za zaposlene pri nadzornem organu.

3. Zahteve glede dodelitve pooblastila in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ, kadar je nadzorni organ del pristojnega organa.

4. Lahko se šteje, da zahteve iz odstavkov 2 in 3 tega člena izpolnjujejo države članice, ki zahtevajo, da so centri za izvajanje tehničnih pregledov akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

1. Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, pristojno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami in Komisijo glede uporabe te direktive.

2. Države članice imena in kontaktne podatke svojih kontaktnih točk pošljejo Komisiji do 20. maja 2015 in jo nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam.

Komisija preuči izvedljivost, stroške in koristi vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila, in sicer s koriščenjem že obstoječih in izvedenih rešitev informacijske tehnologije v zvezi z mednarodno izmenjavo podatkov, da se stroški čim bolj zmanjšajo in ne pride do podvajanja. Pri tej preučitvi Komisija obravnava najprimernejši način povezave obstoječih nacionalnih sistemov za namen olajšanja izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi in odčitki kilometrskih števcev, med organi držav članic, pristojnimi za preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov, proizvajalci opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, in proizvajalci vozil.

Komisija preuči tudi izvedljivost, stroške in koristi zbiranja ter shranjevanja razpoložljivih podatkov o glavnih sestavnih delih vozila, povezanih z varnostjo, za vozila, udeležena v težkih prometnih nesrečah, in možnost, da imajo inšpektorji, imetniki potrdil o registraciji in raziskovalci nesreč na voljo podatke o zgodovini nesreč ter odčitke kilometrskega števca v anonimizirani obliki.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za:

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 19. maja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Preklic začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 17, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu, ali če sta pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: Odbor za tehnično brezhibnost). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Komisija do 30. aprila 2020 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju in učinkih te direktive, zlasti glede stopnje harmonizacije rednih tehničnih pregledov, učinkovitosti določb o področju uporabe, pogostosti pregledov, vzajemnega priznavanja potrdil o tehnični brezhibnosti v primeru ponovne registracije vozil, ki izvirajo iz druge države članice, in rezultatov preučitve izvedljivosti uvedbe elektronske informativne platforme za vozila iz člena 16. V poročilu tudi analizira, ali je treba zaradi tehničnega napredka in praks priloge bistveno posodobiti. Poročilo predloži po posvetovanju z odborom iz člena 19. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi.

2. Komisija najpozneje do 30. aprila 2019 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo na podlagi neodvisnih študij o učinkovitosti vključitve lahkih priklopnih vozil ter dvo- ali trikolesnih vozil v področje uporabe te direktive. V poročilu se oceni razvoj razmer na področju varnosti v cestnem prometu v Uniji in za vsako podkategorijo vozil kategorije L se primerjajo nacionalni rezultati ukrepov za varnost v cestnem prometu, pri čemer se upošteva povprečna razdalja, ki jo prevozijo ta vozila. Komisija zlasti oceni, ali so standardi in stroški rednih tehničnih pregledov za vsako kategorijo vozil sorazmerni z zastavljenimi cilji na področju varnosti v cestnem prometu. Poročilu se priloži natančna ocena učinka, v kateri se analizirajo stroški in koristi po vsej Uniji, vključno s posebnostmi držav članic. Poročilo je na voljo vsaj šest mesecev pred predložitvijo zakonodajnih predlogov, s katerimi bi se v področje uporabe te direktive po potrebi vključile nove kategorije.

Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Navedene kazni so učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne.

1. Države članice lahko za obdobje, ki ne presega pet let po 20. maju 2018, dovolijo uporabo prostorov in opreme za preglede iz člena 11, ki niso skladni z minimalnimi zahtevami iz Priloge III za izvajanje tehničnih pregledov.

2. Države članice uporabljajo zahteve iz Priloge V najpozneje od 1. januarja 2023.

1. Države članice do 20. maja 2017 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetega na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 24. marca 2014.

(3) Direktiva 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS (UL L 124, 9.5.2002, str. 1).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS (UL L 171, 9.7.2003, str. 1).

(5) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(6) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(7) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(9) Priporočilo Komisije 2010/378/EU z dne 5. julija 2010 o oceni napak, ugotovljenih med izvajanjem tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2009/40/ES (UL L 173, 8.7.2010, str. 74).

(10) Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L 141, 6.6.2009, str. 12).

(11) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

(12) Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1).

PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE VSEBINE IN PRIPOROČENE METODE PREGLEDOV

1. SPLOŠNO

V tej prilogi so opredeljeni sistemi in sestavni deli vozil, ki jih je treba preskusiti, priporočene metode za njihovo preskušanje in merila, ki jih je treba uporabiti pri določanju, ali je stanje vozila sprejemljivo.

Pregled mora zajeti vsaj postavke, navedene v točki 3 spodaj, če se te nanašajo na opremo vozila, ki se preskuša v zadevni državi članici. Pregled lahko zajema tudi preverjanje, ali so zadevni deli in sestavni deli vozila skladni z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve ali, kjer je primerno, v času naknadnega opremljanja.

Če zaradi konstrukcije vozila ni mogoče uporabljati metod pregledov iz te priloge, se pregled opravi v skladu s priporočenimi metodami pregledov, ki jih priznavajo pristojni organi. Pristojni organ mora biti prepričan, da se spoštujejo varnostni in okoljski standardi.

Pregled vseh postavk s seznama se šteje kot obvezen za redne preglede vozil, razen tistih, ki so označene z oznako „X“ ter se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za tehnične preglede.

„Razlogi za neustreznost“ se ne uporabljajo v primerih, ko se nanašajo na zahteve, ki ob prvi registraciji ali začetku uporabe niso bile predpisane v ustrezni zakonodaji o homologaciji vozil, ali na zahteve glede naknadnega opremljanja.

Kadar je določen vizualni postopek pregleda, to pomeni, da si inšpektor zadevne postavke ne le ogleda, temveč, kadar je to primerno, tudi ravna z njimi, oceni hrup ali uporabi vsa druga ustrezna sredstva pregleda brez uporabe opreme.

2. OBSEG PREGLEDA

Pregled vključuje vsaj naslednja področja:

0.	identifikacijo vozila;

1.	zavorno opremo;

2.	krmiljenje;

3.	vidljivost;

4.	svetlobno opremo in dele električnega sistema;

5.	osi, kolesa, pnevmatike, obesitev;

6.	podvozje in povezavo podvozja;

7.	drugo opremo;

emisije;

9.	dodatne preskuse za vozila za prevoz potnikov kategorij M2 in M3.

3. VSEBINA IN METODE PREGLEDOV, OCENA POMANJKLJIVOSTI VOZIL

Pregled vključuje vsaj postavke ter se izvaja v skladu z minimalnimi standardi in po priporočenih metodah, ki so navedeni v naslednji preglednici.

Ocena pomanjkljivosti vseh sistemov in sestavnih delov vozila, ki jih je treba preskusiti, se opravi v skladu z merili iz navedene preglednice za vsako vozilo posebej.

Pomanjkljivosti, ki niso navedene v tej prilogi, se ocenijo glede na tveganja, ki jih predstavljajo za varnost v cestnem prometu.

Postavka

Metoda

Razlogi za neustreznost

Ocena pomanjkljivosti

Manjša

Velika

Nevarna

IDENTIFIKACIJA VOZILA

0.1	Registrske tablice (če je določeno v zahtevah1)

Vizualni pregled.

(a)	Registrska(-e) tablica(-e) manjka(-jo) ali je (so) tako nezanesljivo pritrjena(-e), da lahko odpade(-jo).

(b)	Napis manjka ali je nečitljiv.

(c)	Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi.

0.2	Identifikacija vozila / številka podvozja / serijska številka

Vizualni pregled.

(a)	Manjka ali je ni mogoče najti.

(b)	Nepopolna, nečitljiva, očitno ponarejena ali ni skladna z dokumenti vozila.

(c)	Nečitljivi dokumenti vozila ali nedoslednosti v zapisu.

ZAVORNA OPREMA

1.1

Mehansko stanje in delovanje

1.1.1

Pedal delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

Opomba: vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen.

(a)	Tečaj pretesen.

(b)	Čezmerna obraba ali zračnost.

1.1.2

Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

Opomba: vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen.

(a)	Čezmeren ali nezadosten rezervni hod.

(b)	Zavora se ne sprosti pravilno. Če je prizadeta funkcionalnost.

(c)	Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena.

1.1.3

Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji

Vizualni pregled sestavnih delov pri normalnem delovnem tlaku. Preveriti je treba čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ter delovanje opozorilne naprave, večkrožnega varnostnega ventila in razbremenilnega ventila.

(a)	Nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj štirikratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek). Pri vsaj dvakratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek).

(b)	Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, je glede na zahteve predolg1.

(c)	Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje.

(d)	Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka.

(e)	Zunanja poškodba lahko vpliva na delovanje zavornega sistema. Zmogljivost pomožne zavore ni dosežena.

1.1.4

Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak

Preverjanje delovanja.

Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika.

Prenizkega tlaka ni mogoče zaznati.

1.1.5

Ročno upravljani krmilni ventil zavore

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Razpokan, poškodovan ali čezmerno obrabljen krmilni ventil.

(b)	Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil.

(c)	Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu.

(d)	Nezadovoljivo delovanje.

1.1.6

Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Zaskočka ne drži pravilno.

(b)	Obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma. Pretirana obraba.

(c)	Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev.

(d)	Sprožilo manjka, je poškodovano ali ne deluje.

(e)	Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje.

1.1.7

Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.)

Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Poškodovan ventil ali čezmerno uhajanje zraka. Če je prizadeta funkcionalnost.

(b)	Čezmerno puščanje olja iz kompresorja.

(c)	Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(d)	Puščanje ali uhajanje tekočine hidravličnih zavor. Če je prizadeta funkcionalnost.

1.1.8

Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)

Izklopite in ponovno vklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom.

(a)	Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil. Če je prizadeta funkcionalnost.

(b)	Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. Če je prizadeta funkcionalnost.

(c)	Čezmerno uhajanje. Če je prizadeta funkcionalnost.

(d)	Nepravilno delovanje. Prizadeto delovanje zavore.

1.1.9

Tlačna posoda hranilnika energije

Vizualni pregled.

(a)	Posoda rahlo poškodovana ali rahlo razjedena. Posoda močno poškodovana, razjedena ali pušča.

(b)	Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje pravilno. Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje.

(c)	Posoda nezanesljivo pritrjena ali neustrezno nameščena.

1.1.10

Servozavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)

Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Servo enota je okvarjena ali neučinkovita. Če ne deluje.

(b)	Glavni zavorni valj je okvarjen, vendar zavore še delujejo. Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča.

(c)	Glavni zavorni valj je nezanesljiv, vendar zavore še delujejo. Glavni zavorni valj nezanesljiv.

(d)	Nezadostna količina zavorne tekočine, pod oznako MIN. Zavorna tekočina precej pod oznako MIN. Ni vidne zavorne tekočine.

(e)	Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja.

(f)	Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena.

(g)	Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine.

1.1.11

Toge zavorne cevi

Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Uhajanje iz cevi ali povezav (zračni zavorni sistemi). Uhajanje iz cevi ali povezav (hidravlični zavorni sistemi).

(c)	Poškodovane ali čezmerno razjedene cevi. Prizadeto delovanje zavor z blokiranjem ali neposrednim tveganjem uhajanja.

(d)	Cevi napačno nameščene. Nevarnost poškodbe.

1.1.12

Gibljive zavorne cevi

Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Neposredna nevarnost okvare ali loma.

(b)	Zavorne cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke. Cevi poškodovane ali se drgnejo.

(c)	Uhajanje iz cevi ali povezav (zračni zavorni sistemi). Uhajanje iz cevi ali povezav (hidravlični zavorni sistemi).

(d)	Izbokline na ceveh pod tlakom. Poškodovan kabel.

(e)	Porozne cevi.

1.1.13

Zavorne obloge in ploščice

Vizualni pregled.

(a)	Obloge čezmerno obrabljene. (dosežena oznaka min.) Obloge čezmerno obrabljene. (oznaka min. ni vidna)

(b)	Obloge ali ploščice onesnažene (olje, mast itd.). Prizadet zavorni učinek.

(c)	Obloge ali ploščice manjkajo ali so napačno nameščene.

1.1.14

Zavorni bobni, zavorni koluti

Vizualni pregled.

(a)	Boben ali kolut obrabljen. Čezmerna obraba bobna ali koluta, čezmerno zbrazdani, razpokani, nezanesljivo pritrjeni ali zlomljeni.

(b)	Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.). Prizadet zavorni učinek.

(c)	Boben ali kolut manjka.

(d)	Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena.

1.1.15

Zavorni potegi, drogovi, vzvodi, spoji

Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Poteg poškodovan ali zavozlan. Prizadet zavorni učinek.

(b)	Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden. Prizadet zavorni učinek.

(c)	Poteg, drog ali spoj nezanesljiv.

(d)	Pomanjkljivo vodilo potega.

(e)	Omejevanje prostega hoda zavornega sistema.

(f)	Neobičajno premikanje ročic/spojev, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo.

1.1.16

Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)

Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Sprožilo razpokano ali poškodovano. Prizadet zavorni učinek.

(b)	Uhajanje iz sprožila. Prizadet zavorni učinek.

(c)	Sprožilo nezanesljivo pritrjeno ali neustrezno nameščeno. Prizadet zavorni učinek.

(d)	Sprožilo čezmerno razjedeno. Možnost razpokanja.

(e)	Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane. Prizadet zavorni učinek (premalo rezervnega hoda).

(f)	Poškodovan pokrov za zaščito pred prahom. Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali pa je čezmerno poškodovan.

1.1.17

Ventil za zaznavanje obremenitve

Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.

(a)	Pomanjkljiva povezava.

(b)	Nepravilno naravnana povezava.

(c)	Ventil zataknjen ali ne deluje. (delujoč ABS) Ventil zataknjen ali ne deluje.

(d)	Ventil manjka. (če se zahteva)

(e)	Tablica s podatki manjka.

(f)	Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami1.

1.1.18

Regulatorji zračnosti in opozorilniki

Vizualni pregled.

(a)	Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev.

(b)	Naprava za nastavitev pomanjkljiva.

(c)	Nepravilno nameščen ali zamenjan.

1.1.19

Trajnostni zavorni sistem (kadar je nameščen ali zahtevan)

Vizualni pregled.

(a)	Nezanesljivi konektorji ali okovje. Če je prizadeta funkcionalnost.

(b)	Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka.

1.1.20

Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila

Izklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom.

Zavora priklopnega vozila se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena.

1.1.21

Celoten zavorni sistem

Vizualni pregled.

(a)	Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem. Prizadet zavorni učinek.

(b)	Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi. Prizadeta funkcionalnost sistema.

(c)	Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen.

(d)	Nezanesljiva sprememba katerega koli sestavnega dela3. Prizadet zavorni učinek.

1.1.22

Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane)

Vizualni pregled.

(a)

Manjkajo.

(b)	So poškodovane So neuporabne ali puščajo.

1.1.23

Naletna zavora

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Nezadostna učinkovitost.

1.2

Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore

1.2.1

Zmogljivost

Med preskušanjem na napravi za preskušanje zavor, ali če to ni mogoče, med preskušanjem na cesti, postopoma povečajte zmogljivost do najvišje moči.

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. Ni zavornega učinka na enem ali več kolesih.

(b)

Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši od 50 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi pri krmiljenih oseh.

(c)	Ni postopne spremembe. zavornega učinka (prijemanje).

(d)	Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu.

(e)	Čezmerno nihanje zavorne sile med vsakim celotnim vrtljajem kolesa.

1.2.2

Učinkovitost

Preskušanje na napravi za preskušanje zavor ali, če to zaradi tehničnih razlogov ni mogoče, preskušanje na cesti z uporabo merilnika pojemkov hitrosti, da se določi zavorni koeficient glede na največjo dovoljeno maso ali, v primeru polpriklopnikov, na vsoto dovoljenih osnih obremenitev.

Vozila ali priklopna vozila z največjo dovoljeno maso, ki presega 3,5 ton, je treba pregledati na podlagi standardov ISO 21069 ali enakovrednih metod.

Preskušanje na cesti je treba izvajati v suhih razmerah na ravni cesti.

Ne dosega naslednjih minimalnih vrednosti (1):

Vozila, prvič registrirana po 1. januarju 2012:

—	kategorija M1: 58 %

—	kategoriji M2 in M3: 50 %

—	kategorija N1: 50 %

—	kategoriji N2 in N3: 50 %

—

kategorije O2, O3 in O4:

—	za polpriklopna vozila: 45 % (2)

—	za priklopna vozila z vrtljivim ojesom: 50 %

Vozila, prvič registrirana pred 1. januarjem 2012:

—	kategorije M1, M2 in M3: 50 % (3)

—	kategorija N1: 45 %

—	kategoriji N2 in N3: 43 % (4)

—	kategorije O2, O3 in O4: 40 % (5)

Druge kategorije

Kategorije L (obe zavori skupaj):

—	kategorija L1e: 42 %

—	kategoriji L2e, L6e: 40 %

—	kategorija L3e: 50 %

—	kategorija L4e: 46 %

—	kategoriji L5e in L7e: 44 %

Kategorije L (zavore na zadnjih kolesih):

Vse kategorije: 25 % skupne mase vozila

Doseženih je manj kot 50 % zgoraj navedenih vrednosti.

1.3

Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema)

1.3.1

Zmogljivost

Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.1.

(a)	Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. Ni zavornega učinka na enem ali več kolesih.

(b)

Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran.

Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši od 50 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi pri krmiljenih oseh.

(c)	Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).

1.3.2

Učinkovitost

Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.2.

Zavorni učinek manjši od 50 % (6) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na največjo dovoljeno maso.

Manj kot 50 % zgoraj navedenih vrednosti zavornega učinka je doseženih.

1.4

Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore

1.4.1

Zmogljivost

Zavoro uporabite med preskušanjem na napravi za preskušanje zavor.

Zavora na eni strani ne deluje oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran.

Manj kot 50 % vrednosti zavornega učinka iz točke 1.4.2 doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom.

1.4.2

Učinkovitost

Preskušanje na napravi za preskušanje zavor, če to ni mogoče, pa preskušanje na cesti z uporabo prikazovalnega ali zapisovalnega merilnika pojemkov hitrosti ali z vozilom na strmini z znanim naklonom.

Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16 % glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje.

Manj kot 50 % zgoraj navedenih vrednosti zavornega učinka je doseženih.

1.5	Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema

Vizualni pregled in, kadar je to mogoče, preskus, ali sistem deluje.

(a)	Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore).

(b)	Sistem ne deluje.

1.6	Sistem proti blokiranju koles (ABS)

Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

(c)	Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani.

(d)	Poškodovana električna napeljava.

(e)	Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani.

(f)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

1.7	Elektronski zavorni sistem (EBS)

Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.

(a)	Slabo delovanje opozorilne naprave.

(b)	Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.

(c)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

1.8	Zavorna tekočina

Vizualni pregled.

Kontaminirana ali sedimentirana zavorna tekočina.

Neposredna nevarnost okvare.

KRMILJENJE

2.1

Mehansko stanje

2.1.1

Stanje krmilnega mehanizma

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter se kolesa ne dotikajo tal ali so na vrtljivem podstavku, zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled delovanja krmilnega mehanizma.

(a)	Neenakomerno delovanje mehanizma.

(b)	Zvita gred sektorja ali obrabljeni utori. Prizadeta funkcionalnost.

(c)	Čezmerno obrabljena gred sektorja. Prizadeta funkcionalnost.

(d)	Čezmeren hod gredi sektorja. Prizadeta funkcionalnost.

(e)	Pušča. Tvorjenje kapljic.

2.1.2

Pritrditev ohišja krmilnega mehanizma

Ko je vozilo na jašku ali dvigalu ter so kolesa na tleh pod maso vozila, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled pritrditve ohišja na podvozje.

(a)	Ohišje krmilnega mehanizma ni pravilno pritrjeno. Nevarno zrahljane pritrditve ali vidno medsebojno premikanje podvozja/nadgradnje.

(b)	Raztegnjene pritrdilne luknje v podvozju. Huje prizadete pritrditve.

(c)	Pritrdilni sorniki manjkajo ali so zlomljeni. Huje prizadete pritrditve.

(d)	Ohišje krmilnega mehanizma je zlomljeno. Prizadeta stabilnost ali pritrditev ohišja.

2.1.3

Stanje krmilnega vzvodja

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled sestavnih elementov krmilja glede obrabe, zloma in varnosti.

(a)	Medsebojno premikanje med sestavnimi deli, ki bi morali biti pritrjeni. Čezmerno premikanje ali možnost, da odpadejo.

(b)	Čezmerna obraba zgibov. Zelo velika nevarnost, da odpadejo.

(c)	Zlomi ali deformacije katerega koli sestavnega dela. Prizadeto delovanje.

(d)	Ni blokirnih naprav.

(e)	Neporavnanost sestavnih delov (na primer jarmovega droga ali vmesnega droga).

(f)	Nezanesljiva sprememba3. Prizadeto delovanje.

(g)	Poškodovan ali okvarjen pokrov za zaščito pred prahom. Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen.

2.1.4

Delovanje krmilnega vzvodja

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh, zavrtite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled sestavnih elementov krmilja glede obrabe, zloma in varnosti.

(a)	Gibanje krmilnega vzvodja udarja ob pritrjen sestavni del podvozja.

(b)	Omejevalniki ne delujejo ali manjkajo.

2.1.5

Servokrmiljenje

Preverite puščanje in raven tekočine hidravličnih zavor (če je vidno) v krmilnem sistemu. Ko so kolesa na tleh in motor deluje, preverite, ali sistem servokrmiljenja deluje.

(a)	Puščanje tekočine ali prizadeto delovanje.

(b)	Nezadostna količina tekočine (pod oznako MIN). Nezadosten rezervoar.

(c)	Mehanizem ne deluje. Prizadeto krmiljenje.

(d)	Mehanizem je zlomljen ali nezanesljiv. Prizadeto krmiljenje.

(e)	Neporavnanost sestavnih delov ali drgnjenje. Prizadeto krmiljenje.

(f)	Nezanesljiva sprememba3. Prizadeto krmiljenje.

(g)	Kabli/cevi so poškodovani, čezmerno razjedeni. Prizadeto krmiljenje.

2.2

Volan, drog in krmilo

2.2.1

Stanje volana/krmila

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na tleh, porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan/krmilo v različne smeri pod pravim kotom na drog/vilice. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov.

(a)	Medsebojno premikanje med volanom in drogom, ki kaže zrahljanost. Zelo velika nevarnost, da odpade.

(b)	Ni blokirne naprave na pesto kolesu volana. Zelo velika nevarnost, da odpade.

(c)	Pesto kolo volana, obod ali napere so zlomljeni ali zrahljani. Zelo velika nevarnost, da odpade.

2.2.2

Krmilni drog/jarmi, vilice in blažilniki krmila

(a)	Čezmeren hod središča volana navzgor ali navzdol.

(b)	Čezmeren hod vrha droga radialno od osi stebra.

(c)	Okvarjena gibljiva spojka.

(d)	Pomanjkljiva pritrditev. Zelo velika nevarnost, da odpade.

(e)	Nezanesljiva sprememba3.

2.3	Zračnost krmiljenja

Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na kolesih, je motor, če je mogoče, prižgan pri vozilih s servokrmiljenjem, kolesa pa so naravnana naprej, narahlo obrnite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, kolikor je mogoče, ne da bi premaknili kolesa. Vizualni pregled prostega hoda.

Čezmeren prosti hod krmiljenja (na primer hod točke na obodu presega eno petino premera volana) ali ni v skladu z zahtevami1.

Prizadeto varno krmiljenje.

2.4	Nastavitev koles (X)2

Preverite nastavitev krmiljenih koles z ustrezno opremo

Nastavitev ni skladna s podatki proizvajalca vozila ali zahtevami1.

Prizadeta vožnja naravnost; slabša smerna stabilnost.

2.5	Vrtljivi podstavki krmiljene osi priklopnega vozila

Vizualni pregled ali uporaba posebej prilagojenega detektorja zračnosti koles.

(a)	Sestavni del rahlo poškodovan. Sestavni del je močno poškodovan ali razpokan.

(b)	Čezmerna zračnost. Prizadeta vožnja naravnost, slabša smerna stabilnost.

(c)	Pomanjkljiva pritrditev. Huje prizadeta pritrditev.

2.6	Elektronsko servokrmiljenje (EPS)

Vizualni pregled in preverjanje skladnosti med kotom volana in kotom koles pri ugasnjenem/prižganem motorju in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.

(a)	Kontrolna lučka EPS kaže na kakršno koli napako v sistemu.

(b)	Neskladnost med kotom volana in kotom koles. Prizadeto krmiljenje.

(c)	Servokrmiljenje ne deluje.

(d)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

VIDLJIVOST

3.1	Vidno polje

Vizualni pregled z vozniškega sedeža.

Ovira v vidnem polju voznika, ki bistveno vpliva na njegov pogled naprej ali bočni pogled (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla).

Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna.

3.2	Stanje stekla

Vizualni pregled.

(a)	Počeno ali razbarvano steklo ali prosojna plošča (če je dovoljena) (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla).

Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna.

(b)	Steklo ali prosojna plošča (vključno z odsevno ali obarvano folijo) ni skladna s specifikacijami v zahtevah1 (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla).

Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna.

(c)	Steklo ali prosojna plošča je v nesprejemljivem stanju.

Močno prizadeta vidljivost z notranje strani območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla.

3.3	Vzvratna ogledala ali naprave

Vizualni pregled.

(a)	Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami1 (najmanj dve napravi za pogled zadaj).

Manj kot dve napravi za pogled zadaj.

(b)	Ogledalo ali naprava rahlo poškodovana ali zrahljana.

Ogledalo ali naprava ne deluje, je močno poškodovana, zrahljana ali nezanesljivo pritrjena.

(c)	Potrebno vidno polje ni zajeto.

3.4	Brisalniki vetrobranskega stekla

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Brisalniki ne delujejo ali manjkajo ali niso v skladu z zahtevami1.

(b)	Metlica brisalnika je poškodovana.

Metlica brisalnika manjka ali je očitno poškodovana.

3.5	Naprave za pranje vetrobranskega stekla

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Naprave za pranje ne delujejo ustrezno (premalo tekočine za pranje, vendar črpalka deluje ali pa je curek vode neporavnan).

Naprave za pranje ne delujejo.

3.6	Sistem za sušenje stekla (X)2

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Sistem ne deluje ali je očitno pokvarjen.

SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA

4.1

Žarometi

4.1.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiva ali manjkajoča luč / svetlobni vir (več luči/svetlobnih virov; v primeru svetilk LED do 1/3 ne deluje). Ena sama luč/svetlobni vir; v primeru svetilk LED močno zmanjšana vidljivost.

(b)	Rahlo pomanjkljiv sistem projekcije (odsevnik in leča). Zelo pomanjkljiv ali manjkajoč sistem projekcije (odsevnik in leča).

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.1.2

Poravnava

Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali z uporabo elektronskega vmesnika vozila določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.

(a)	Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah1.

(b)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

4.1.3

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami1 (Število žarometov, ki svetijo hkrati). Presega najvišjo dovoljeno svetilnost spredaj.

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

(c)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

4.1.4

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami1.

(b)	Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki očitno zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe.

(c)	Svetlobni vir in svetilka nista združljiva.

4.1.5

Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)

Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče, ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.

(a)	Naprava ne deluje.

(b)	Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

(c)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

4.1.6

Naprava za čiščenje žarometa (če je obvezno)

Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.

Naprava ne deluje.

V primeru žarometov, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu.

4.2

Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke ter svetilke za dnevno vožnjo

4.2.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Pomanjkljive leče.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Zelo velika nevarnost, da odpade.

4.2.2

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami1. Zadnje pozicijske svetilke in bočne svetilke se lahko izklopijo, ko so prižgani žarometi.

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.2.3

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami1. Rdeča luč spredaj ali bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost.

(b)	Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. Rdeča luč spredaj ali bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost.

4.3

Zavorne svetilke

4.3.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED do 1/3 ne deluje). En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja. Noben svetlobni vir ne deluje.

(b)	Rahlo okvarjena leča (ni vpliva na oddano svetlobo). Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba).

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Zelo velika nevarnost, da odpade.

4.3.2

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.

(a)	Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami1. Zapoznelo delovanje. Sploh ne deluje.

(b)	Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

(c)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

(d)	Funkcije luči zavore v sili ne delujejo ali ne delujejo pravilno.

4.3.3

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami1.

Bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost.

4.4

Smerne utripalke in varnostne utripalke

4.4.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED do 1/3 ne deluje). En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja.

(b)	Rahlo okvarjena leča (ni vpliva na oddano svetlobo). Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba).

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Zelo velika nevarnost, da odpade.

4.4.2

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami1.

Sploh ne deluje.

4.4.3

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami1.

4.4.4

Frekvenca utripanja

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Frekvenca utripanja ni v skladu z zahtevami1 (frekvenca odstopa za več kot 25 %).

4.5

Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo

4.5.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED do 1/3 ne deluje). En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja.

(b)	Rahlo okvarjena leča (ni vpliva na oddano svetlobo). Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba).

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Zelo velika nevarnost, da odpade ali zaslepi voznike, ki prihajajo naproti.

4.5.2

Usmeritev (X)2

Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.

Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico (ločnica prenizka).

Ločnica nad ločnico žarometov.

4.5.3

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami1.

Ne deluje.

4.5.4

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami1.

(b)	Sistem ne deluje v skladu z zahtevami1.

4.6

Žarometi za vzvratno vožnjo

4.6.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljiv svetlobni vir.

(b)	Okvarjena leča.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Zelo velika nevarnost, da odpade.

4.6.2

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj, svetilnost ali oznaka niso v skladu z zahtevami1.

(b)	Sistem ne deluje v skladu z zahtevami1.

4.6.3

Stikala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami1.

Žaromet za vzvratno vožnjo se lahko prižge, tudi če prestava ni v položaju za vzvratno vožnjo.

4.7

Osvetlitev zadnje registrske tablice

4.7.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Svetilka meče neposredno ali belo svetlobo nazaj.

(b)	Pomanjkljiv svetlobni vir; več svetlobnih virov. Pomanjkljiv svetlobni vir; en sam svetlobni vir.

(c)	Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Zelo velika nevarnost, da odpade.

4.7.2

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Sistem ne deluje v skladu z zahtevami1.

4.8

Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe

4.8.1

Stanje

Vizualni pregled.

(a)	Odsevna oprema je pomanjkljiva ali poškodovana. Prizadeta odsevnost.

(b)	Odsevnik ni zanesljivo pritrjen. Lahko odpade.

4.8.2

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled.

Naprava, odsevna barva ali položaj niso v skladu z zahtevami1.

Manjka ali odseva rdečo svetlobo spredaj ali belo svetlobo zadaj.

4.9

Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo

4.9.1

Stanje in delovanje

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Ne deluje.

Ne deluje pri dolgem svetlobnem pramenu ali zadnjem žarometu za meglo.

4.9.2

Skladnost z zahtevami1

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Ni v skladu z zahtevami1.

4.10	Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom ali polpriklopnikom

Vizualni pregled: če je mogoče, preverite električno neprekinjenost povezave.

(a)	Sestavni deli niso zanesljivo pritrjeni. Zrahljana vtičnica.

(b)	Poškodovana ali okvarjena izolacija. Lahko povzroči kratek stik.

(c)	Električne povezave priklopnega vozila ali vlečnega vozila ne delujejo pravilno. Zavorne luči priklopnika sploh ne delujejo.

4.11	Električna napeljava

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, v nekaterih primerih tudi pregled motornega prostora (če je to ustrezno).

(a)	Napeljava je nezanesljiva ali ni ustrezno zavarovana. Zrahljane pritrditve, se dotika ostrih robov, konektorji se lahko odklopijo. Napeljava lahko pride v stik z vročimi deli, vrtečimi se deli ali tlemi, konektorji odklopljeni (ustrezni deli za zaviranje, krmiljenje).

(b)	Napeljava je rahlo okvarjena. Napeljava močno okvarjena. Napeljava ekstremno okvarjena (ustrezni deli za zaviranje, krmiljenje).

(c)	Poškodovana ali okvarjena izolacija. Lahko povzroči kratek stik. Veliko tveganje požara, iskric.

4.12	Neobvezne svetilke in odsevniki (X)2

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Nameščena svetilka/odsevnik ni v skladu z zahtevami1. Oddaja/odseva rdečo svetlobo spredaj ali belo svetlobo zadaj.

(b)	Svetilka ne deluje v skladu z zahtevami1. Število sočasno delujočih žarometov presega dovoljeno svetilnost. Oddajanje rdeče svetlobe spredaj ali bele svetlobe zadaj.

(c)	Svetilka/odsevnik ni zanesljivo pritrjen. Zelo velika nevarnost, da odpade.

4.13	Akumulator(-ji)

Vizualni pregled.

(a)	Nezanesljiv. Ni pravilno pritrjen. Lahko povzroči kratek stik.

(b)	Pušča. Izguba nevarnih snovi.

(c)	Pomanjkljivo stikalo (če se zahteva).

(d)	Pomanjkljive varovalke (če se zahtevajo).

(e)	Neustrezno prezračevanje (če se zahteva).

OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV

5.1

Osi

5.1.1

Osi

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.

(a)	Os je zlomljena ali deformirana.

(b)	Nezanesljiva pritrditev na vozilo. Slabša stabilnost, prizadeta funkcionalnost: močno premikanje na mestu pritrditve.

(c)	Nezanesljiva sprememba3. Slabša stabilnost, prizadeta funkcionalnost, nezadostna razdalja od drugih delov vozila ali tal.

5.1.2

Premniki

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone. Z navpičnim ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod med opornikom premnika in premnikom.

(a)	Premnik je zlomljen.

(b)	Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš. Lahko se zrahlja; slabša smerna stabilnost.

(c)	Čezmeren hod med premnikom in opornikom premnika. Lahko se zrahlja; slabša smerna stabilnost.

(d)	Premni sornik zrahljan na osi. Lahko se zrahlja; slabša smerna stabilnost.

5.1.3

Kolesni ležaji

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone. Z zibanjem koles ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod kolesa navzgor glede na premnik.

(a)	Čezmerna zračnost v kolesnem ležaju. Slabša smerna stabilnost; nevarnost uničenja.

(b)	Kolesni ležaj je pretesen, ukleščen. Nevarnost pregrevanja; nevarnost uničenja.

5.2

Kolesa in pnevmatike

5.2.1

Pesto kolesa

Vizualni pregled.

(a)	Kolesna matica ali zatični vijak manjka ali je zrahljan. Pomanjkljiva ali razrahljana pritrditev, ki zelo resno ogroža varnost v cestnem prometu.

(b)	Pesto je obrabljeno ali poškodovano. Pesto je obrabljeno ali poškodovano, zaradi česar je prizadeta varna pritrditev koles.

5.2.2

Kolesa

Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.

(b)	Zadrževalni obroči za pnevmatike niso pravilno nameščeni. Lahko odpadejo.

(c)	Kolo je močno izkrivljeno ali obrabljeno. Prizadeta varna pritrditev na pesto, prizadeta varna pritrditev pnevmatike.

(d)	Velikost, tehnična zasnova, skladnost ali tip kolesa ni v skladu z zahtevami1, kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

5.2.3

Pnevmatike

Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.

(a)	Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami1, kar vpliva na varnost v cestnem prometu. Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo.

(b)	Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.

(c)	Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).

(d)	Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki. Kordna tkanina je vidna ali poškodovana.

(e)	Indikator obrabljenosti žleba profila postane izpostavljen. Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami1.

(f)	Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju). Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena).

(g)	Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami1. Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana.

(h)	Sistem za nadzor tlaka v pnevmatiki slabo deluje ali pa je tlak v pnevmatiki očitno prenizek. Očitno ne deluje.

5.3

Sistem obesitve koles

5.3.1

Vzmeti in stabilizator

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.

(a)	Nezanesljiva pritrditev vzmeti na podvozje ali os. Medsebojno premikanje vidno. Pritrditve zelo močno zrahljane.

(b)	Poškodovan ali zlomljen sestavni del vzmeti. Glavna vzmet (-lamela) ali dodatne lamele so zelo resno prizadete.

(c)	Manjka vzmet. Glavna vzmet (-lamela) ali dodatne lamele so zelo resno prizadete.

(d)	Nezanesljiva sprememba3. Nezadostna razdalja od drugih delov vozila; sistem vzmeti ne deluje.

5.3.2

Amortizerji

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, ali z uporabo posebne opreme, če je ta na voljo.

(a)	Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os. Amortizer zrahljan.

(b)	Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja.

5.3.2.1

Preskušanje učinkovitosti dušenja (X)2

Uporabite posebno opremo in primerjajte razliko na levi in desni strani

(a)	Bistvena razlika med levo in desno stranjo.

(b)	Navedene najmanjše vrednosti niso dosežene.

5.3.3

Torzijske cevi, upravljalni vzvodi, obese in ročice obese

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.

(a)	Nezanesljiva pritrditev sestavnega dela na podvozje ali os. Lahko se zrahlja; slabša smerna stabilnost.

(b)	Poškodovan ali čezmerno razjeden sestavni del. Prizadeta stabilnost sestavnega dela ali zlomljen sestavni del.

(c)	Nezanesljiva sprememba3. Nezadostna razdalja od drugih delov vozila; sistem ne deluje.

5.3.4

Spoji obese

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.

(a)	Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš ali spojev. Lahko se zrahlja; slabša smerna stabilnost.

(b)	Pokrov za zaščito pred prahom huje okvarjen. Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je zlomljen.

5.3.5

Zračno vzmetenje

Vizualni pregled.

(a)	Sistem ne deluje.

(b)	Kateri koli sestavni del je tako poškodovan, spremenjen ali okvarjen, da bi to lahko negativno vplivalo na delovanje sistema. Huje prizadeto delovanje sistema.

(c)	Slišno uhajanje zraka iz sistema.

PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA

6.1

Podvozje ali okvir in povezava

6.1.1

Splošno stanje

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Manjši zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela. Hujši zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela.

(b)	Nezanesljivi elementi za utrditev ali vezi. Večina vezi je zrahljanih; deli niso dovolj močni.

(c)	Čezmerna razjedenost, ki vpliva na trdnost sklopa. Deli niso dovolj močni.

6.1.2

Izpušne cevi in dušilci zvokov

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Izpušni sistem je nezanesljiv ali pušča.

(b)	Izpušni plini uhajajo v kabino ali prostor za potnike. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu.

6.1.3

Posoda in cevi za gorivo (vključno s posodo in cevmi za gorivo za ogrevanje)

Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu; pri sistemih na utekočinjeni naftni plin, stisnjeni zemeljski plin ali utekočinjeni zemeljski plin (LPG/CNG/LNG) je treba uporabiti naprave za odkrivanje puščanja.

(a)	Nezanesljiva posoda ali cevi, zaradi česar obstaja velika nevarnost požara.

(b)	Gorivo pušča ali pa pokrov posode za gorivo manjka ali je neučinkovit. Nevarnost požara; čezmerna izguba nevarnih snovi.

(c)	Obrabljene cevi. Poškodovane cevi.

(d)	Zaporni ventil za gorivo (če se zahteva) ne deluje pravilno.

(e)

Nevarnost požara zaradi

—	puščanja goriva

—	posoda za gorivo ali izpušna cev nista ustrezno zavarovana

—	stanja motornega prostora.

(f)	Sistem na LPG/CNG/LNG ali vodik ni v skladu z zahtevami, kateri koli del sistema okvarjen1.

6.1.4

Odbijači, bočna zaščita in naprave za preprečevanje podleta od zadaj

Vizualni pregled.

(a)	Zrahljanost ali poškodba, ki bi lahko povzročila škodo pri drgnjenju ali stiku Deli lahko odpadejo; funkcionalnost huje prizadeta.

(b)	Naprava očitno ni v skladu z zahtevami1.

6.1.5

Nosilec rezervnega kolesa (če je nameščen)

Vizualni pregled.

(a)	Nosilec ni v primernem stanju.

(b)	Nosilec je zlomljen ali nezanesljiv.

(c)	Rezervno kolo ni varno pritrjeno na nosilec. Zelo velika nevarnost, da odpade.

6.1.6

Naprave za spajanje in oprema za vleko

Vizualni pregled glede obrabe in pravilnega delovanja s posebnim poudarkom na kakršni koli nameščeni varnostni napravi in/ali uporabi merilne naprave.

(a)	Sestavni del poškodovan, okvarjen ali počen (če ni v uporabi). Sestavni del poškodovan, okvarjen ali počen (če je v uporabi).

(b)	Čezmerna obraba sestavnega dela. Pod mejo obrabe.

(c)	Pomanjkljiva pritrditev. Katera koli pritrditev je razrahljana in pomeni zelo veliko nevarnost, da odpade.

(d)	Katera koli varnostna naprava manjka ali ne deluje pravilno.

(e)	Katera koli opozorilna naprava za spoj ne deluje.

(f)	Ovirana registrska tablica ali katera koli svetilka (kadar se ne uporablja). Registrska tablica ni čitljiva (ko ni v uporabi).

(g)	Nezanesljiva sprememba3 (pomožni deli). Nezanesljiva sprememba3 (glavni deli).

(h)	Prešibek spoj.

6.1.7

Menjalnik

Vizualni pregled.

(a)	Vijaki so zrahljani ali manjkajo. Vijaki so zrahljani ali manjkajo, zato je varnost v cestnem prometu resno ogrožena.

(b)	Čezmerna obraba ležajev prenosne gredi. Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo.

(c)	Čezmerna obraba kardanskih zgibov ali verig/jermenov menjalnika. Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo.

(d)	Okvarjene gibljive spojke. Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo.

(e)	Poškodovana ali ukrivljena gred.

(f)	Ohišje ležaja zlomljeno ali nezanesljivo. Zelo velika nevarnost, da se zrahljajo ali zlomijo.

(g)	Pokrov za zaščito pred prahom huje okvarjen. Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je zlomljen.

(h)	Nezakonita sprememba sistema za prenos moči.

6.1.8

Nosilci motorja

Vizualni pregled, ne nujno nad jaškom ali na dvigalu.

Okvarjeni, očitno močno poškodovani nosilci.

Zrahljani ali zlomljeni nosilci.

6.1.9

Zmogljivost motorja (X)2

Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.

(a)	Enota za upravljanje spremenjena, zato je ogrožena varnost in/ali okolje.

(b)	Sprememba motorja, ki ogroža varnost in/ali okolje.

6.2

Kabina in nadgradnja

6.2.1

Stanje

Vizualni pregled.

(a)	Zrahljana ali poškodovana stena ali del, ki lahko povzroči škodo. Lahko odpade.

(b)	Nezanesljiv steber nadgradnje. Oslabljena stabilnost.

(c)	V kabino ali nadgradnjo uhajajo izpušni plini. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu.

(d)	Nezanesljiva sprememba3. Nezadostna razdalja od vrtečih se ali gibljivih delov in ceste.

6.2.2

Pritrditev

Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu.

(a)	Nadgradnja ali kabina je nezanesljivo pritrjena. Prizadeta stabilnost.

(b)	Nadgradnja ali kabina očitno ni ravno nameščena na podvozje.

(c)	Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele, če je simetrična. Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele, ki zelo resno ogroža varnost v cestnem prometu.

(d)	Čezmerna razjedenost v točkah pritrditve na celostnih nadgradnjah. Oslabljena stabilnost.

6.2.3

Vrata in kljuke

Vizualni pregled.

(a)	Vrata se ne odpirajo ali zapirajo pravilno.

(b)	Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta (drsna vrata). Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta (vrata s tečaji).

(c)	Vrata, tečaji, kljuke ali steber okvarjeni. Vrata, tečaji, kljuke ali steber manjkajo ali so zrahljani.

6.2.4

Pod

Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu.

Pod je nezanesljiv ali močno okvarjen.

Nezadostna stabilnost.

6.2.5

Vozniški sedež

Vizualni pregled.

(a)	Sedež z okvarjeno strukturo. Zrahljan sedež.

(b)	Mehanizem za nastavitev ne deluje pravilno. Sedež se premika ali naslona ni mogoče pritrditi.

6.2.6

Drugi sedeži

Vizualni pregled.

(a)	Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi (pomožni deli). Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi (glavni deli).

(b)	Sedeži niso nameščeni v skladu z zahtevami1. Preseženo dovoljeno število sedežev; položaj ni v skladu z odobritvijo.

6.2.7

Krmilne naprave

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Katera koli krmilna naprava, potrebna za varno delovanje vozila, ne deluje pravilno.

Prizadeto varno delovanje.

6.2.8

Stopnice za kabino

Vizualni pregled.

(a)	Stopnica ali obroč stopnice nezanesljiv. Nezadostna stabilnost.

(b)	Stopnica ali obroč stopnice je v takem stanju, da se uporabniki lahko poškodujejo.

6.2.9

Druge notranje in zunanje naprave in oprema

Vizualni pregled.

(a)	Pritrditev drugih naprav ali opreme je pomanjkljiva.

(b)	Druge naprave ali oprema niso v skladu z zahtevami1. Pritrjeni deli lahko povzročijo poškodbe; prizadeto varno delovanje.

(c)	Hidravlična oprema pušča. Prevelika izguba nevarnih snovi.

6.2.10

Blatniki (zasloni), naprave za preprečevanje škropljenja

Vizualni pregled.

(a)	Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni. Lahko povzročijo poškodbe; lahko odpadejo.

(b)	Nezadostno oddaljeni od koles (preprečevanje škropljenja). Nezadostno oddaljeni od koles (blatniki).

(c)	Ni v skladu z zahtevami1. Nezadostno prekrivanje traku pnevmatike.

6.2.11

Stojala

Vizualni pregled.

(a)	Manjkajo, so zrahljana ali močno razjedena.

(b)	Niso v skladu z zahtevami1.

(c)	Nevarnost, da se med premikanjem vozila podrejo.

6.2.12

Držala in opore za noge

Vizualni pregled.

(a)	Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni.

(b)	Niso v skladu z zahtevami1.

DRUGA OPREMA

7.1

Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi

7.1.1

Varnost pritrditve varnostnih pasov/sponk

Vizualni pregled.

(a)	Pritrdišče je močno okvarjeno. Prizadeta stabilnost.

(b)	Pritrdišče je zrahljano.

7.1.2

Stanje varnostnih pasov/sponk

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Obvezen varnostni pas manjka ali ni nameščen.

(b)	Varnostni pas je poškodovan. Kakršna koli zareza ali znak prevelike raztegnjenosti.

(c)	Varnostni pas ni v skladu z zahtevami1.

(d)	Sponka varnostnega pasu je poškodovana ali ne deluje pravilno.

(e)	Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno.

7.1.3

Naprava za omejevanje obremenitve varnostnega pasu

Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.

(a)	Naprava za omejevanje obremenitve očitno manjka ali ni primerna za vozilo.

(b)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

7.1.4

Zategovalniki varnostnega pasu

Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.

(a)	Zategovalnik očitno manjka ali ni primeren za vozilo.

(b)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

7.1.5

Zračna blazina

Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.

(a)	Zračne blazine očitno manjkajo ali niso primerne za vozilo.

(b)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

(c)	Zračna blazina očitno ne deluje.

7.1.6

Sistemi SRS

Vizualni pregled kontrolne lučke in/ali uporaba elektronskega vmesnika.

(a)	Kontrolna lučka SRS kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu.

(b)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

7.2	Gasilni aparat (X)2

Vizualni pregled.

(a)

Manjka.

(b)	Ni v skladu z zahtevami1. Če se zahteva (npr. taksiji, avtobusi itd.).

7.3	Ključavnice in protivlomna naprava

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Naprava ne preprečuje speljevanja vozila.

(b)	Pomanjkljivo. Nenamerno zaklepanje ali blokiranje.

7.4	Varnostni trikotnik (če se zahteva) (X)2

Vizualni pregled.

(a)	Manjka ali je pomanjkljiv.

(b)	Ni v skladu z zahtevami1.

7.5	Komplet prve pomoči (če se zahteva) (X)2

Vizualni pregled.

Manjka, je pomanjkljiv ali ni v skladu z zahtevami1.

7.6	Zagozde koles (klini) (če se zahtevajo) (X)2

Vizualni pregled.

Manjkajo ali niso v dobrem stanju, nezadostna stabilnost ali mera.

7.7	Zvočni signal

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Ne deluje pravilno. Sploh ne deluje.

(b)	Nezanesljiv nadzor.

(c)	Ni v skladu z zahtevami1. Oddani zvok se lahko zameša za uradne sirene.

7.8	Merilnik hitrosti

Vizualni pregled ali pregled delovanja med preskušanjem na cesti ali elektronsko.

(a)	Ni nameščen v skladu z zahtevami1. Manjka (če se zahteva).

(b)	Oslabljeno delovanje. Sploh ne deluje.

(c)	Ni ga mogoče zadosti osvetliti. Sploh ga ni mogoče osvetliti.

7.9	Tahograf (če je nameščen/če se zahteva)

Vizualni pregled.

(a)	Ni nameščen v skladu z zahtevami1.

(b)	Ne deluje.

(c)	Pomanjkljive ali manjkajoče plombe.

(d)	Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela.

(e)	Očitno nedovoljeno spreminjanje ali prikrojevanje.

(f)	Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri.

7.10	Naprava za omejevanje hitrosti (če je nameščena/če se zahteva)

Vizualni pregled in pregled delovanja, če je na voljo oprema.

(a)	Ni nameščena v skladu z zahtevami1.

(b)	Očitno ne deluje.

(c)	Nepravilno nastavljena hitrost (če se preveri).

(d)	Pomanjkljive ali manjkajoče plombe.

(e)	Ploščica manjka ali je nečitljiva.

(f)	Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri.

7.11	Kilometrski števec, če je na voljo (X)2

Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.

(a)	Očitno prikrojen (goljufija), da bi se zmanjšal ali napačno prikazal zapis prevožene razdalje vozila.

(b)	Očitno ne deluje.

7.12	Elektronski nadzor stabilnosti (ESC), če je nameščen/če se zahteva

Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.

(a)	Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani.

(b)	Poškodovana električna napeljava.

(c)	Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani.

(d)	Stikalo je poškodovano ali ne deluje pravilno.

(e)	Kontrolna lučka ESC kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu.

(f)	Sistem prek elektronskega vmesnika vozila kaže okvaro.

EMISIJE

8.1

Hrup

8.1.1

Sistem za zmanjševanje hrupa

Subjektivna ocena (če inšpektor meni, da gre lahko za mejno raven hrupa, se lahko opravi preizkus hrupa stacionarnega vozila z merilnikom hrupa).

(a)	Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah1.

(b)	Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa. Zelo velika nevarnost, da odpade.

8.2

Emisije izpušnih plinov

8.2.1

Emisije motorjev na prisilni vžig

8.2.1.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

Vizualni pregled.

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.1.2

Plinaste emisije

—

Za vozila do emisijskih razredov Euro 5 in Euro V (7):

merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami1 ali odčitavanje z naprave OBD. Preskušanje emisij iz izpušne cevi je privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov. Države članice lahko na podlagi ocene enakovrednosti in ob upoštevanju ustrezne zakonodaje o homologaciji dovolijo uporabo OBD v skladu s priporočili proizvajalca ter drugimi zahtevami.

—	Za vozila do emisijskih razredov Euro 6 in Euro VI (8): merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami1 ali odčitavanje z naprave OBD v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami1. Merjenje se ne uporablja pri dvotaktnih motorjih.

(a)	Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.

(b)

Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo

(i)

za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij,

—

4,5 % ali

—

3,5 %

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah1.

(ii)

za vozila z naprednim sistemom za uravnavanje emisij,

—	pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,5 %

—	pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 %

ali

—	pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % (9)

—	pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,2 %

glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah1;

(c)	Lambda koeficient je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.

(d)	Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje.

8.2.2

Emisije motorjev na kompresijski vžig

8.2.2.1

Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov

Vizualni pregled.

(a)	Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.

(b)	Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij.

8.2.2.2

Motnost

Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.

—

Za vozila do emisijskih razredov Euro 5 in Euro V (10):

Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko, ali odčitavanje z naprave OBD. Preskušanje emisij iz izpušne cevi je privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov. Države članice lahko na podlagi ocene enakovrednosti dovolijo uporabo OBD v skladu s priporočili proizvajalca ter drugimi zahtevami.

—

Za vozila do emisijskih razredov Euro 6 in Euro VI (8):

Predhodno ogrevanje vozila:

1.	Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.

Zahteve za predhodno ogrevanje:

(i)

Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.

(ii)	Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.

(a)	Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah1, motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;

(b)

če tega podatka ni ali v zahtevah1 ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,

—	za sesalne dizelske motorje: 2,5 m–1,

—	za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m–1, ali

—	za vozila, določena v zahtevah1 ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah1: 1,5 m–1 (11) ali 0,7 m–1 (12).

Preskusni postopek:

1.	Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.

2.	Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti do konca, hitro in nepretrgano (v manj kakor eni sekundi), vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.

V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedalo za plin do njene sprostitve, kar naj pri vozilih kategorij M2, M3, N2 in N3 znaša vsaj dve sekundi.

Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov prostega pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.

Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.

8.3

Odpravljanje elektromagnetnih motenj

Radijske motnje (X)2

Ni izpolnjena nobena od zahtev1.

8.4

Druge postavke, povezane z okoljem

8.4.1

Puščanje tekočine

Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, razen vode, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih uporabnikov cest.

Postopno tvorjenje kapljic, ki pomeni zelo veliko nevarnost.

DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV KATEGORIJ M2 IN M3

9.1

Vrata

9.1.1

Vrata za vstop in izstop

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje. Lahko povzroči poškodbe.

(c)	Pomanjkljivo upravljalo v sili.

(d)	Pomanjkljivo daljinsko upravljanje vrat ali pomanjkljive opozorilne naprave.

(e)	Niso v skladu z zahtevami1. Nezadostna širina vrat.

9.1.2

Izhodi v sili

Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).

(a)	Pomanjkljivo delovanje.

(b)	Znaki za izhod v sili so nečitljivi. Znaki za izhod v sili manjkajo.

(c)	Manjka kladivo za razbijanje stekel.

(d)	Niso v skladu z zahtevami1. Nezadostna širina ali blokiran dostop.

9.2	Sistem za sušenje in odmrzovanje stekla (X)(2)

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Ne deluje pravilno. Vpliva na varno delovanje vozila.

(b)	Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu.

(c)	Pomanjkljivo odmrzovanje (če je obvezno).

9.3	Sistem za prezračevanje in ogrevanje (X)2

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljivo delovanje. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu.

(b)	Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu.

9.4

Sedeži

9.4.1

Potniški sedeži (vključno s sedeži za spremljevalno osebje)

Vizualni pregled.

Preklopni sedeži (če so dovoljeni) ne delujejo avtomatično.

Blokirajo izhod v sili.

9.4.2

Vozniški sedež (dodatne zahteve)

Vizualni pregled.

(a)	Okvarjene posebne naprave, kot je ščitnik proti bleščanju. Vidno polje zmanjšano.

(b)	Zaščita za voznika nezanesljiva ali ni v skladu z zahtevami1. Lahko povzroči poškodbe.

9.5	Notranja osvetlitev in naprave za določitev destinacije (X)2

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Naprava je pomanjkljiva ali ni v skladu z zahtevami1.

Sploh ne deluje.

9.6	Prehodi, stojišča

Vizualni pregled.

(a)	Nezanesljiv pod. Prizadeta stabilnost.

(b)	Pomanjkljivo oprijemno drogovje ali ročaji. Ni pritrjeno ali je neuporabno.

(c)	Niso v skladu z zahtevami1. Nezadostna širina ali prostor.

9.7	Stopnišča in stopnice

Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).

(a)	Okvarjeno stanje. Poškodovano stanje. Prizadeta stabilnost.

(b)	Zložljive stopnice ne delujejo pravilno.

(c)	Niso v skladu z zahtevami1. Nezadostna širina ali prekomerna višina.

9.8	Sistem za komuniciranje s potniki (X)2

Vizualni pregled in pregled delovanja.

Pomanjkljiv sistem.

Sploh ne deluje.

9.9	Obvestila (X)2

Vizualni pregled.

(a)	Manjkajoč, napačen ali nečitljiv napis.

(b)	Niso v skladu z zahtevami1. Napačne informacije.

9.10

Zahteve glede prevoza otrok (X)2

9.10.1

Vrata

Vizualni pregled.

Zaščita za vrata ni v skladu z zahtevami1 za to obliko prevoza.

9.10.2

Signalizacija in posebna oprema

Vizualni pregled.

Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami1.

9.11

Zahteve glede prevoza oseb z zmanjšano mobilnostjo (X)2

9.11.1

Vrata, klančine in dvigala

Vizualni pregled in pregled delovanja.

(a)	Pomanjkljivo delovanje. Prizadeto varno delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje. Prizadeta stabilnost; lahko povzroči poškodbe.

(c)	Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). Prizadeto varno delovanje.

(d)	Pomanjkljiva(-e) opozorilna(-e) naprava(-e). Sploh ne delujejo.

(e)	Niso v skladu z zahtevami1.

9.11.2

Zadrževalni sistem za invalidski voziček

Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).

(a)	Pomanjkljivo delovanje. Prizadeto varno delovanje.

(b)	Okvarjeno stanje. Prizadeta stabilnost; lahko povzroči poškodbe.

(c)	Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). Prizadeto varno delovanje.

(d)	Ni v skladu z zahtevami1.

9.11.3

Signalizacija in posebna oprema

Vizualni pregled.

Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami1.

9.12

Druga posebna oprema (X)2

9.12.1

Oprema za pripravo hrane

Vizualni pregled.

(a)	Oprema ni v skladu z zahtevami1.

(b)	Oprema je tako poškodovana, da bi jo bilo nevarno uporabljati.

9.12.2

Sanitarna oprema

Vizualni pregled.

Oprema ni v skladu z zahtevami1.

Lahko povzroči poškodbe.

9.12.3

Druge naprave (npr. avdiovizualni sistemi)

Vizualni pregled.

Niso v skladu z zahtevami1.

Prizadeto varno delovanje vozila.

(1) Kategorije vozil, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, so vključene kot smernica.

(2) 43 % za polpriklopna vozila, homologirana pred 1. januarjem 2012.

(3) 48 % za vozila, ki niso opremljena z ABS ali homologirana pred 1. oktobrom 1991.

(4) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

(5) 43 % za polpriklopna vozila in priklopna vozila z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

(6) Na primer 2,5 m/s2 za vozila N1, N2 in N3, prvič registrirana po 1.1.2012.

(7) Homologirana v skladu z Direktivo 70/220/EGS, tabelo 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 (Euro 5), Direktivo 88/77/EGS in Direktivo 2005/55/ES.

(8) Homologirana v skladu s tabelo 2 (Euro 6) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 in Uredbo (ES) št. 595/2009 (Euro VI).

(9) Homologirana v skladu z Direktivo 70/220/EGS, s tabelo I (Euro 5) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007, Direktivo 88/77/EGS in Direktivo 2005/55/ES.

(10) Homologirana v skladu z Direktivo 70/220/EGS, tabelo 1 (Euro 5) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007, Direktivo 88/77/EGS in Direktivo 2005/55/ES.

(11) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, vrsti B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

(12) Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v tabeli 2 (Euro 6) Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007. Homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 (Euro VI).

OPOMBE:

1	„Zahteve“ so določene s homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe, pa tudi z zahtevami glede naknadnega opremljanja ali z nacionalno zakonodajo države registracije. Ti razlogi za neustreznost se uporabljajo le, če je bila preverjena skladnost z zahtevami.

2	(X) označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za tehnične preglede.

3	Nezanesljiva sprememba pomeni spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali ima nesorazmeren negativen vpliv na okolje.

PRILOGA III

MINIMALNE ZAHTEVE ZA PROSTORE IN OPREMO ZA TEHNIČNI PREGLED

I. Prostori in oprema

Tehnični pregledi, ki se izvajajo v skladu s priporočenimi metodami iz Priloge I, se izvajajo v ustreznih prostorih in z ustrezno opremo. To lahko po potrebi vključuje uporabo mobilnih preskusnih enot. Potrebna oprema za pregled je odvisna od kategorij vozil, ki se preskušajo, kot je navedeno v tabeli I. Prostori in oprema izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve:

1.	prostor za preglede je dovolj velik, da omogoča oceno vozil, in izpolnjuje potrebne zdravstvene in varnostne zahteve;

2.	dovolj velika testna steza za vse preglede, jašek ali dvigalo, za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone, naprava za dviganje vozila na eno od osi, opremljena z ustrezno osvetlitvijo in po potrebi z napravo za prezračevanje;

3.	za preskušanje vseh vozil: tester na valjih, ki lahko meri, prikazuje in beleži zavorne sile in zračni tlak v zračnih zavornih sistemih v skladu s Prilogo A k standardu ISO 21069-1 o tehničnih zahtevah za zavorne valje ali enakovrednimi standardi;

za preskušanje vozil z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone: tester na valjih v skladu s točko 3, ki mu ni treba beležiti in prikazovati zavornih sil, sile pedala in zračnega tlaka v zračnih zavornih sistemih,

ali

tester s ploščami, enakovreden testerju z valji v skladu s točko 3, ki morda nima zmogljivosti beleženja zavornih sil in sile pedala ter prikaza zračnega tlaka v zračnih zavornih sistemih;

5.	instrument za merjenje pojemka – instrumenti za meritve s presledki morajo beležiti/hraniti meritve vsaj 10-krat na sekundo;

6.	prostori za pregled zračnih zavornih sistemov, kot so manometri, konektorji in cevi;

7.	naprava za merjenje obremenitev koles/osnih obremenitev za določitev osnih obremenitev (neobvezni prostor za merjenje obremenitev na dveh kolesih, kot so plošče za merjenje obremenitev koles in osnih obremenitev);

naprava za pregled obesitve vzmetenja koles (detektor zračnosti koles) brez dviganja osi, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	naprava mora imeti najmanj dve električno vodeni plošči, ki ju je mogoče premikati v nasprotno smer, tako po dolžini kot prečno;

(b)	izvajalec pregleda mora nadzirati premikanje plošč s položaja pregleda;

(c)

za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone: plošči izpolnjujeta naslednje tehnične zahteve:

—	vzdolžno in prečno premikanje vsaj 95 mm,

—	hitrost vzdolžnega in prečnega premikanja od 5 cm/s do 15 cm/s;

9.	merilec jakosti zvoka razreda II, če se meri jakost zvoka;

10.	analizator štirih plinov v skladu z Direktivo 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1);

11.	dovolj natančna naprava za merjenje absorpcijskega koeficienta;

12.	ena naprava za žaromete, ki omogoča pregled nastavitve žarometa v skladu z določbami za nastavitev žarometov motornih vozil (Direktiva 76/756/EGS); meja svetlo/temno mora biti v dnevni svetlobi popolnoma vidna (brez neposredne sončne svetlobe);

13.	naprava za merjenje globine žleba profila pnevmatik;

14.	naprava, ki se priklopi na elektronski vmesnik vozila, kot je naprava za skeniranje OBD;

15.	naprava za odkrivanje puščanja utekočinjenega naftnega plina, stisnjenega zemeljskega plina ali utekočinjenega zemeljskega plina (LPG/CNG/LNG), če se preskušajo taka vozila.

Vse navedene naprave se lahko združijo v eno napravo, če to ne vpliva na točnost posamezne naprave.

II. Umerjanje opreme za meritve

Če ustrezna zakonodaja Unije ne določa drugače, časovni razmik med dvema zaporednima umeritvama ne sme biti daljši od:

(i)	24 mesecev za merjenje teže, tlaka in jakosti zvoka,

(ii)	24 mesecev za merjenje sil,

(iii)

12 mesecev za merjenje emisij plina.

Tabela I (2)

Minimalna oprema, potrebna za izvajanje tehničnega pregleda

Vozila

Kategorija

Oprema, potrebna za vsako postavko iz oddelka I

Največja teža

1.	Motorna kolesa

L1e

L3e,L4e

L2e

L5e

L6e

L7e

2.	Vozila za prevoz oseb

Do 3 500 kg

M1,M2

Do 3 500 kg

M1,M2

> 3 500 kg

M2,M3

> 3 500 kg

M2,M3

3.	Vozila za prevoz blaga

Do 3 500 kg

> 3 500 kg

N2,N3

> 3 500 kg

N2,N3

4.	Posebna vozila, ki izhajajo iz vozil kategorije N, T5

Do 3 500 kg

> 3 500 kg

N2,N3,T5

> 3 500 kg

N2,N3,T5

5.	Priklopna vozila (2)

Do 750 kg

> 750 do 3 500 kg

> 3 500 kg

O3,O4

(1) Direktiva 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih (UL L 135, 30.4.2004, str. 1).

(2) Kategorije vozil, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive, so vključene kot smernica.

1	B…bencin (prisilni vžig); D…dizel (kompresijski vžig)