17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/44

SKLEP SVETA 2014/913/SZVP

z dne 15. decembra 2014

v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja in neširjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki v poglavju III našteva ukrepe, ki bi jih morali zoper tovrstno širjenje sprejeti v Uniji, pa tudi v tretjih državah.

(2)

EU dejavno izvaja Strategijo in uveljavlja ukrepe, naštete v poglavjih II in III strategije, med drugim sprostitev finančnih sredstev za podporo posebnih projektov, namenjenih utrjevanju sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja, ter večstranske ukrepe za krepitev zaupanja. Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: kodeks ali HCoC) in Režim kontrole raketne tehnologije (MTCR) sta sestavni del tega sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja. Cilj kodeksa in MTCR je preprečevanje in omejevanje širjenja sistemov balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje in z njim povezane tehnologije.

(3)

Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1). V navedenem skupnem stališču med drugim poziva k spodbuditvi čim več držav k podpisu kodeksa, zlasti tistih, ki imajo na voljo zmogljivosti za balistične izstrelke, poziva pa tudi k nadaljnjemu razvoju in izvajanju kodeksa, predvsem njegovih ukrepov za krepitev zaupanja in za pospeševanje tesnejše povezave kodeksa s sistemom ZN, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja.

(4)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel sklepe Sveta in dokument z naslovom Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov. V dokumentu je med drugim zapisano, da širjenje orožja za množično uničevanje ostaja eden največjih varnostnih izzivov in da je politika neširjenja bistveni element skupne zunanje in varnostne politike. Na podlagi doseženega napredka in stalnih prizadevanj za izvajanje novih smernic za ukrepanje se je Svet decembra 2010 dogovoril, da bo obdobje izvajanja podaljšal do konca leta 2012.

(5)

Svet je 18. decembra 2008 sprejel Sklep 2008/974/SZVP (2) v podporo kodeksu v okviru izvajanja Strategije.

(6)

Svet je 23. julija 2012 sprejel Sklep 2012/423/SZVP (3). Navedeni sklep je omogočil uspešno uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa in izpolnjevanje vseh njegovih načel. Nadaljevanje tega dialoga med državami podpisnicami in nepodpisnicami je prednostna naloga Unije, saj je njen cilj, da še naprej spodbuja vsesplošno uporabo kodeksa ter njegovo boljše izvajanje in okrepitev. Ta sklep bi moral prispevati k temu procesu.

(7)

Bolj splošno je nenehno širjenje balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na sedanje programe balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu, v severovzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno z Iranom, Sirijo in Demokratično ljudsko republiko Korejo.

(8)

Varnostni svet ZN je v Resoluciji VS ZN št. 1540 (2004) poudaril, nato pa v Resoluciji VS ZN št. 1977 (2011) znova opozoril, da širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev ogroža mednarodni mir in varnost, države pa so se med drugim zavezale, da ne bodo z ničemer podpirale nedržavnih akterjev pri razvoju, nakupu, izdelavi, posedovanju, prevozu, prenosu in uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilnih sistemov. Grožnja mednarodnemu miru in varnosti, ki jo predstavljajo jedrsko, kemično in biološko orožje ter njegovi nosilci, je bila potrjena tudi v Resoluciji VS ZN št. 1887 (2009) o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi. Poleg tega je Varnostni svet ZN v resolucijah št. 1929 (2010) in 1718 (2006), ki med drugim temeljita na resolucijah VS ZN 1540 (2004), 1977 (2011) in 1887 (2009), zapisal, da Iran in Demokratična ljudska republika Koreja ne bi smela izvajati nobenih dejavnosti, povezanih z balističnimi izstrelki, ki lahko nosijo jedrsko orožje, vključno z izstreljevanjem izstrelkov z uporabo tehnologije balističnih izstrelkov, in da bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo prenos tehnologije ali tehnične pomoči Iranu in Demokratični ljudski republiki Koreji v zvezi s temi dejavnostmi.

(9)

Ta sklep bi moral na splošno podpirati različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Da bi zagotovili stalno in dejansko izvajanje nekaterih elementov Strategije, kot so navedeni v Prilogi, Unija:

(a)

podpira dejavnosti v podporo kodeksu in MTCR, pri čemer so njeni glavni cilji:

(i)

spodbujanje vsesplošne uporabe, zlasti pa spodbujanje vseh držav z zmogljivostmi za balistične izstrelke k podpisu kodeksa;

(ii)

podpora izvajanju in večji prepoznavnosti kodeksa;

(iii)

spodbujanje zavezanosti smernicam MTCR in njegove priloge.

(b)

na splošno podpira različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov, zlasti tistih, ki so namenjene boljšemu seznanjanju s to grožnjo, krepitvi prizadevanj za večjo učinkovitost večstranskih instrumentov, pridobivanju podpore za pobude, ki obravnavajo specifične izzive, in pomoči zainteresiranim državam, da izboljšajo svoje nacionalne sisteme za nadzor izvoza.

2.   Glede na to zajemajo projekti, ki jih bo podprla unija, naslednje posebne dejavnosti:

(a)

dejavnosti v podporo kodeksu:

(i)

priprava in objava „paketa dobrodošlice“ v okviru dejavnosti, namenjenih obveščanju držav nepodpisnic, pa tudi opozarjanju držav podpisnic na njihove obveznosti;

(ii)

organizacija spremljajočih dejavnosti, namenjenih ozaveščanju, ob letnem srečanju držav podpisnic HCoC na Dunaju;

(ii)

organizacija spremljajočih dejavnosti, namenjenih ozaveščanju o HCoC, ob zasedanjih Prvega odbora Generalne skupščine ZN;

(iv)

organizacija največ treh regionalnih seminarjev za ozaveščanje na podlagi prednostnih nalog EU (morda v Aziji, zalivskih državah in latinski Ameriki);

(v)

spodbujanje predstavnikov držav v razvoju, tako podpisnic kot nepodpisnic, da se udeležijo letnih srečanj HCoC in seminarjev za ozaveščanje;

(vi)

organizacija informativnih srečanj za države, ki so pred kratkim pristopile h HCoC, da bi jim pomagali pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, tudi ob robu letnega srečanja HCoC na Dunaju;

(vii)

podpora pri usklajevanju prizadevanj za spodbujanje HCoC prek dejavnosti Odbora ZN, ustanovljenega na podlagi resolucije VS ZN 1540 (Odbor ZN 1540), vključno s financiranjem udeležbe strokovnjakov HCoC pri obiskih Odbora ZN 1540 v posameznih državah;

(viii)

podpora varnemu spletnemu informacijskemu in komunikacijskemu mehanizmu v okviru HCoC (e-ICC), tudi s tehničnimi izboljšavami spletne strani;

(b)

splošne dejavnosti v podporo neširjenju balističnih izstrelkov:

(i)

organizacija največ štirih seminarjev za boljše seznanjanje s problemom širjenja balističnih izstrelkov ob robu večstranskih forumov, po možnosti v povezavi z dejavnostmi iz točke (a) za ozaveščanje o HCoC, na primer seminarjem ob robu GS ZN ali zasedanj odborov za pripravo pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

(ii)

organizacija največ treh regionalnih seminarjev za boljše seznanjanje s problemom širjenja balističnih izstrelkov in spodbujanje razprav o možnostih za učinkovitejše odzivanje na zadevno grožnjo na regionalni ravni, po možnosti v povezavi z drugimi dejavnostmi EU za ozaveščanje o HCoC; seminarji bi lahko v sodelovanju z zadevnimi državami potekali v Aziji, zalivskih državah in Latinski Ameriki;

(iii)

priprava štirih vrst gradiva za razmislek o morebitnih nadaljnjih večstranskih ukrepih za odpravljanje grožnje širjenja izstrelkov in spodbujanje prizadevanj za razorožitev, kar zadeva balistične izstrelke, s posebnim poudarkom na ukrepih za krepitev zaupanja, ter o možnosti sprejetja dogovora o ukrepanju na regionalni ravni kot prvem koraku, na primer na območjih, ki so za Unijo še posebno pomembna in/ali na katerih lahko pričakujemo napredek v bližnji prihodnosti;

(iv)

organizacija največ treh srečanj za ozaveščanje strokovnjakov, zlasti na področju znanosti in/ali vesolja ter strokovnjakov iz industrije, da bi preprečili prenos tehnologije z dvojno rabo in znanja v zgodnji fazi;

(v)

spodbujanje možnosti udeležbe akademikov iz držav v razvoju, dejavnih na področju neširjenja izstrelkov, pri projektih v okviru centrov odličnosti EU;

(vi)

organizacija specializiranih strokovnih misij v tretjih državah v sodelovanju s centri odličnosti EU, namenjenih izmenjavi informacij in praktičnih izkušenj glede nadzora izvoza tehnologije izstrelkov in blaga z dvojno rabo ter pomoči zadevnim državam pri vzpostavljanju nacionalnih zmogljivosti;

(vii)

podpora usposabljanju strokovnjakov na področju neširjenja balističnih izstrelkov v okviru sodelovanja v programih EU, kot so program Evropske akademije za varnost in obrambo ali programi držav članic Unije (v nadaljnjem besedilu: države članice).

Projekti so podrobno opisani v Prilogi.

Člen 2

1.   Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

2.   Za tehnično izvajanje projektov iz člena 1(2) je pristojni organ Fondation pour la recherche stratégique (Fundacija za strateške raziskave – FRS), ki to nalogo opravlja v okviru odgovornosti VP. VP v ta namen s FRS sprejme ustrezne dogovore.

Člen 3

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 990 000 EUR.

2.   Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za splošni proračun Unije.

3.   Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen s FRS sklene sporazum o financiranju. V njem je določeno, da mora FRS zagotoviti prepoznavnost prispevka EU v skladu z njegovo višino.

4.   Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. V primeru težav pri tem postopku o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

1.   VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi FRS. Svet na podlagi teh poročil pripravi oceno.

2.   Komisija poroča o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).

Člen 5

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2.   Ta sklep preneha veljati 30 mesecev po datumu sklenitve sporazumov o financiranju iz člena 3(3). Če sporazum o financiranju do tega datuma ni sklenjen, preneha veljati šest mesecev po začetku veljavnosti.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1)  Skupno stališče Sveta 2003/805/SZVP z dne 17. novembra 2003 o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev (UL L 302, 20.11.2003, str. 34).

(2)  Sklep Sveta 2008/974/SZVP z dne 18. decembra 2008 v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 345, 23.12.2008, str. 91).

(3)  Sklep Sveta 2012/423/SZVP z dne 23. julija 2012 v podporo neširjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje in Skupnega stališča Sveta 2003/805/SZVP (UL L 196, 24.7.2012, str. 74).

PRILOGA

1.   CILJI

Unija odločno spodbuja neširjenje izstrelkov. Njeni napori s tega področja vključujejo Strategijo ter Skupno stališče 2003/805/SZVP. Poleg tega je Svet izrazil podporo „Novim smernicam za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov“ ter podporo EU resoluciji VS ZN 1540 (2004), na katero se sklicuje resolucija VS ZN 1977 (2010).

Unija šteje MTCR za pomemben večstranski instrument, na podlagi katerega naj bi z vzpostavitvijo in izvajanjem predpisov za nadzor izvoza občutljivih snovi omejili širjenje sistemov za balistične izstrelke in z njimi povezanih tehnologij ter znanja. 19 držav članic je članic MTCR, vse države članice pa izvajajo kontrolni seznam za izvoz MTCR, in sicer z izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 (1).

Unija tudi že od samega začetka odločno podpira kodeks ter stalno izraža zaskrbljenost zaradi širjenja balističnih izstrelkov. Unija šteje kodeks za osrednji ukrep, ki krepi preglednost in zaupanje. Kodeks so podpisale vse države članice in ga tudi izvajajo v dobri veri.

Unija je v preteklosti skušala odpraviti še preostale vrzeli pri izvajanju kodeksa in njegovi vsesplošni uporabi z organiziranjem delavnic, srečanj strokovnjakov in regionalnih seminarjev za ozaveščanje. Navedene dejavnosti, ki so bile organizirane na podlagi Sklepa 2008/974/SZVP, izvajala pa jih je FRS, so se izkazale za učinkovite in ustrezne.

Na podlagi dobrih rezultatov navedenih dogodkov Unija nadaljuje pobudo in podpira tri vidike kodeksa:

(a)

vsesplošno uporabo kodeksa;

(b)

izvajanje kodeksa;

(c)

uveljavljanje kodeksa in izboljšanje njegovega delovanja.

Te dejavnosti se izvajajo v skladu s Sklepom 2012/423/SZVP, na podlagi katerega je bilo mogoče razviti več pobud v podporo HCoC, med drugim:

(a)

oblikovanje namenske zaščitene spletne strani;

(b)

organizacijo več spremljajočih dejavnosti za spodbujanje kodeksa med državami nepodpisnicami na Dunaju, v Ženevi in New Yorku;

(c)

delavnico ozaveščanja za afriške države in države Bližnjega vzhoda v Parizu;

(d)

regionalne seminarje v Singapurju, Abu Dabiju in Limi;

(e)

pripravo gradiva za razmislek.

Sklep 2012/423/SZVP je prispeval k večji ozaveščenosti o kodeksu in k njegovi promociji nasproti tretjih držav. Z navedenim sklepom je Unija podprla dejavnosti Kostarike, Francije, Madžarske, Japonske, Peruja in Romunije, ki skupaj predsedujejo HCoC. Zaradi večje prepoznavnosti HCoC je bila pridružitev novih članic h kodeksu lažja.

Na podlagi doseženih rezultatov ter ob upoštevanju stalnega širjenja balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, kar je razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na trenutne raketne programe na Bližnjem vzhodu ter v severovzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno z Iranom in Demokratično ljudsko republiko Korejo, bodo izvedeni naslednji ukrepi:

(a)

projekt 1, obveščanje in komuniciranje;

(b)

projekt 2, krepitev neširjenja balističnih izstrelkov;

(c)

projekt 3, vsesplošna uporaba HCoC – dejavnosti ozaveščanja;

Ta novi sklep presega dejavnosti, katerih cilj je zgolj spodbujati pridruževanje h kodeksu in MTCR, omogoča poglobljene mednarodne razprave o širjenju izstrelkov ter vključuje nova regionalna območja in nove skupnosti.

2.   OPIS PROJEKTA

2.1.   Projekt 1: obveščanje in komuniciranje

2.1.1.   Cilj projekta

Kodeks je pomemben instrument, na podlagi katerega naj bi z ukrepi za preglednost in krepitev zaupanja omejili širjenje balističnih izstrelkov in z njimi povezanih tehnologij, vendar je treba sprejeti dodatne ukrepe za podporo kodeksu, zlasti da bi dosegli naslednje:

(a)

spodbujanje vsesplošne uporabe kodeksa, zlasti pa spodbujanje vseh držav z zmogljivostmi za balistične in vesoljske izstrelke k podpisu kodeksa;

(b)

podpiranje izvajanja vseh vidikov kodeksa;

(c)

krepitev prepoznavnosti kodeksa.

2.1.2.   Opis projekta

Projekt predvideva tri vrste dejavnosti:

(a)

priprava, oblikovanje, tiskanje in razdelitev do 1 500 zloženk, ki opisujejo podporo Unije Kodeksu. Zloženka bo vsebovala tudi:

(i)

opis HCoC;

(ii)

cilje HCoC;

(iii)

opis letnih izjav, obvestil pred vsako izstrelitvijo in prostovoljnih obiskov;

(iv)

evropsko strategijo za HCoC in neširjenje nosilcev, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje;

(v)

demarše, ki jih je treba izpolniti za podpis kodeksa;

(vi)

kontaktne podatke držav nepodpisnic;

(b)

priprava, oblikovanje, tiskanje in razdelitev do 1 000 izvodov natisnjenih knjižic „paketa dobrodošlice“ ter na ključku USB v okviru dejavnosti ozaveščanja držav nepodpisnic in opozarjanja držav podpisnic na njihove obveznosti. Ta paket bo na voljo tudi prek spleta ter bo zajemal vse potrebne informacije o kodeksu in ustreznih kontaktnih točkah; V „paket dobrodošlice“ bo vključena tudi zgoščenka iz točke (a).

(c)

Podpora in posodabljanje spletnega informacijskega in komunikacijskega mehanizma HCoC (elektronski izvršni sekretariat – electronic Immediate Central Contact (e-ICC)), tudi prek zagotavljanja tehnično zmogljivejše spletne strani v tesnem sodelovanju z avstrijskim zveznim ministrstvom za zunanje zadeve.

2.1.3.   Pričakovani rezultati projekta/kazalniki

(a)

večja ozaveščenost med partnerji o dodani vrednosti HCoC in vlogi Unije s pomočjo razdeljevanja večjega števila izvodov„paketa dobrodošlice“ na raznih dogodkih;

(b)

varnejša spletna stran HCoC omogoča boljšo izmenjavo zadevnih informacij med partnerji;

(c)

uporaba „paketa dobrodošlice“ s strani predsedstva HCoC, avstrijskega sekretariata (ICC – Immediate Central Contact – izvršni sekretariat), Unije oziroma drugih partnerjev v okviru dejavnosti ozaveščanja.

2.1.4.   Upravičenci projekta

Upravičenci projekta so države podpisnice in države nepodpisnice HCoC.

2.2.   Projekt 2: krepitev neširjenja balističnih izstrelkov

2.2.1.   Namen projekta

Nenehno širjenje in operativna uporaba balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, je razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na sedanje programe balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu, v severovzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno z Iranom in Demokratično ljudsko republiko Korejo.

Na splošno bo projekt namenjen podpori vrste dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov, zlasti tistih, ki so namenjene ozaveščanju o tej grožnji, krepitvi prizadevanj za večjo učinkovitost večstranskih instrumentov, pridobivanju podpore za pobude, ki obravnavajo te specifične izzive, in pomoči zainteresiranim državam, da izboljšajo svoje nacionalne sisteme za nadzor izvoza.

2.2.2.   Opis projekta

Objava dveh vrst gradiva za razmislek na leto (štiri v času trajanja tega projekta) Morebitni ukrepi bi lahko vključevali:

(a)

uporabo sedanjih območij, kjer ni orožja za množično uničevanje, za vzor in možen okvir za nadaljnje pobude o prepovedi balističnih izstrelkov;

(b)

nadaljnje večstranske ukrepe za odpravljanje grožnje širjenja izstrelkov in spodbujanje prizadevanj za razorožitev na področju balističnih izstrelkov s posebnim poudarkom na morebitnih ukrepih za krepitev zaupanja;

(c)

nadzorni mehanizem za izvoz in tranzit;

(d)

vlogo nematerialnega prenosa tehnologije na območju balističnih izstrelkov.

2.2.3.   Pričakovani rezultati projekta/kazalniki

(a)

spodbujanje večstranskih prizadevanj za omejevanje širjenja izstrelkov, vključno s povečanim vplivom EU na področju neširjenja balističnih izstrelkov prek HCoC in MTCR;

(b)

spodbujanje razprave o novih pobudah, krepitev kodeksa in MTCR ter odpiranje vrat za dodatne pobude;

(c)

pospeševanje neširjenja izstrelkov;

(d)

objavljene vsaj štiri vrste gradiva za razmislek;

(e)

ozaveščanje o vprašanjih prenosa tehnologije z dvojno rabo in znanja preprečuje nenameren prenos med državami članicami in povečuje globalno ozaveščenost o nadzornem mehanizmu za izvoz.

2.2.4.   Upravičenci projekta

Od gradiva za razmislek bodo imele koristi Unija in države članice; o širši distribuciji slednjega bo odločil VP v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Končna odločitev bo temeljila na predlogih izvajalca v skladu s členom 2(2) tega sklepa.

2.3.   Projekt 3: vsesplošna uporaba HCoC – dejavnosti ozaveščanja

2.3.1.   Namen projekta

Projekt bo namenjen ozaveščanju o neširjenju izstrelkov in HCoC, in sicer z organizacijo številnih dogodkov, katerih cilj je vzpostavitev dialoga z državami nepodpisnicami HCoC. V ta namen bodo organizirani dogodki na Dunaju in v New Yorku, da bi ob robu zadevnih srečanj vzpostavili dialog z delegacijami držav članic ZN.

2.3.2.   Opis projekta

Projekt predvideva tri vrste dejavnosti:

(a)

financiranje štirih srečanj za ozaveščanje (dva v vsakem mestu) v podporo HCoC in neširjenju balističnih izstrelkov, ki bodo potekala v dveh mestih:

(i)

v New Yorku ob robu zasedanj Prvega odbora Generalne skupščine ZN ali pripravljalnih odborov pogodbe o neširjenju balističnih izstrelkov;

(ii)

na Dunaju ob robu HCoC ali drugih zadevnih dejavnosti ZN v tem mestu.

Glede organizacije seminarjev:

(i)

vsak seminar bo trajal pol dneva in bo imel do 80 udeležencev iz misij ZN v New Yorku in na Dunaju z izbrano skupino govornikov in uradnikov EU;

(ii)

povabljenih bo do šest govornikov;

(iii)

povabljen bo predsedujoči HCoC;

(iv)

v okviru tega sklepa bodo organizirana in financirana kosila ali večerje zaprtega tipa, namenjena komuniciranju visokega predstavnika EU in strokovnjakov z visokimi uradniki izbranih držav.

V ta namen bo izvajalec za vsako srečanje predlagal seznam držav, med katerimi bodo tudi države nepodpisnice. To bo omogočilo sestajanje visokih predstavnikov, ki se ukvarjajo z vprašanji neširjenja.

(b)

financiranje treh regionalnih seminarjev za ozaveščanje, ki bi lahko potekali v Latinski Ameriki (npr. Argentini, Braziliji, Čilu, Mehiki ali državi nečlanici iz karibske regije), na Bližnjem Vzhodu (npr. v zalivskih državah, Bahrajnu, Katarju ali Saudski Arabiji) in v Aziji (npr. v Indoneziji ali Vietnamu). Izbira lokacije se bo določila v dogovoru z VP v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Seminarji bodo posvečeni aktualnemu dogajanju na področju širjenja izstrelkov s poudarkom na regionalnih vprašanjih, na njih pa bodo obravnavali HCoC in praktične informacije o statusu države podpisnice. Države podpisnice iz regije bodo na vladni ravni povabljene, da posredujejo svoje izkušnje državam nepodpisnicam. Povabljen bo tudi predsedujoči HCoC, da poda izjavo in predseduje srečanju. Med povabljenimi bi lahko bili uradniki, diplomati, vojaško osebje, predstavniki mednarodnih organizacij, predstavniki EU, akademiki, itd.

Glede organizacije seminarjev:

(i)

vsak seminar bo trajal en dan;

(ii)

do 50 oseb bi lahko bilo povabljenih;

(iii)

predsedujoči HCoC bo povabljen, da poda izjavo.

(c)

do 10 specializiranih strokovnih misij za države nepodpisnice. V glavnem bodo namenjene zadevni industriji, znanstveni skupnosti, strokovnjakom za nadzor izvoza in predstavnikom civilne družbe. V sodelovanju s centri odličnosti Evropske unije bosta strokovnjaka za neširjenje balističnih izstrelkov izvajalca in strokovnjak EU izvedla misije na terenu v ciljnih državah. Morebitne destinacije so lahko med drugim Alžirija, Bahrajn, Bolivija, Brazilija, Kitajska, Egipt, Indija, Indonezija, Izrael, Malezija, Mehika, Katar, Saudska Arabija, Južna Afrika in Tajska. Končni seznam držav bo določen v tesnem sodelovanju z VP, pa tudi na podlagi skupnih demarš v okviru prizadevanj za ozaveščanje Odbora ZN iz Resolucije 1540. Med povabljenimi bi lahko bili uradniki, diplomati, vojaško osebje, akademiki, predstavniki industrije, raziskovalci, itd. iz države obiska. Prednost bodo imeli uradniki in tisti, ki odločajo o politikah, diplomati, zadevno vojaško osebje, itd.

Glede organizacije seminarjev:

(i)

vsak seminar bo trajal en dan;

(ii)

povabljenih bi lahko bilo do 25 oseb;

(iii)

povabljeni bodo trije strokovnjaki;

(iv)

povabljen bo predsedujoči HCoC.

2.3.3.   Pričakovani rezultati projekta/kazalniki

(a)

Organizirana vsaj štiri srečanja za ozaveščanje v New Yorku in na Dunaju;

(b)

treh regionalnih srečanj se je udeležila pomembna diplomatska in akademska srenja, omogočili pa so nove vidike za pristop;

(c)

izvedenih je bilo 10 strokovnih misij, da se okrepi vsesplošna uporaba HCoC. V teh misijah je bilo udeleženih vsaj 20 oseb, ki sprejemajo odločitve, in uradnikov; povečala pa se je stopnja zavezanosti uradnikov in oseb, ki sprejemajo odločitve, iz obiskanih držav;

(d)

ozaveščanje o aktualnem dogajanju glede širjenja izstrelkov in zlasti kodeksa v zvezi z državami nepodpisnicami ter spodbujanje razprav o nadaljnjih prizadevanjih za omejevanje širjenja izstrelkov;

(e)

projekt spodbuja razpravo v okviru Unije in zunaj nje o prihodnjih pobudah na tem področju;

(f)

projekt povečuje ozaveščenost o strateškem izzivu širjenja izstrelkov.

2.3.4.   Upravičenci projekta

Glavna ciljna skupina za ta srečanja so države nepodpisnice, čeprav bi lahko iz političnih razlogov na nekaterih srečanjih sodelovale tudi države podpisnice. Udeleženci bi morali biti predvsem vladni strokovnjaki in visoki uradniki.

Končna izbira držav upravičenk se bo določila v posvetovanju med izvajalcem in VP v tesnem sodelovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta.

3.   TRAJANJE

Projekti naj bi se predvidoma izvajali 30 mesecev.

4.   IZVAJALEC

(a)

Za tehnično izvajanje projektov bo pooblaščena FRS;

(b)

sofinanciranje bo odvisno od FRS.

(c)

izvajalec bo pripravil:

(i)

četrtletna poročila o izvajanju projektov;

(ii)

končno poročilo najpozneje en mesec po koncu izvajanja projektov;

(d)

poročila bodo poslana VP;

(e)

FRS bo zagotavljala prepoznavnost prispevka Unije v skladu z njegovo višino.

5.   UDELEŽENE TRETJE OSEBE

Projekti bodo v celoti financirani v okviru tega sklepa. Strokovnjaki iz držav podpisnic in nepodpisnic kodeksa se lahko štejejo za udeležene tretje osebe. Delovali bodo po standardnih pravilih FRS.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).