12.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/112

(1)

Komisija je z odločbo z dne 19. novembra 2008 odobrila shemo z naslovom „Support Measures for the Credit Institutions in Greece“ (Ukrepi podpore za kreditne institucije v Grčiji, v nadaljnjem besedilu: program pomoči grškim bankam), ki je namenjen zagotavljanju stabilnosti grškega finančnega sistema. Program pomoči grškim bankam omogoča dodelitev pomoči na podlagi treh ukrepov, ki jih vsebuje, tj. ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil (4). Grčija je banko EFG Eurobank Ergasias S.A. (5) maja 2009 dokapitalizirala na podlagi ukrepa dokapitalizacije.

(2)

V uvodni izjavi 14 odločbe z dne 19. novembra 2008 je navedeno, da se bo Komisiji predložil načrt prestrukturiranja za upravičence ukrepa dokapitalizacije.

(3)

Grški organi so Komisiji 2. avgusta 2010 predložili načrt prestrukturiranja za skupino Eurobank Group. Komisija je navedeni načrt, vse njegove posodobitve in dodatne informacije, ki so jih predložili grški organi, evidentirala kot zadevo SA.30342 (PN 26/2010) in nato zadevo SA.32789 (2011/PN).

(4)

Skupina je bila na podlagi programa pomoči grškim bankam večkrat upravičena do državnih jamstev na dolžniške instrumente in posojil v obliki bančnih obveznic (6). Upravičena je bila tudi do izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom.

(5)

Grški sklad za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: sklad HFSF) je 20. aprila 2012 skupini izdal pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala. Sklad HFSF je 28. maja 2012 skupini dodelil premostitveno dokapitalizacijo v višini 3 970 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: prva premostitvena dokapitalizacija).

(6)

Grški organi so Komisiji maja 2012 priglasili pismo o zavezi, ki ga je sklad HFSF izdal skupini. Ker je bil ukrep že izveden, ga je Komisija evidentirala kot nepriglašeno pomoč (zadeva SA.34825 (2012/NN)).

(7)

Komisija je 27. julija 2012 sprožila formalni postopek preiskave glede prve premostitvene dokapitalizacije (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka za skupino Eurobank) (7).

(8)

Sklad HFSF je decembra 2012 skupini dodelil drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 1 341 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: druga premostitvena dokapitalizacija). Sklad HFSF je 21. decembra 2012 skupini izdal tudi pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri povečanju delniškega kapitala skupine in zamenljivih kapitalskih instrumentov, ki bodo izdani, v skupnem znesku do 528 milijonov EUR (8). Grški organi so navedene ukrepe Komisiji priglasili 27. decembra 2012.

(9)

Sklad HFSF je bil maja 2013 udeležen pri povečanju delniškega kapitala skupine, kot je bilo dogovorjeno decembra 2012. Prvo in drugo premostitveno dokapitalizacijo je zamenjal v lastniški kapital in skupino dokapitaliziral z dodatnimi 528 milijoni EUR kapitala (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija iz pomladi 2013).

(10)

Grški organi so 19. decembra 2013 Komisiji predložili informacije o pogojih dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(11)

Sklad HFSF je 31. marca 2014 skupini izdal pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala.

(12)

Grški organi so 16. aprila 2014 Komisiji predložili končni načrt prestrukturiranja za skupino (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja). Komisiji so priglasili tudi zavezo sklada HFSF, da v celoti prevzame skorajšnjo dokapitalizacijo skupine. Istega dne so predložili tudi informacije o izredni likvidnostni pomoči z državnim jamstvom. Navedli so, da so želeli skupini še naprej zagotavljati takšno likvidnostno podporo, državna jamstva na dolžniške instrumente in državna obligacijska posojila na podlagi programa pomoči grškim bankam (9).

(13)

Komisija je organizirala več sestankov in telekonferenc s predstavniki grških organov in skupine ter si z njimi po elektronski pošti izmenjala več dopisov.

(14)

Grčija se strinja, da se ta sklep izjemoma sprejme le v angleškem jeziku.

(15)

Komisija je 26. julija 2012 sprejela sklep o državni pomoči SA. 34488 (2012/C), „Pomoč banki Nea Proton Bank z ustanovitvijo in kapitalizacijo banke Nea Proton Bank“ (10) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka za banko Nea Proton). Komisija je z navedenim sklepom začela formalni postopek preiskave glede: (i) financiranja likvidnostne vrzeli med sredstvi in obveznostmi banke Proton Bank v višini 1 121,6 milijona EUR iz sheme reševanja grškega jamstvenega sklada za vloge in naložbe (v nadaljnjem besedilu: sklad HDIGF) in sklada HFSF, ki je bila prenesena na banko Nea Proton Bank; (ii) vložka začetnega delniškega kapitala v višini 250 milijonov EUR, ki ga je sklad HFSF vložil v banko Nea Proton Bank, in (iii) dodatnega delniškega kapitala v višini 300 milijonov EUR, ki ga je sklad HFSF vložil v banko Nea Proton Bank, kot je bilo predvideno ob sprejetju sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton. Komisija je Grčijo pozvala, naj predloži pripombe in zagotovi vse ustrezne informacije, ki bi ji lahko pomagali oceniti ukrepe pomoči. V oddelku 1 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton je podrobno opisan postopek v zvezi z banko Proton Bank, vključno z reševanjem navedene banke, ustanovitvijo banke Nea Proton Bank, financiranjem likvidnostne vrzeli in začetnim delniškim kapitalom, ki ga je sklad HFSF vložil v banko Nea Proton Bank.

(16)

Sklad HFSF je 1. avgusta 2012 v banko Nea Proton Bank vpisal dodatni delniški kapital, ta vložek pa je znašal 230 milijonov EUR.

(17)

Grčija je 5. septembra 2012 predložila pripombe k sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton, ki sta jih pripravila grška centralna banka in sklad HFSF.

(18)

Sklad HFSF je 31. decembra 2012 v banko Nea Proton Bank ponovno vpisal dodatni delniški kapital, ta vložek pa je znašal 35 milijonov EUR.

(19)

Sklad HFSF je maja 2013 začel postopek za prodajo banke Nea Proton Bank.

(20)

Grški organi so 12. julija 2013 Komisijo obvestili o nameri skupine, da prevzame banko Nea Proton Bank. Komisija je odgovorila 15. julija 2013.

(21)

Skupina je 15. julija 2013 s skladom HFSF podpisala zavezujoč sporazum o prevzemu 100-odstotnega deleža in glasovalnih pravic banke Nea Proton Bank za nakupno ceno 1 EUR, sklad HFSF pa se je zavezal, da bo banko pred njeno prodajo dokapitaliziral s 395 milijoni EUR v denarnih sredstvih.

(22)

Grški organi so zadevni kapitalski vložek za banko Nea Proton Bank v višini 395 milijonov EUR Komisiji priglasili 29. julija 2013.

(23)

Komisija je 6. maja 2013 sprejela sklep o državni pomoči SA. 31155 (2013/C), „Državna pomoč banki Hellenic Postbank S.A. z ustvarjanjem in kapitalizacijo premostitvene banke New TT Hellenic Postbank S.A.“ (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka za banko New TT) (11). Komisija je v zadevnem sklepu začela formalni postopek preiskave glede: (i) kapitalskega vložka v banko New TT Hellenic Postbank S.A. (v nadaljnjem besedilu: banka New TT Bank) v višini 500 milijonov EUR, ki jih je vložil sklad HFSF; (ii) financiranja likvidnostne vrzeli (12) zaradi prenosa dejavnosti banke Hellenic Postbank S.A. (v nadaljnjem besedilu: banka TT Bank) na banko New TT Bank v višini 4,1 milijarde EUR (13); (iii) kapitalskega vložka za banko TT Bank v obliki prednostnih delnic v višini 224,96 milijona EUR na podlagi programa pomoči grškim bankam, ki jo je izvedla Grčija, in (iv) intervencije v višini 0,68 milijarde EUR, ki jo je sklad HDIGF izvedel v korist sredstev banke T Bank S.A. (v nadaljnjem besedilu: T Bank), prenesenih na banko TT Bank. Komisija je Grčijo pozvala, naj predloži pripombe in zagotovi vse ustrezne informacije, ki bi ji lahko pomagale oceniti pomoč za prestrukturiranje. V oddelku 1 sklepa o začetku postopka za banko New TT je podrobno opisan postopek v zvezi z reševanjem banke T Bank z njeno prodajo banki TT Bank in reševanjem banke TT Bank z ustanovitvijo banke New TT Bank.

(24)

Sklad HFSF je junija 2013 začel postopek za prodajo banke New TT Bank.

(25)

Grški organi so 15. julija 2013 Komisijo obvestili o nameri sklada HFSF, da banko New TT Bank proda skupini, in navedli razloge za tako odločitev.

(26)

Skupina je 15. julija 2013 s skladom HFSF podpisala zavezujoč sporazum o prevzemu 100-odstotnega deleža in glasovalnih pravic banke New TT Bank.

(27)

Grčija je 19. julija 2013 predložila pripombe k sklepu o začetku postopka za banko New TT.

(28)

Realni bruto domači proizvod (BDP) Grčije se je od leta 2008 do leta 2012 zmanjšal za 20 %, kot je prikazano v preglednici 1. Stopnja nevračila posojil grških bank grškim gospodinjstvom in podjetjem se je zato hitro večala (14). To je škodljivo vplivalo na uspešnost sredstev grških bank in povečalo potrebo po kapitalu.

Preglednica 1

Realna rast BDP v Grčiji, 2008–2013

(29)

Grčija je februarja 2012 izvedla tudi zamenjavo obveznic z zasebnim sektorjem, kar je znano kot udeležba zasebnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: program PSI). Grške banke so sodelovale v programu PSI, v katerem je grška vlada obstoječim zasebnim imetnikom obveznic v zameno za obstoječe grške državne obveznice nudila nove vrednostne papirje (vključno z novimi grškimi državnimi obveznicami, vrednostnimi papirji, povezanimi z BDP, in meničnimi obveznostmi PSI, ki jih je izdal evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: instrument EFSF)), s 53,5-odstotno nominalno diskontno mero in daljšimi zapadlostmi (15). Grški organi so rezultate navedene zamenjave obveznic objavili 9. marca 2012 (16). Rezultat zamenjave so bile znatne izgube za imetnike obveznic (po ocenah grške centralne banke so za grške banke v povprečju znašale 78 % nominalne vrednosti starih grških državnih obveznic) in kapitalske potrebe, ki so se v računovodske izkaze grških bank za leto 2011 vpisale za nazaj.

Preglednica 2

Skupna izguba glavnih grških bank na podlagi programa PSI (v mio. EUR)

(30)

Grške banke so imele zaradi programa PSI in nadaljevanja recesije znatne kapitalske primanjkljaje, zato so bila z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah drugega programa prilagajanja za Grčijo med grško vlado, Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Evropsko centralno banko (ECB) z dne 11. marca 2012 dana na voljo sredstva za dokapitalizacijo navedenih bank. Grški organi so ocenili, da potrebe po dokapitalizaciji bank in stroški reševanja, ki se bodo financirali iz navedenega programa, skupaj znašajo 50 milijard EUR (18). Navedeni znesek se je izračunal na podlagi testa izjemnih situacij, ki ga je grška centralna banka izvedla za obdobje od decembra 2011 do konca decembra 2014 (v nadaljnjem besedilu: test izjemnih situacij iz leta 2012), ki je temeljil na napovedi družbe Blackrock glede izgube iz posojil (19). Sredstva za dokapitalizacijo grških bank je zagotovil sklad HFSF. V preglednici 3 je povzet izračun kapitalskih potreb glavnih grških bank na podlagi testa izjemnih situacij iz leta 2012.

Preglednica 3

Test izjemnih situacij iz leta 2012: Kapitalske potrebe glavnih grških bank (v mio. EUR)

(31)

Po navedbah iz memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah iz marca 2012 bodo imele „banke, ki predložijo izvedljive načrte za zbiranje kapitala, […] možnost, da zaprosijo za javno podporo in jo prejmejo na način, ki bo ohranil pobude zasebnega sektorja za vlaganje kapitala in tako kar najbolj zmanjšal breme za davkoplačevalce“ (20). Grška centralna banka je ugotovila, da so preživetja sposobne le štiri največje banke (Eurobank, National Bank of Greece, Piraeus Bank in Alpha Bank) (21). Sklad HFSF jih je prvič dokapitaliziral maja 2012.

(32)

Domače vloge v Grčiji so se od konca leta 2009 do junija 2012 zmanjšale za skupno 37 % zaradi recesije in politične negotovosti. Te banke so, da bi ohranile vloge, morale plačati višje obrestne mere. Stroški vlog so se povečali, neto obrestna marža bank pa zmanjšala. Grške banke so izgubile dostop do financiranja na medbančnih trgih, zato so postale v celoti odvisne od financiranja iz Eurosistema (22), vedno večji del tega financiranja pa je bil v obliki izredne likvidnostne pomoči, ki jo je dodelila grška centralna banka. Zneski, ki so jih te banke pridobile, so bili zlasti visoki v drugi polovici leta 2012.

(33)

Po volitvah junija 2012 se je stanje vlog ponovno izboljševalo. Skupno financiranje grških bank iz Eurosistema se je od 31. decembra 2012 zmanjšalo.

(34)

Grčija je 3. decembra 2012 začela z izvajanjem programa odkupa novih grških državnih obveznic, prejetih v okviru programa PSI, njihova cena pa se je gibala med 30,2 % in 40,1 % njihove nominalne vrednosti (23). Grške banke so sodelovale pri navedenem programu odkupa, ki je pokazal nadaljnje izgube na njihovi bilanci stanja, saj je računovodska izguba (tj. razlika med tržno vrednostjo in nominalno vrednostjo), vpisana v času programa PSI, postala dokončna in nepreklicna (24).

(35)

Sklad HFSF je decembra 2012 drugič dokapitaliziral štiri največje grške banke.

(36)

Grška centralna banka je jeseni 2013 izvedla nov test izjemnih situacij, da bi ocenila trdnost kapitalskega položaja grških bank v osnovnem in negativnem scenariju.

(37)

Grška centralna banka je julija 2013 najela svetovalca za izvedbo diagnostične študije o portfeljih posojil vseh grških bank. Svetovalec je pripravil napoved kreditne izgube za portfelje domačih posojil vseh grških bank in posojila z grškim tveganjem v tujih podružnicah in odvisnih podjetjih za obdobje treh let in pol ter za čas trajanja posojila. Z analizo so se pripravile napovedi kreditne izgube na podlagi dveh makroekonomskih scenarijev; osnovnega in negativnega. Grška centralna banka je napovedi kreditne izgube za portfelje tujih posojil ocenila na podlagi istih vrednosti kot svetovalec.

(38)

Grška centralna banka je na podlagi ocene napovedi kreditne izgube, ki jo je podal svetovalec, oceno kapitalskih potreb izvedla s tehnično podporo drugega svetovalca.

(39)

Glavni elementi ocene kapitalskih potreb na podlagi testov izjemnih situacij iz leta 2013 so bili (i) napovedi kreditne izgube (25) za portfelje posojil bank na konsolidirani podlagi za grško in tuje tveganje, brez obstoječih rezerv za posojila, in (ii) ocenjena operativna donosnost bank za obdobje od junija 2013 do decembra 2016 na podlagi zadržane prilagoditve načrtov prestrukturiranja, ki so bili grški centralni banki predloženi v četrtem četrtletju leta 2013. V preglednici 4 je povzet izračun kapitalskih potreb glavnih grških bank na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju za test izjemnih situacij iz leta 2013.

Preglednica 4

Test izjemnih situacij iz leta 2013: kapitalske potrebe grških bank na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju (v mio. EUR)

(40)

Grška centralna banka je 6. marca 2013 objavila rezultate testa izjemnih situacij iz leta 2013 in od bank zahtevala, naj do sredine aprila 2014 predložijo svoje načrte za zbiranje kapitala za pokrivanje kapitalskih potreb na podlagi osnovnega scenarija.

(41)

Skupina zagotavlja univerzalne bančne storitve zlasti v Grčiji ter v vzhodni in jugovzhodni Evropi (Ciper, Romunija, Bolgarija, Srbija in Ukrajina). Zagotavlja vse bančne in finančne produkte ter storitve gospodinjstvom in podjetjem. Izvaja storitve poslovanja s prebivalstvom, poslovanja s podjetji in zasebnega bančništva, upravljanja sredstev, zavarovanja, zakladništva kapitalskih trgov in druge storitve. Skupina je registrirana v Grčiji, njene delnice pa kotirajo na borzi v Atenah. Skupina je 31. decembra 2012 zaposlovala skupno 17 427 oseb, od tega jih je bila približno polovica zaposlenih v vzhodni in jugovzhodni Evropi, drugi pa v Grčiji (29).

(42)

Skupina je sodelovala v programu PSI; zamenjala je grške državne obveznice in državna posojila z nominalno vrednostjo 7 336 milijonov EUR. Njeni skupni stroški, povezani z udeležbo zasebnega sektorja, so znašali 5 781 milijonov EUR pred obdavčitvijo, vpisani pa so bili v celoti v izkazih za leto 2011 (30). Skupina je v času programa odkupa decembra 2012 nove grške državne obveznice, ki jih je prejela v okviru programa PSI, prodala po znatno diskontirani nominalni vrednosti. Navedena prodaja je pokazala izgube, ki jih je imela z novimi grškimi državnimi obveznicami.

(43)

Glavni podatki za skupino iz decembra 2010, decembra 2011, decembra 2012 in decembra 2013 (konsolidirani podatki) so predstavljeni v preglednici 5.

Preglednica 5

Glavni podatki za skupino Eurobank za leta 2010, 2011, 2012 in 2013

(44)

Iz preglednice 5 je razvidno, da je imela skupina ob hudih izgubah, ki jih je leta 2011 vpisala zaradi programa PSI (5 781 milijonov EUR (32)) težave tudi zaradi upadanja prihodkov (tudi zaradi višjih stroškov z vlogami) ter visokih in rastočih izgub zaradi oslabitve njenega portfelja posojil v Grčiji in tujini. Likvidnostni položaj skupine so močno prizadeli odlivi vlog; njeno razmerje med posojili in vlogami je dne 31. decembra 2011 doseglo 148 %, na ta datum pa je 42 % njene bilance stanja financiral Eurosistem.

(45)

Grška centralna banka je na podlagi rezultatov testa izjemnih situacij iz leta 2013, ki so bili objavljeni 6. marca 2014, ocenila, da kapitalske potrebe skupine v osnovnem scenariju znašajo 2 945 milijonov EUR. V navedenem znesku niso bili upoštevani blažilni ukrepi, torej je že predvidevala, da bo skupina izvedla blažilne ukrepe v obliki odprodaj, ki naj bi prispevale k zmanjšanju kapitalskih potreb.

(46)

Da bi skupina pokrila ugotovljeno potrebo v višini 2 945 milijonov EUR kapitala, je predlagala izboljšane blažilne ukrepe, ki pa bodo skupaj prinesli le nekoliko višji znesek od tistega, ki ga je grška centralna banka predvidela pri izračunu kapitalskih potreb. Navedeni blažilni ukrepi vključujejo prodajo dodatnih sredstev (prodajo […] (33), prodajo […] % odvisne zavarovalnice in zmanjšanje deleža pri poslovanju z nepremičninami na 20 % do […]) (34).

(47)

Izboljšani blažilni ukrepi lahko krijejo le zelo majhen del ugotovljenih kapitalskih potreb, zato je bila na izredni generalni skupščini delničarjev 12. aprila 2014 sprejeta odločitev o povečanju kapitala za 2 864 milijonov EUR. Gre za ponudbo kapitala brez predkupne pravice (tj. povečanje kapitala z odpovedjo predkupne pravice) mednarodnim vlagateljem in javno ponudbo v Grčiji. Če povpraševanje zasebnih vlagateljev ne bo zadoščalo za kritje celotnega povečanja kapitala, bo sklad HFSF po predhodni pretvorbi obstoječih podrejenih kapitalskih instrumentov skupine v delnice vrzel kril z vpisom preostalih novih delnic.

(48)

Skupina je 15. julija 2013 s skladom HFSF podpisala zavezujoča sporazuma o prevzemu 100-odstotnega deleža in glasovalnih pravic bank Nea Proton Bank in New TT Bank.

(49)

Grška centralna banka je 9. oktobra 2011 nadaljevala z reševanjem banke Proton Bank. Dovoljenje banke Proton Bank je preklicala grška centralna banka, ki je sprožila postopek likvidacije zadevne banke (35).

(50)

Na predlog grške centralne banke in po odločbi finančnega ministra (36) je bila ustanovljena banka Nea Proton Bank kot začasna kreditna institucija, nanjo pa so bile prenesene vse vloge (prebivalstva, bančne in vlade), mreža podružnic in izbrana sredstva (portfelja posojil in vrednostnih papirjev) banke Proton Bank. Terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev, podrejen dolg in posojila z visokim tveganjem so ostali pri banki Proton Bank. Sklad HFSF je v banko Nea Proton Bank vložil začetni delniški kapital v višini 250 milijonov EUR (37) in je bil njen edini delničar. Začetna bilanca stanja banke Nea Proton Bank je znašala približno 3 milijarde EUR.

(51)

Tveganju prilagojena aktiva (38) banke Nea Proton Bank je konec leta 2011 znašala 1,2 milijarde EUR.

(52)

Grška zakonodaja o reševanju bank zahteva, da mora sklad HFSF svoje deleže v začasni kreditni instituciji prodati v dveh letih od datuma ministrske odločbe o ustanovitvi zadevne začasne kreditne institucije (39). Sklad HFSF je skladu z navedeno obveznostjo in memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah nadaljeval s prodajo svojih deležev v banki Nea Proton Bank. Finančni svetovalec sklada HFSF je stopil v stik s številnimi morebitnimi vlagatelji (vključno z grškimi bankami, tujimi bankami in finančnimi sponzorji), vendar sta končni ponudbi predložili le skupina in ameriški hedge sklad. Le za ponudbo skupine se je štelo, da je skladna s pismom o postopku sklada HFSF in torej veljavna.

(53)

Tveganju prilagojena aktiva banke Nea Proton Bank je dne 31. maja 2013 znašala 811 milijonov EUR, njen regulatorni kapital pa je znašal –203 milijone EUR. Banka Nea Proton Bank je istega dne potrebovala skupno dokapitalizacijo v višini 276 milijonov EUR, da bi dosegla 9-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Skupina je plačala z denarnim vložkom v višini 1 EUR v zameno za 100-odstotni delež in glasovalne pravice banke Nea Proton Bank. Skupina je od sklada HFSF zahtevala, naj banko Nea Proton Bank dokapitalizira s 395 milijoni EUR, od tega bi bilo 276 milijonov EUR namenjenih za dvig količnika kapitalske ustreznosti banke Nea Proton Bank nazaj na 9 %, preostalih 119 milijonov EUR v rezervacijah pa bi bilo za dodatne rezervacije za izgube pri posojilih in pričakovane izgube pred obdavčitvijo do leta 2016. Sklad HFSF se je v skladu s pogoji prodaje zavezal, da bo pred zaključkom transakcije pokril kapitalske potrebe banke Nea Proton Bank s 395 milijoni EUR v denarnih sredstvih.

(54)

Grški organi so 18. januarja 2013 nadaljevali z reševanjem banke TT Bank. Dovoljenje banke TT Bank je preklicala grška centralna banka, ki je sprožila postopek likvidacije zadevne banke (40).

(55)

Na predlog grške centralne banke in po odločbi finančnega ministra (41) je bila ustanovljena banka New TT Bank kot začasna kreditna institucija, nanjo pa so bila prenesena sredstva v višini 10,8 milijarde EUR (v obliki denarnih sredstev, zakladnih menic, donosnih posojil, vloge za prebivalstvo, centralnega financiranja in grških državnih obveznic (42)). Na banki TT Bank so ostala neto sredstva v skupnem znesku 1,2 milijarde EUR: „v obliki“ terjatev iz naslova lastniških vrednostnih papirjev, nedonosnih posojil, terjatev in obveznosti za davek banke TT ter vseh vrst dajatev. Sklad HFSF je v banko New TT Bank vložil začetni delniški kapital v višini 500 milijonov EUR in je bil njen edini delničar. Začetna bilanca stanja banke New TT Bank po kapitalskem vložku je znašala približno 15,1 milijarde EUR.

(56)

Sklad HFSF je v okviru svojih zavez iz memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah nadaljeval s prodajo svojih deležev v banki New TT Bank. S tem je izpolnil tudi svojo obveznost glede prodaje svojih deležev v zadevni začasni kreditni instituciji v dveh letih po njeni ustanovitvi. Finančni svetovalec sklada HFSF je stopil v stik s številnimi morebitnimi vlagatelji, vključno z grškimi bankami, tujimi bankami in finančnimi sponzorji. Končne ponudbe so predložile le štiri največje grške banke, prednost pa je imela ponudba skupine.

(57)

Skupina se je dogovorila, da bo za nakup banke New TT Bank plačala skupno 681 milijonov EUR v obliki novo izdanih navadnih delnic. Za prvotno plačilo, ki ga je plačala skupina, so bile v skladu s sporazumom o vpisu izvedene nadaljnje prilagoditve na podlagi ocene neto vrednosti sredstev (43).

(58)

Na izredni generalni skupščini delničarjev skupine 26. avgusta 2013 je bilo nato odobreno povečanje delniškega kapitala skupine za 425 625 000 EUR z izdajo 1 418 750 000 novih navadnih delnic (44) z nominalno vrednostjo 0,30 EUR za delnico in po ponudbeni ceni 0,48 EUR za delnico. Povečanje kapitala je v celoti vpisal sklad HFSF s stvarnim vložkom. Navedeni stvarni vložek je bil v obliki vseh delnic banke New TT Bank v lasti sklada HFSF v skupni vrednosti 681 milijonov EUR. Po navedeni transakciji se je delež sklada HFSF v skupini s 93,5 % povečal na 95,2 %.

(59)

Skupina je prejela pomoč v obliki ukrepov kapitalske podpore A, B1, B2, B3, B4 in C ter ukrepov za večjo likvidnost L1 in L2. Banki Proton Bank in Nea Proton Bank sta prejeli pomoč v obliki naslednjih ukrepov: Pr1, Pr2 Pr3, NP1, NP2 in NP3. Banke T Bank, TT Bank in New TT Bank so prejele pomoč v obliki ukrepov T, TT, NTT1 in NTT2.

(60)

Skupina je v okviru programa pomoči grškim bankam prejela pomoč v različnih oblikah, tj. na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil.

(61)

Skupina je prejela in še prejema pomoč na podlagi ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil. Navedena pomoč bo v tem sklepu opisana kot „ukrep L1“. Jamstva, ki so bila odobrena skupini, so 30. novembra 2013 (45) znašala približno 13,9 milijarde EUR. Na ta datum ni bilo neporavnanih posojil v državnih obveznicah do skupine. Skupina je do 15. aprila 2011 prejela posojila v državnih obveznicah v višini 1 737 milijonov EUR ter prejela pomoč v obliki državnih jamstev v višini 13,6 milijarde EUR, ki je bila odobrena na podlagi programa pomoči grškim bankam.

(62)

Grški organi so v načrtu prestrukturiranja za skupino, ki so ga Komisiji predložili 16. marca 2014, pokazali namen, da v obdobju prestrukturiranja nadaljujejo z odobritvami jamstev in posojanjem državnih obveznic na podlagi programa.

(63)

Skupina je maja 2009 na podlagi ukrepa dokapitalizacije programa pomoči grškim bankam prejela kapitalski vložek v višini 950 milijonov EUR (46) (ukrep A). Navedeni kapitalski vložek je bil enak približno 2 odstotkoma tveganju prilagojene aktive skupine v zadevnem času.

(64)

Dokapitalizacija je bila v obliki prednostnih delnic, ki jih je vpisala Grčija, ki je imela kupon z nominalno obrestno mero 10 % in zapadlostjo petih let. Trajanje prednostnih delnic je bilo leta 2010 podaljšano, njihovo nadomestilo pa se je zvišalo. Če se prednostne delnice ne odkupijo v petih letih od njihove izdaje, generalna skupščina delničarjev pa ne sprejme nobene odločitve glede odkupa navedenih delnic, bo grški finančni minister vsako leto kupon zvišal za 2 % na kumulativni podlagi (tj. kupon z nominalno obrestno mero 12 % šesto leto, 14 % sedmo leto itd.).

(65)

Izredna likvidnostna pomoč je izreden ukrep, ki plačilno sposobni finančni instituciji, ki ima trenutne težave z likvidnostjo, omogoči prejemanje financiranja iz Eurosistema, zadevni ukrep pa ni del enotne denarne politike. Obrestna mera, ki jo takšna finančna institucija plača za izredno likvidnostno pomoč, je […] bazičnih točk višja od obresti, ki jih plačuje za redno refinanciranje centralne banke.

(66)

Za program izredne likvidnostne pomoči je pristojna grška centralna banka, kar pomeni, da vse stroške in tveganja, ki izhajajo iz zagotavljanja navedenega programa, nosi grška centralna banka (47). Grčija je grški centralni banki dodelila državno jamstvo za celoten znesek izredne likvidnostne pomoči, ki ga je dodelila grška centralna banka. Finančni minister lahko na podlagi odstavka 7 člena 50 zakona št. 3943/2011, ki je spremenil odstavek 1 člena 65 zakona št. 2362/1995, grški centralni banki dodeli jamstva v imenu države, da se zavarujejo terjatve grške centralne banke zoper kreditne institucije. Banke, upravičene do izredne likvidnostne pomoči, so morale državi plačati provizijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk.

(67)

Do 31. decembra 2011 je skupina prejela izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom v višini 14,95 milijarde EUR (48), do 31. decembra 2012 pa je skupina prejela izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom v višini 12 milijard EUR.

(68)

Skupina je od leta 2012 prejela pomoč v okviru različnih ukrepov kapitalske podpore, ki jih je dodelil sklad HFSF. Preglednica 6 vsebuje pregled navedenih ukrepov pomoči.

Preglednica 6

Ukrepi kapitalske podpore, dodeljeni skupini v okviru sklada HFSF

(69)

V uvodnih izjavah 15 do 32 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank je podrobno opisana prva premostitvena dokapitalizacija iz maja 2012 (ukrep B1). Ozadje in glavni elementi navedenega ukrepa so podani v tem oddelku.

(70)

Sklad HFSF je 20. aprila 2012 skupini izdal pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala do največ 4,2 milijarde EUR.

(71)

Sklad HFSF je na podlagi ukrepa B1 28. maja 2012 na skupino prenesel obveznice instrumenta EFSF v višini 3,97 milijarde EUR v skladu z določbami o premostitveni dokapitalizaciji zakona št. 3864/2010 o ustanovitvi sklada HFSF (v nadaljnjem besedilu: zakon o HFSF). Obveznice instrumenta EFSF, ki so bile prenesene na skupino, so bile obveznice s spremenljivo obrestno mero z zapadlostjo šestih in desetih let, ki so bile izdane 19. aprila 2012. Komisija je v uvodni izjavi 48 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank že ugotovila, da „[p]remostitvena dokapitalizacija, ki se je zaključila 28. maja 2012, pomeni izvajanje obveznosti, ki je bila določena v pismu o zavezi, torej gre za nadaljevanje iste pomoči“. Oba zneska, ki sta bila zagotovljena v pismu o zavezi in s prvo premostitveno dokapitalizacijo, je izračunala grška centralna banka, da bi zagotovila, da bo skupina do dne 31. decembra 2011, datuma retroaktivnega vpisa premostitvene dokapitalizacije v izkaze skupine, dosegla količnik celotnega kapitala v višini 8 %. Iz preglednice 3 je razvidno, da je ukrep B1 pokril le omejen del skupnih kapitalskih potreb, ugotovljenih v testu izjemnih situacij iz leta 2012. Skupina bi morala kapital zbrati s prihodnjim povečanjem kapitala, premostitvena dokapitalizacija pa naj bi bila namenjena le ohranjanju upravičenosti skupine do financiranja ECB, dokler se ne bi izvedlo povečanje kapitala.

(72)

Sporazum o obdobju pred vpisom med skupino in skladom HFSF je glede obdobja med datumom prve premostitvene dokapitalizacije in datumom pretvorbe prve premostitvene dokapitalizacije v navadne delnice in druge konvertibilne finančne instrumente določal, da mora skupina skladu HFSF plačati 1-odstotno letno pristojbino na nominalno vrednost obveznic instrumenta EFSF, vsa izplačila kupona in natečene obresti na obveznice instrumenta EFSF v zadevnem obdobju pa bi se štela za dodatni prispevek kapitala sklada HFSF (49).

(73)

Skupina je jeseni 2012 vpisala nadaljnje izgube. Njen kapital je bil torej ponovno nižji od minimalnih kapitalskih zahtev, na podlagi katerih bi bila upravičena za refinanciranje ECB.

(74)

Zato je bila potrebna druga premostitvena dokapitalizacija. Sklad HFSF je 21. decembra 2012 izvedel drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 1 341 milijonov EUR (ukrep B2), ki je bila ponovno plačana s prenosom obveznic instrumenta EFSF na skupino.

(75)

Sklad HFSF je ob drugi premostitveni dokapitalizaciji 21. decembra 2012 skupini izdal tudi pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri povečanju delniškega kapitala skupine in zamenljivih kapitalskih instrumentov, ki bodo izdani v skupnem znesku 528 milijonov EUR (ukrep B3).

(76)

Skupni znesek obeh premostitvenih dokapitalizacij (ukrepa B1 in B2) in dodatnega zneska, dodeljenega decembra 2012 (ukrep B3) je pomenil, da je sklad HFSF pokril skupne kapitalske potrebe, ugotovljene s testom izjemnih situacij iz leta 2012 (5 839 milijonov EUR (50)).

(77)

Na generalni skupščini delničarjev 30. aprila 2013 je bilo odobreno povečanje delniškega kapitala skupine v višini 5 839 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija iz pomladi 2013). Skupina je zato izdala 3 789 317 357 novih delnic z nominalno vrednostjo 0,30 EUR po ceni 1,54 EUR za delnico.

(78)

Na isti generalni skupščini delničarjev je bila sprejeta tudi odločitev, da bo sklad HFSF zagotovil celoten znesek kapitala, ki bo plačan s stvarnim vložkom v obliki obveznic instrumenta EFSF.

(79)

Sklad HFSF je maja 2013 zato v skupino vložil skupno 5 839 milijonov EUR v obliki navadnih delnic (ukrep B4). Navedeni znesek je enak vsoti ukrepov B1, B2 in B3.

(80)

Z dokapitalizacijo iz pomladi 2013 sta bili prva in druga premostitvena dokapitalizacija (ukrepa B1 in B2) pretvorjeni v trajno dokapitalizacijo, izvedena pa je bila tudi zaveza glede dodelitve dodatne finančne pomoči (ukrep B3).

(81)

Cena novih delnic se je določila na 50 % cene delnice, izračunane na podlagi povprečja obsega trgovanja v 50 trgovalnih dneh pred določitvijo ponudbene cene. Na generalni skupščini delničarjev 30. aprila 2012 je bila sprejeta odločitev o združevanju delnic (51), zato je bila cena novih delnic določena na 1,54 EUR za delnico.

(82)

Sklad HFSF je takoj po dokapitalizaciji iz pomladi 2013 postal večinski delničar skupine z 98,56-odstotnim deležem. Ko je skupina ponovno izvedla upravljanje obveznosti, se je navedeni delež junija 2013 zmanjšal na 93,55 % (glej oddelek 2.4.5). Skupina je avgusta 2013 skladu HFSF izdala nove delnice za nakup banke New TT Bank, na podlagi tega pa se je delež sklada HFSF povečal na 95,23 % (52).

(83)

Grška centralna banka je 6. marca 2014 sporočila rezultate testa izjemnih situacij, ki je bil izveden v drugi polovici leta 2013. Grška centralna banka je navedla, da bi v osnovnem scenariju kapitalske potrebe skupine za obdobje 2014–2016 dosegle 2 945 milijonov EUR.

(84)

Sklad HFSF je 31. marca 2014 skupini poslal dopis, v katerem je navedel, da namerava in lahko finančno podpre morebitno povečanje delniškega kapitala na podlagi zakona št. 3864/2010 o skladu HFSF, kot je bil spremenjen 30. marca 2014, ki je potreben za izpolnjevanje kapitalskih potreb, ugotovljenih v testu izjemnih situacij. Če na koncu obdobja vpisa ni dovolj povpraševanja zasebnih vlagateljev po ceni, ki jo Generalni svet sklada HFSF določi na podlagi dveh neodvisnih vrednotenj, zakon o skladu HFSF določa, da sklad HFSF po predhodni pretvorbi obstoječih podrejenih kapitalskih instrumentov skupine v delnice vpiše vse preostale delnice, kot je navedeno v členu 6a.

(85)

Na izredni generalni skupščini delničarjev 12. aprila 2014 je bilo odobreno povečanje delniškega kapitala v višini 2 864 milijonov EUR na podlagi zakona o skladu HFSF in navedeno, da ponudbena cena ne more biti nižja od nominalne cene 0,30 EUR za delnico in najnižje cene, ki jo bo določil sklad HFSF (53).

(86)

Sklad HFSF je v skladu z zakonom o skladu HFSF imenoval dva neodvisna svetovalca, da določita vrednost skupine. Oba svetovalca sta svoje delo zaključila 10. aprila 2014 in vsak posebej predložila razpon vrednosti skupine. Razpona sta se precej prekrivala. Generalni svet sklada HFSF je na podlagi navedenih vrednotenj 14. aprila 2014 določil ceno, ki ustreza najnižji ceni, po kateri se lahko nove delnice skupine ponudijo vlagateljem in ceno, po kateri bo finančno podprl izdajo kapitala, če bo potrebno (54). 15. aprila 2014 je podprl ponudbo, ki jo je dal konzorcij vlagateljev za vpis novih delnic v višini 1,3 milijarde EUR po ceni 0,30 EUR za delnico (v nadaljnjem besedilu: temeljni vlagatelj (55)  (56)).

(87)

Skupina Eurobank je 24. aprila 2014 objavila začetek zbiranja naročil po ceni med 0,30 in 0,33 EUR (57). Če bi bilo dovolj povpraševanja, da bi se v celoti pokrilo 2 864 milijonov EUR po ceni, višji od 0,30 EUR, bo moral temeljni vlagatelj svojo ceno prilagoditi višji ceni ali pa preklicati svoja naročila; v tem primeru prejme odškodnino. Če bi bilo dovolj povpraševanja zasebnih vlagateljev (vključno s povpraševanjem temeljnega vlagatelja), da bi se v celoti pokrilo 2 864 milijonov EUR po ceni 0,30 EUR, prejme temeljni vlagatelj prednostno dodelitev. Če povpraševanja po ceni 0,30 EUR ne bi bilo dovolj (vključno s povpraševanjem temeljnega vlagatelja), se bo podrejeni dolg pretvoril v nove delnice. Kot je predvideno v zakonu o skladu HFSF, vse nevpisane delnice po pretvorbi podrejenega dolga vpiše sklad HFSF po isti ceni, tj. 0,30 EUR na delnico.

(88)

Banki Proton Bank in Nea Proton Bank sta od leta 2008 prejeli pomoč v okviru različnih ukrepov pomoči. Preglednica 7 vsebuje pregled navedenih ukrepov pomoči.

Preglednica 7

Pregled ukrepov kapitalske podpore za banki Proton Bank in Nea Proton Bank

(89)

Grčija je maja 2009 v banko Proton Bank vložila 80 milijonov EUR, kar je enako približno 4,6 odstotka njene tveganju prilagojene aktive v zadevnem času. Navedeni kapitalski vložek je bil izveden na podlagi ukrepa dokapitalizacije programa pomoči grškim bankam. Dokapitalizacija je bila v obliki prednostnih delnic.

(90)

Banka Proton Bank je bila upravičena tudi do ukrepov pomoči na podlagi ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil, ki sta del programa pomoči grškim bankam. Banka Proton Bank je aprila 2009 prejela grške državne vrednostne papirje v višini 78 milijonov EUR (ukrep Pr2), julija 2010 pa je prejela državno jamstvo za izdane obveznice v nominalni vrednosti 149,4 milijona EUR (ukrep Pr3). Obveznice z državnim jamstvom so se na banko Nea Proton Bank prenesle na dan reševanja, vendar so bile 5. januarja 2012 preklicane. Grški državni vrednostni papirji so zapadli decembra 2011 in niso bili podaljšani.

(91)

Grški organi so v okviru reševanja banke Proton Bank ugotovili likvidnostno vrzel v banki Nea Proton Bank. Shema sklada HDIGF za reševanje je v skladu z odločbo grške centralne banke z dne 9. oktobra 2011 banki Nea Proton Bank decembra 2011 plačala 862 milijonov EUR. Ko je grška centralna banka dne 19. januarja 2012 izračunala, da likvidnostna vrzel znaša 1 121,6 milijona EUR, je sklad HFSF (58) v skladu z odločbo grške centralne banke z dne 9. aprila 2012 (59)14. maja 2012 plačal preostali znesek v višini 259,6 milijona EUR. Shema sklada HDIGF za reševanje in sklad HFSF sta tako pokrila likvidnostno vrzel.

(92)

Sklad HFSF je banki Nea Proton Bank zagotovil državno pomoč v obliki začetnega delniškega kapitala (navadne delnice) v višini 250 milijonov EUR, ki jo je izplačal v dveh tranšah, 9. oktobra 2011 in 3. februarja 2012.

(93)

V skladu s posodobljenim načrtom prestrukturiranja za banko Nea Proton Bank, ki je bil predložen 16. julija 2012 in je bil zadnja različica načrta, ki je bil priglašen Komisiji v času sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton, je banka Nea Proton Bank potrebovala dodatni kapital v višini 300 milijonov EUR. Navedeni dodatni kapital je bil potreben tudi zaradi izgub, ki jih je banka Nea Proton Bank utrpela na podlagi programa PSI (izgube zaradi oslabitve za leto 2011, povezane z grškimi državnimi obveznicami, so znašale 146,5 milijona EUR, k rezultatom prvega četrtletja leta 2012 pa so se štele tudi dodatne oslabitve v višini 22 milijonov EUR). Banka Nea Proton Bank je potrebovala dodatni kapital tudi zaradi dviga stroškov rezervacij od leta 2011 do leta 2016, ki so višji od ravni, predvidenih ob ustanovitvi banke Nea Proton Bank.

(94)

V skladu s posodobljenim načrtom prestrukturiranja za banko Nea Proton Bank, ki je bil predložen 16. julija 2012, naj bi bile predvidene kapitalske potrebe v obliki pričakovanega kapitalskega vložka v višini 285 milijonov EUR leta 2012 in pričakovanega kapitalskega vložka v višini 15 milijonov EUR leta 2014. Sklad HFSF je na koncu v banko Nea Proton Bank dejansko vložil 230 milijonov EUR 1. avgusta 2012 in 35 milijonov EUR 31. decembra 2012.

(95)

Sklad HFSF se je že v prodajni pogodbi z dne 15. julija 2013 zavezal, da bo v banko Nea Proton Bank vložil znesek v višini 395 milijonov EUR (60). Sklad HFSF je znesek v višini 395 milijonov EUR izplačal 28. avgusta 2013.

(96)

Banke T Bank, TT Bank in New TT Bank so od leta 2008 prejele pomoč v okviru različnih ukrepov pomoči. Preglednica 8 vsebuje pregled navedenih ukrepov pomoči.

Preglednica 8

Pregled ukrepov pomoči za banki T Bank in TT bank

(97)

Shema sklada HDIGF za reševanje in sklad HFSF sta financirala likvidnostno vrzel, ki je nastala zaradi prenosa dejavnosti z banke T Bank na banko TT Bank, predstavlja pa razliko med pošteno vrednostjo sredstev, prenesenih z banke T Bank na banko TT Bank, in pošteno vrednostjo prenesenih obveznosti. Shema sklada HDIGF za reševanje je v skladu z odločbo grške centralne banke z dne 17. decembra 2011 plačala 450 milijonov EUR (62), tj. približno dve tretjini ocenjene likvidnostne vrzeli. Po izračunu, da likvidnostna vrzel znaša približno 677 milijonov EUR, je sklad HFSF (63) v skladu z odločbo grške centralne banke z dne 9. aprila 2012 (64) banki New TT Bank 14. februarja 2013 plačal preostali znesek v višini 227 milijonov EUR (65).

(98)

Banka TT Bank je maja 2009 na podlagi ukrepa dokapitalizacije programa pomoči grškim bankam od Grčije prejela kapitalski vložek v višini 224,96 milijona EUR, kar je približno 2,9 odstotka njene tveganju prilagojene aktive v zadevnem času. Kapitalski vložek je bil v obliki prednostnih delnic.

(99)

Sklad HFSF je financiral likvidnostno vrzel banke New TT Bank, ki predstavlja razliko med vrednostjo sredstev, prenesenih z banke TT Bank na banko New TT Bank, in nominalno vrednostjo prenesenih obveznosti. Sklad HFSF je v skladu z odločbo grške centralne banke z dne 18. januarja 2013 dne 29. januarja 2013 plačal 2 730,8 milijona EUR (66), tj. približno dve tretjini ocenjene likvidnostne vrzeli. Ko je grška centralna banka izračunala, da likvidnostna vrzel znaša 3 732,6 milijona EUR (67), je sklad HFSF v skladu z odločbo grške centralne banke z dne 21. maja 2013 banki New TT Bank 14. junija 2013 plačal preostali znesek v višini 1 001,7 milijona EUR.

(100)

Sklad HFSF je bil edini delničar banke New TT Bank in ji je zagotovil državno pomoč v obliki začetnega delniškega kapitala (navadne delnice) v višini 500 milijonov EUR.

(101)

Grčija je 16. aprila 2014 predložila načrt prestrukturiranja za skupino, v katerem je pojasnjeno, kako namerava skupina kot združeni subjekt na podlagi prevzema bank Nea Proton Bank in New TT Bank ponovno vzpostaviti svojo dolgoročno uspešnost.

(102)

Skupina se bo na podlagi načrta prestrukturiranja osredotočila na svoje osnovne bančne dejavnosti v Grčiji. Poslovanje v tujini, ki je leta 2010 predstavljalo približno 26 % posojil (68), se je do konca leta 2012 že zmanjšalo na 20 %, do konca leta 2018 pa se bo nadalje zmanjšalo na […] % (69).

(103)

Glavna prednostna naloga skupine je povrniti donosnost in uspešnost njenega bančnega poslovanja v Grčiji do konca obdobja prestrukturiranja (31. december 2018). Načrt prestrukturiranja zato vključuje več ukrepov, namenjenih izboljšanju operativne učinkovitosti, in neto obrestne marže skupine, ter ukrepe, ki krepijo njen kapitalski položaj in strukturo bilance stanja.

(104)

Skupina je za izboljšanje operativne učinkovitosti začela z izvajanjem obsežnega programa racionalizacije precej pred prevzemom bank New TT Bank in Nea Proton Bank. Skupina je od leta 2010 že zmanjšala svojo prisotnost v Grčiji. Samostojno (brez upoštevanja prevzemov bank New TT Bank in Nea Proton Bank) je zmanjšala število svojih podružnic s 564 junija 2008 na […] leta 2014, zmanjšala pa je tudi število svojih zaposlenih v Grčiji (z 10 142 leta 2008 na 9 037 leta 2012) (70).

(105)

Skupina namerava do konca izvedbe načrta prestrukturiranja nadalje zmanjšati število podružnic, s 645 dne 31. decembra 2012 na […] dne 31. decembra 2018, in število zaposlenih z 12 430 na […] na pro forma osnovi, tj. ob upoštevanju bank Nea Proton Bank in New TT Bank (71).

(106)

Z izboljšanjem učinkovitosti podružnic in osebja se bodo zmanjšali skupni stroški vseh grških bančnih dejavnosti z 913 milijonov EUR na letni osnovi leta 2013 (72) za […] % na […] milijonov EUR leta 2018 (73). Pričakovano razmerje med stroški in prihodki grških bančnih dejavnosti skupine se bo zato s 60 % leta 2012 do konca obdobja prestrukturiranja zmanjšalo pod […] %.

(107)

V načrtu prestrukturiranja je opisano tudi, kako bo skupina znižala svoje stroške financiranja, kar je bistveno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Skupina pričakuje, da bo zaradi stabilnejših razmer in zlasti predvidene stabilizacije in okrevanja grškega gospodarstva, ki naj bi se od leta 2014 ponovno krepilo, lahko plačevala nižje obrestne mere za svoje vloge. Razmiki za vloge (povprečje obrestnih mer za vezane vloge, vpogledne vloge in hranilne vloge) naj bi se v Grčiji z 223 bazičnih točk leta 2012 zmanjšali na […] bazičnih točk leta 2018 (74). Navedeno zmanjšanje razmikov se bi doseglo zlasti s plačevanjem precej nižjih obrestnih mer za vezane vloge. Zanašanje skupine na nujno likvidnostno podporo in širše financiranje iz Eurosistema se bo tudi zmanjšalo, z 42,9 % skupnih sredstev na ravni skupine leta 2012 na […] % leta 2018 (75).

(108)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bo skupina okrepila tudi svojo bilanco stanja. Njeno neto razmerje med posojili in vlogami v Grčiji se bo leta 2018 zmanjšalo na […] % (s 160 % leta 2012 in 115 % leta 2013) (76), njena kapitalska ustreznost pa se bo izboljšala z […]-odstotnim deležem navadnega lastniškega temeljnega kapitala na ravni skupine leta 2018 (77) (namesto negativnega kapitala pred prvo premostitveno dokapitalizacijo).

(109)

Med strateške prednostne naloge skupine spada tudi upravljanje nedonosnih posojil. Načrt prestrukturiranja se ob izboljšanju postopka pridobivanja kredita v zvezi z dodeljevanjem posojil in prestrukturiranjem nedonosnih posojil osredotoča tudi na obravnavanje oslabljenih izpostavljenosti z ustanovitvijo nove enote za sanacijo. Navedena enota bo namenjena prestrukturiranju oslabljenih izpostavljenosti. S strokovnim znanjem ji bo pomagalo od 30 do 50 sanacijskih upraviteljev (78). Stopnja nedonosnih posojil bo leta 2015 na ravni skupine dosegla […] % ([…] % leta 2015 za grški domači trg (79)), nato se bo začela zmanjševati, ob koncu obdobja prestrukturiranja pa naj bi dosegla […] % (80) (30 % v Grčiji pred odpisi dolga). Oslabitve posojil grške centralne banke se bodo zaradi okrevanja grškega gospodarstva s 1 652 milijonov EUR leta 2013 zmanjšale na […] milijonov EUR leta 2018 (81).

(110)

Skupina bo imela v Grčiji z izboljšanjem operativne učinkovitosti, zmanjšanjem neto obrestne marže in zmanjšanjem stroškov tveganja dobiček od leta 2015 naprej. Skupina predvideva, da bodo njene izgube na konsolidirani podlagi znašale […] milijonov EUR leta 2014 in […] milijonov EUR leta 2015, njen dobiček pa bo znašal […] milijonov EUR, […] milijonov EUR oziroma […] milijonov EUR leta 2016, 2017 oziroma 2018 (82). Njen konsolidirani kapitalski donos bo leta 2018 znašal […] % (83). Navedena raven donosnosti temelji zlasti na grškem trgu (s kapitalskim donosom v višini […] % ob koncu obdobja prestrukturiranja), […] in […] pa bosta poročala o nižjih ravneh donosnosti ([…] % oziroma […] %).

(111)

Skupina je že začela z zmanjševanjem in prestrukturiranjem svoje mednarodne mreže. Prodala je že odvisni podjetji v Turčiji (Eurobank Tefken) in na Poljskem (EFG Poland). Komercialna vrzel preostale mednarodne mreže, tj. razlika med neodplačanim zneskom vlog in neodplačanim zneskom posojil v zadevni podružnici, se je s 1,7 milijarde EUR leta 2010 zmanjšala na 0,8 milijarde EUR, stroški poslovanja pa so se v obdobju 2010–2012 zmanjšali za 9 % (84).

(112)

Skupina bo še naprej prestrukturirala in zmanjševala svojo mednarodno mrežo. Skupina se je zavezala zlasti, da bo obseg svojega portfelja mednarodnih sredstev do 30. junija 2017 zmanjšala na 8,77 milijarde EUR. Skupina se je zavezala tudi, da bo, če bi moral sklad HFSF vložiti več kot eno milijardo EUR pri skorajšnjem povečanju delniškega kapitala, navedeni portfelj dodatno zmanjšala na 3,5 milijarde EUR.

(113)

Možnost za doseganje navedenega cilja, ki jo je skupina preučevala v načrtu prestrukturiranja, je prodaja njenih dejavnosti v […] (85).

(114)

Navedene odprodaje predstavljajo […] % tuje aktive skupine dne 31. decembra 2012. Tuja aktiva bi tako znašala […] milijard EUR dne 31. decembra 2018, mednarodna mreža pa bi bila osredotočena na […] in […].

(115)

V načrtu prestrukturiranja je poudarjena potreba po manjšem zanašanju tujih odvisnih podjetij na njihovo grško matično družbo glede njihovih potreb po financiranju zaradi nadaljnje zaščite kapitalskega položaja skupine.

(116)

Skupina zato načrtuje izvajanje programa za znatno znižanje stroškov v mednarodni mreži, […]. V […], na primer, se bodo zaprle […] podružnice, število zaposlenih pa se bo v obdobju od 31. decembra 2012 do prodaje odvisnega podjetja v […] zmanjšalo na […] (86).

(117)

Skupina bo svoje skupno financiranje tujih odvisnih podjetij zmanjšala z 2 milijard EUR leta 2012 na […] leta 2018 (87), kapitalski donos pa bo v […] oziroma […] dosegel […] % oziroma […] %.

(118)

Skupina je svoje lastništvo v nepremičninskem odvisnem podjetju Eurobank Properties s povečanjem delniškega kapitala zmanjšala pod 35 %, kar je imelo pozitiven učinek na delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupine (88). Skupina bo navedeno odvisno podjetje v celoti prodala do 31. decembra 2018.

(119)

Skupina namerava tudi prodati svoja zavarovalniška odvisna podjetja do […].

(120)

Skupina je bila uspešna pri zbiranju kapitala na trgu, zato je zmanjšala znesek državne pomoči, ki ga je potrebovala.

(121)

Dokapitalizacija iz pomladi 2013, s katero je sklad HSFS prejel 98,56 % delnic skupine, je precej zmanjšala delež delničarjev, saj so prejšnji delničarji ohranili le 1,44-odstotni delež. Sklad HFSF je zato junija 2013 prevzel popoln nadzor nad skupino. Dividende v denarnih sredstvih niso bile izplačane od leta 2008.

(122)

Skupina je februarja 2012 dala ponudbo za odkup hibridnih instrumentov od zasebnih vlagateljev po ceni, ki je znašala med 40 % in 50 % njihove nominalne vrednosti. Navedena odkupna cena je bila določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov in je vključevala premijo do deset odstotnih točk, kar je bilo dodano za spodbudo vlagateljev k sodelovanju pri odkupu. Sprejeta je bila ponudba za skoraj 50 % skupne nominalne vrednosti instrumentov, kar je skupini po upoštevanju stroškov transakcije prineslo 248 milijonov EUR dobička (89).

(123)

Skupina je maja 2013 objavila, da bo ponovno izvedla upravljanje obveznosti. Skupina je imetnikom dolga dala možnost, da svoje vrednostne papirje nižjega prvega in nižjega drugega reda, z neodplačanim zneskom v višini 662 milijonov EUR, pretvorijo v navadne delnice po nominalni vrednosti. Cena ob pretvorbi je bila določena tako, da je bila enaka vpisni ceni, ki jo je sklad HFSF plačal pri dokapitalizaciji iz spomladi 2013 (90). Delež sprejetih ponudb je bil 48-odstotni. Imetniki obveznic nižjega prvega in nižjega drugega reda so svoje vrednostne papirje zamenjali za nižje podrejene instrumente brez gotovinskega plačila, zato se je znesek zbranega kapitala povečal na 317 milijonov EUR.

(124)

Zaradi obeh odkupov se je stanje podrejenega in hibridnega dolga s 1 045 milijonov EUR dne 31. decembra 2011 zmanjšalo na 283 milijonov EUR dne 31. decembra 2013 (91).

(125)

Grčija se je zavezala, da bo skupina s svojimi povezanimi podjetji izvedla načrt prestrukturiranja, ki ga je predložila 16. aprila 2014, in podala nadaljnje zaveze glede izvajanja načrta prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: zaveze). Zaveze, navedene v Prilogi, so povzete v tem oddelku.

(126)

Najprej se je Grčija zavezala, da bo skupina prestrukturirala svoje gospodarske dejavnosti v Grčiji ter določila največje število podružnic in zaposlenih ter najvišji znesek skupnih stroškov, navedeno pa mora biti izpolnjeno do 31. decembra 2017 (92).

(127)

Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina zmanjšala stroške vlog, zbranih v Grčiji, in upoštevala največje dovoljeno razmerje med neto posojili in vlogami do 31. decembra 2017 (93).

(128)

Grčija se je glede tujih podružnic skupine zavezala, da skupina ne bo zagotavljala dodatne kapitalske podpore, če vnaprej določeni pogoji ne bodo izpolnjeni. Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina do 30. junija 2018 znatno zmanjšala svoja mednarodna sredstva (94).

(129)

Grčija se je zavezala, da bo skupina odprodala svoje zavarovalniške dejavnosti, svojo nepremičninsko odvisno podjetje in več vrednostnih papirjev ter zmanjšala obseg svojega portfelja zasebnega kapitala. Skupina z omejenimi izjemami tudi ne bo kupovala vrednostnih papirjev, ki niso uvrščeni v naložbene razrede (95).

(130)

Grčija je podala več zavez glede upravljanja skupine. Zavezala se je, da bo omejila plačila zaposlenim in upravljavcem skupine, zagotovila, da bo skupina upoštevala grško zakonodajo na področju upravljanja podjetij in vzpostavila učinkovito ter primerno organizacijsko strukturo (96).

(131)

Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina izboljšala svojo kreditno politiko, da se prepreči vsaka diskriminacija v vseh fazah postopka pridobivanja kredita in zagotovi, da je cilj odločitev glede dodeljevanja in prestrukturiranja posojil čim večja donosnost skupine. Grčija se je zavezala, da bo skupina izboljšala spremljanje kreditnega tveganja in prestrukturiranja posojil (97).

(132)

Na poslovanje skupine s povezanimi posojilojemalci se nanaša več zavez. Navedene zaveze naj bi zagotovile, da skupina pri dodeljevanju ali prestrukturiranju posojil svojim zaposlenim, upravljavcem in delničarjem, javnim subjektom, političnim strankam in medijskim podjetjem ne odstopa od bonitetnih bančnih praks (98).

(133)

Grčija se je nazadnje zavezala, da bo za skupino uvedla nadaljnje omejitve, kot so prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved prevzemov in prepoved oglaševanja (99).

(134)

Izvajanje navedenih zavez bo do 31. decembra 2018 spremljal skrbnik za spremljanje.

(135)

Sklad HFSF finančno podpira povečanje kapitala, zato se je Grčija ločeno, v okviru sedanjega povečanja kapitala skupine zavezala, da bo izvedla ukrepe iz člena 6a zakona o skladu HFSF, kot je bil spremenjen 30. marca 2014; ta določba je namenjena razporeditvi preostalega zneska kapitalskega primanjkljaja kreditne institucije na imetnike njenih kapitalskih instrumentov in drugih podrejenih obveznosti, če je potrebno, pred kakršnim koli vložkom kapitala s strani sklada HFSF.

(136)

Komisija je 27. julija 2012 začela formalni postopek preiskave, da bi preverila, ali so bili izpolnjeni pogoji Sporočila o bančništvu iz leta 2008 (100) glede primernosti, nujnosti in sorazmernosti prve premostitvene dokapitalizacije, ki jo je sklad HFSF zagotovil skupini (ukrep B1).

(137)

Komisija je glede primernosti ukrepa ob upoštevanju, da je bila pomoč dodeljena po predhodni dokapitalizaciji in likvidnostni pomoči ter glede na podaljšano obdobje reševanja izrazila pomisleke, ali je skupina sprejela vse možne ukrepe za zagotavljanje, da v prihodnosti ne bo potrebovala pomoči (101). Komisija tudi ni mogla ugotoviti, kdo naj bi nadziral skupino po zamenjavi prve premostitvene dokapitalizacije s trajno dokapitalizacijo (102), saj bi lahko skupino nadzirala država ali kateri od manjšinskih zasebnih lastnikov. Komisija je navedla, da bi želela zagotoviti, da kakovost upravljanja banke, zlasti pa njeni postopki odobritve posojil v nobenem primeru ne bi bili prizadeti.

(138)

Komisija je glede nujnosti prve premostitvene dokapitalizacije v uvodni izjavi 66 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank dvomila, ali so bili sprejeti vsi možni ukrepi za zagotavljanje, da skupina v prihodnosti ne bo ponovno potrebovala pomoči. Trajanje obdobja premostitvene dokapitalizacije ni bilo določeno, zato Komisija ni mogla ugotoviti, ali je bilo ustrezno in v skladu z načelom o nadomestilih in o delitvi bremena na podlagi pravil o državni pomoči. V času sprejetja sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank pogoji za pretvorbo prve premostitvene dokapitalizacije v trajno dokapitalizacijo niso bili znani, zato jih Komisija ni mogla oceniti.

(139)

Komisija je glede sorazmernosti ukrepa izrazila pomisleke, ali so zaščitni ukrepi (prepoved oglaševanja, prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved nakupne opcije in prepoved odkupa, kot so opisani v uvodni izjavi 71 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank) ustrezni glede na prvo premostitveno dokapitalizacijo. Komisija je v uvodni izjavi 72 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank navedla, da bi lahko pomanjkanje pravil povzročilo izkrivljanje konkurence, ki bi skladu HFSF preprečevalo usklajevanje vseh štirih največjih bank (tj. skupina in banke Alpha Bank, NBG in Piraeus), in neobstoj primernih zaščitnih ukrepov, da bi se jim preprečila izmenjava občutljivih poslovnih informacij. Komisija je zato predlagala imenovanje skrbnika za spremljanje, ki bo v skupini fizično prisoten.

(140)

Komisija je 26. julija 2012 začela formalni postopek preiskave, da bi preverila, ali so bili ukrepi sheme sklada HDIGF za reševanje v višini 1 122 milijonov EUR (ukrep NP1), kapitalski vložek sklada HFSF v višini 250 milijonov EUR in kapitalski vložki sklada HFSF v skupnem znesku 300 milijonov EUR (ukrep NP2), ki so bili dodeljeni banki Nea Proton Bank, v skladu s splošnimi merili za združljivost in zahtevami iz Sporočila o bančništvu iz leta 2008, Sporočila o dokapitalizaciji (103) in Sporočila o prestrukturiranju (104) (ponovna vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja, porazdelitev bremena, omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in omejitev izkrivljanja konkurence).

(141)

Komisija je glede primernosti ukrepov navedla, da so bili navedeni ukrepi kot pomoč za reševanje primerni.

(142)

Komisija je glede nujnosti ukrepov ugotovila, da je bilo posredovanje sheme sklada HDIGF za reševanje nujno po višini in obliki, kapitalski vložki sklada HFSF pa so bili nujni le po obliki. Komisija je glede zneska kapitalskih vložkov sklada HFSF v uvodni izjavi 59 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton izrazila pomisleke, ali bo banka Nea Proton Bank zmožna ponovno samostojno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje in ali je bilo samostojno prestrukturiranje najcenejša možnost, ki je bila na voljo. Komisija je v uvodnih izjavah 60 in 61 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton navedla, da so se zaradi nezmožnosti banke Nea Proton Bank, da ustrezno odplača dokapitalizacijo, ki jo je prejela od sklada HFSF, pojavili pomisleki, ali je navedena banka načeloma zdrava, zaradi česar je potrebno temeljito prestrukturiranje.

(143)

Komisija je glede sorazmernosti ukrepov menila, da so bili kot pomoč za reševanje sorazmerni.

(144)

Komisija je glede ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja banke Nea Proton Bank v uvodni izjavi 65 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton izrazila pomisleke, ali bo navedena banka zmožna ponovno samostojno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje.

(145)

Komisija je ob upoštevanju, kako temeljito prestrukturiranje je bilo potrebno in glede na neplačilo ustreznega nadomestila dvomila, da je bilo predlagano prestrukturiranje ustrezno.

(146)

Komisija je 6. maja 2013 začela formalni postopek preiskave, da bi preverila, ali so bili financiranje likvidnostne vrzeli zaradi prenesenih dejavnosti z banke TT Bank na banko New TT Bank (ukrep NTT1) v višini 4,1 milijarde EUR, kapitalski vložek sklada HFSF za banko New TT Bank v višini 500 milijonov EUR (ukrep NTT2), kapitalski vložek v obliki prednostnih delnic v okviru programa pomoči grškim bankam za banko TT Bank v višini 224,96 milijona EUR (ukrep TT) in posredovanje sheme sklada HDIGF za reševanje v korist sredstvom banke T Bank, ki so bila prenesena na banko TT Bank, v višini 0,68 milijarde EUR (ukrep T) v skladu s splošnimi merili za združljivost in zahtevami iz Sporočila o bančništvu iz leta 2008, Sporočila o dokapitalizaciji in Sporočila o prestrukturiranju (ponovna vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja, porazdelitev bremena, omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in omejitev izkrivljanja konkurence).

(147)

Komisija je menila, da sta ukrepa NTT2 in NTT1 primerna in nujna v svoji obliki kot pomoč za reševanje. Komisija je glede nujnosti ukrepa NTT2 glede zneska ob upoštevanju pomislekov glede samostojne ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja banke New TT Bank menila, da samostojno prestrukturiranje morda ni bila edina in najcenejša možnost, ki je bila na voljo (105). Komisija je glede odplačila obeh ukrepov navedla, da je kritje financiranja končni strošek brez odražanja prihodnjih prihodkov, zaradi katerih je nastala potreba po temeljitem prestrukturiranju (106).

(148)

Komisija je glede sorazmernosti obeh ukrepov menila, da sta ukrepa NTT2 in NTT1 kot pomoč za reševanje kratkoročno sorazmerna, v uvodni izjavi 79 sklepa o začetku postopka za banko New TT pa je zahtevala, naj se hitro uvedejo ukrepi, ki bodo omejili negativne učinke prelivanja.

(149)

Glede združljivosti ukrepa T je Komisija ukrep 16. maja 2012 v svojem sklepu o reševanju banke T Bank (v nadaljnjem besedilu: sklep o banki T Bank) (107) že začasno odobrila, ni pa mogla dokončno odobriti pomoči za dejavnosti banke T Bank, ki so bile prenesene na banko TT Bank. Komisija je v sklepu o začetku postopka za banko New TT (108) ukrep kot pomoč za reševanje podaljšala do sprejetja končne odločitve glede posodobljene različice načrta prestrukturiranja za banko TT Bank.

(150)

Komisija je glede združljivosti navedenih ukrepov s Sporočilom o prestrukturiranju dvomila, ali bo banka New TT Bank dolgoročno uspešno poslovanje ponovno vzpostavila samostojno. Navedeni pomisleki so temeljili na majhnem številu predlaganih ukrepov, ki naj bi jih banka New TT Bank sprejela zaradi ustvarjanja dobička v prihodnosti, negotovosti sheme prostovoljnega upokojevanja v zvezi z roki in deleža zaposlenih, ki so se prostovoljno upokojili, neobstoja nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje stroškov osebja, pomanjkanja ukrepov za racionalizacijo mreže podružnic po prevzemu banke T Bank in hkratne nezmožnosti izkoriščanja morebitnih sinergij (109).

(151)

Komisija je v uvodnih izjavah 90 in 91 sklepa o začetku postopka za banko New TT izrazila pomisleke, ali se bi lahko ambiciozno zmanjšanje obrestnih marž za obstoječe vloge in povečanje posojilnih marž pri izdajanju novih posojil izvedlo, ne da bi banka New TT Bank pri tem izgubila večje število strank in brez tveganih posojil. Komisija je dvomila tudi, ali bo banka New TT Bank podvojila svoj portfelj posojil podjetjem, kot je bilo načrtovano, in ali bi lahko glede na pomanjkanje strokovnega znanja dosegla načrtovano visoko stopnjo rasti neto prihodkov iz obresti.

(152)

Komisija je zato v uvodni izjavi 95 sklepa o začetku postopka za banko New TT menila, da bi vključitev banke TT Bank v večje finančno podjetje z uspešnim poslovanjem povečalo možnosti banke New TT Bank za uspešno poslovanje, saj bi omogočila racionalizacijo stroškov, prevrednotenje vlog in novih posojil ter nudenje več različnih produktov.

(153)

V banko New TT Bank so bile vključene gospodarske dejavnosti, ki so se prej izvajale v okviru banke TT Bank, vključno z dejavnostmi banke T Bank, zato je Komisija začela formalni postopek preiskave glede tega, ali ukrepa T in TT nudita dolgoročno rešitev za uspešno poslovanje banke New TT Bank ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(154)

Komisija je glede porazdelitve bremena menila, da samostojno prestrukturiranje zvišuje stroške prestrukturiranja, zato je dvomila, da je bila državna pomoč omejena na najnižjo potrebno. Komisija je ugotovila tudi, da je kljub temu, da je bilo breme ustrezno porazdeljeno na delničarje in imetnike podrejenega dolga, kar je bilo najverjetneje največ, kar je bilo mogoče, zaradi neplačila nadomestila potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence. Komisija je ugotovila tudi, da je velik del nastalih izgub izviral iz odpisa dolga v korist države, zaradi česar je bilo nižje nadomestilo upravičeno (110).

(155)

Komisija je glede izkrivljanja konkurence ugotovila, da je zaradi visokega zneska pomoči, ki so ga prejele banka TT Bank in prenesene dejavnosti banke T Bank, ter neplačila nadomestila potrebno temeljito prestrukturiranje in zmanjšanje prisotnosti banke New TT Bank na trgu. Izgube so izvirale zlasti iz lastništva grških državnih obveznic; Komisija je ugotovila, da je imela banka TT Bank glede na svojo velikost v lasti več grških državnih obveznic kot druge grške banke, in menila, da to kaže na neprimerno tveganje (111). Nazadnje je ugotovila, da je banka New TT Bank na trgu prisotna v skoraj enakem obsegu kot pred njo banka TT Bank, vendar bi bilo zaradi relativne majhnosti banke New TT Bank in dejstva, da ne izvaja tujih dejavnosti, izkrivljanje konkurence omejeno. Komisija je dvomila, da so bili sprejeti primerni ukrepi za omejevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence, in menila, da bi bili morda potrebni prepoved narekovanja cen in drugi ukrepi ravnanja (112).

(156)

Komisija je 3. januarja 2013 prejela pripombe, ki jih je grška banka predložila sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank. Navedena grška banka je menila, da dokapitalizacija grških bank iz sklada HFSF načeloma predstavlja pozitiven korak k bolj zdravemu in poslovno uspešnejšemu bančnemu sistemu; dokapitalizaciji skupine Eurobank ni ugovarjala.

(157)

Navedena grška banka je ob izražanju svoje popolne podpore načelu dokapitalizacije grških bank iz sklada HFSF pojasnila, da je zaradi zmanjšanja izkrivljanja konkurence in izogibanja diskriminaciji pričakovala, da bo navedena dokapitalizacija iz sklada HFSF na voljo vsem bankam, ki v Grčiji poslujejo pod podobnimi pogoji.

(158)

Grčija je 5. septembra 2012 predložila pripombe k sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank, ki sta jih pripravila grška centralna banka in sklad HFSF.

(159)

Grška centralna banka je glede primernosti prve premostitvene dokapitalizacije ugotovila, da je znesek v višini 18 milijard EUR kapitala, s katerim je sklad HFSF maja 2012 dokapitaliziral štiri največje banke, manjši od končnega zneska, ki so ga banke potrebovale za postopno doseganje in ohranjanje 10-odstotnega deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določenega v testu izjemnih situacij junija 2012, in 7-odstotnega deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz triletnega negativnega testa izjemnih situacij. Navedla je tudi, da je bila prva premostitvena dokapitalizacija začasna, saj bi se postopek dokapitalizacije zaključil s povečanji kapitalskih deležev navedenih štirih bank.

(160)

Grška centralna banka je ugotovila tudi, da je dokapitalizacija največje grške banke del dolgoročnejšega prestrukturiranja grškega bančnega sektorja. Ugotovila je, da pri bankah, ki ostanejo zasebne, tudi vodstvo najpogosteje verjetno ostane isto, če pa banka postane državna (tj. v lasti sklada HFSF), lahko sklad HFSF imenuje novo vodstvo, ki ga v vsakem primeru oceni grška centralna banka. Grška centralna banka je navedla, da redno ocenjuje okvir upravljanja podjetij, ustreznost vodenja in profil tveganja vsake banke, da se prepreči sprejemanje prekomernih tveganj. Poudarila je tudi, da je sklad HFSF že imenoval predstavnike v upravni odbor dokapitaliziranih bank.

(161)

Grška centralna banka je glede nujnosti prve premostitvene dokapitalizacije ugotovila, da je bila dokapitalizacija skupine omejena, da se je zagotovilo izpolnjevanje tedaj veljavnih minimalnih kapitalskih zahtev (8 %). Navedla je tudi, da je daljše časovno obdobje pred dokapitalizacijami temeljilo na hitrem slabšanju poslovnega okolja v Grčiji in učinka programa PSI, zahtevnosti celotnega projekta in potrebi po čim večji udeležbi zasebnih vlagateljev pri povečanju delniškega kapitala.

(162)

Grška centralna banka je glede sorazmernosti prve premostitvene dokapitalizacije poudarila, da je celotna izvedba načrta prestrukturiranja, ki se bo predložil Komisiji, zagotovljena, ker bo začasni odvzem glasovalnih pravic sklada HFSF odpravljen, če med drugim pride do resne kršitve načrta prestrukturiranja. Grška centralna banka je ugotovila tudi, da težave skupine niso nastale zaradi neustrezne ocene tveganj vodstva skupine ali tržno agresivnih ukrepov.

(163)

Sklad HFSF je glede primernosti prve premostitvene dokapitalizacije, da se obravnava vprašanje morebitnega vmešavanja države, če država zagotovi visoke zneske državne pomoči prek sklada HFSF, ta pa ima polne glasovalne pravice, navedel, da se banke, ki jih financira sklad HFSF, ne štejejo za javne subjekte ali subjekte pod državnim nadzorom, po trajni dokapitalizaciji iz sklada HFSF pa jih država ne bo nadzirala. Sklad HFSF je poudaril, da je popolnoma neodvisen pravni subjekt zasebnega prava, ki je neodvisen pri odločanju. V skladu z odstavkom 2 člena 16C zakona o skladu HFSF, ki navaja, da kreditne institucije, katerim je sklad HFSF zagotovil kapitalsko podporo, niso del širšega javnega sektorja, sklad HFSF ni pod državnim nadzorom. Omenil je tudi upravno strukturo sklada HFSF.

(164)

Sklad HFSF je glede posredovanja sklada HFSF pri upravljanju skupine pojasnil, da bi spoštoval samostojnost skupine in ne bi posegal v njeno vsakodnevno upravljanje, saj je njegova vloga omejena v skladu z zakonom o skladu HFSF. Navedel je, da ne bi bilo nobenega vmešavanja ali usklajevanja s strani države in da bi bile odločitve skupine glede postopkov odobritve posojil (med drugim glede zavarovanja s premoženjem, oblikovanja cen in solventnostjo posojilojemalcev) sprejete na podlagi tržnih meril.

(165)

Sklad HFSF je poudaril, da sta zakon o skladu HFSF in sporazum o obdobju pred vpisom določila ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da obstoječi zasebni delničarji ne sprejemajo preveč tveganih odločitev. Poudaril je elemente, kot so (i) imenovanje predstavnikov sklada HFSF kot neodvisne neizvršilne člane upravnega odbora skupine in njihova prisotnost na odborih, (ii) skrbni pregled, ki ga sklad HFSF izvaja v skupini, in (iii) dejstvo, da se bi po dokončni dokapitalizaciji njegove glasovalne pravice omejile le za toliko časa, da skupina izpolni pogoje načrta prestrukturiranja.

(166)

Sklad HFSF je glede nujnosti prve premostitvene dokapitalizacije in zlasti glede stopnje odplačila pomoči navedel, da je bilo odplačilo dogovorjeno s predstavniki Komisije, ECB in MDS. V navedeni dogovorjeni stopnji se je upoštevalo, da bo prva premostitvena dokapitalizacija v trajno dokapitalizacijo pretvorjena pred 30. septembrom 2012, tj. rokom, ki je bil marca 2012 določen z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah med Komisijo, ECB in MDS ter Grčijo.

(167)

Sklad HFSF je glede sorazmernosti prve premostitvene dokapitalizacije ugotovil, da so ukrepi, ki jih je sprejel, kot na primer tisti iz uvodne izjave 165 tega sklepa glede na visoke prejete zneske pomoči in podaljšano obdobje reševanja, ustrezni zaščitni ukrepi. Sklad HFSF je navedel tudi, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi za zagotavljanje, da si banke, v katerih je udeležen sklad HFSF, ne izmenjujejo poslovno občutljivih podatkov. Med navedene ukrepe spadajo imenovanje različnih predstavnikov sklada HFSF v navedene banke, pooblastila navedenim predstavnikom, ki izrecno ščitijo pred pretokom informacij od enega predstavnika k drugemu in jasna interna navodila navedenim uradnikom, naj ne prenašajo poslovno občutljivih informacij bank. Sklad HFSF je navedel tudi, da svojih pravic glede bank ne izvaja na način, ki bi lahko preprečeval, omejeval, izkrivljal ali znatno zmanjšal oziroma oviral učinkovito konkurenco. Sklad HFSF je nazadnje poudaril, da za člane njegovega upravnega odbora in njegove zaposlene veljajo stroga pravila o zaupnosti in fiduciarne naloge, glede njegovih poslov pa jih zavezujejo določbe o varovanju poklicnih skrivnosti.

(168)

Grčija je 5. septembra 2012 predložila pripombe k sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton, ki sta jih pripravila grška centralna banka in sklad HFSF.

(169)

Grška centralna banka je ugotovila, da banka Nea Proton Bank kot začasna kreditna institucija v lasti sklada HFSF samostojno ni mogla zagotoviti dolgoročnejšega poslovnega načrta. Grška centralna banka je navedla tudi, da skrbno spremlja izvajanje poslovnega načrta, ki ga je sklad HFSF pripravil za banko Nea Proton Bank in predložil Komisiji, da se zagotovi možnost prodaje banke Nea Proton Bank v obdobju, ki ga določa zakon.

(170)

Grška centralna banka je glede stopnje rasti donosnosti poudarila, da naj bi bila rast največja leta 2013 (takrat naj bi se neto prihodek od obresti povečal na 55,3 milijona EUR v primerjavi z 22,7 milijona EUR leta 2012), izhajala bi zlasti iz zmanjšanja skupnih stroškov obresti in bi bila rezultat dveh dejavnikov: prenosa vezanih vlog, ki so imele v boljših pogojih visok donos in zmanjšanja skupnih neporavnanih zneskov vlog za 30 % v prvi polovici leta 2012. Grška centralna banka je poudarila tudi, da bodo od leta 2013 naprej podatki o neto prihodkih od obresti kazali na hitro rast in da ni nobenega dvoma, da bo banka Nea Proton Bank lahko izpolnila cilj.

(171)

Sklad HFSF je glede nujnosti ukrepov v korist banke Nea Proton Bank navedel, da je grška centralna banka ustrezen organ za odločanje o ukrepih reševanja in da je sklad HFSF vložil najmanjši znesek kapitala, potreben za regulativne namene.

(172)

Sklad HFSF je glede ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja banke Nea Proton bank navedel okvir reševanja, na podlagi katerega je moral sklad HFSF banko Nea Proton Bank prodati v dveh letih, in se strinjal s Komisijo, da bi lahko bila banka Nea Proton Bank del večjega subjekta z uspešnim poslovanjem. Načrt prestrukturiranja za banko Nea Proton Bank je temeljil na modelu „samostojnosti“, vendar je sklad HFSF pojasnil, da je bil njegov cilj pospešiti prodajo navedene banke z izboljšanjem njene privlačnosti za vlagatelje in njenih finančnih rezultatov. Sklad HFSF je menil, da so kapitalski vložki banki Nea Proton Bank omogočali upoštevanje najnižje ravni količnika kapitalske ustreznosti ter izboljšali njen finančni položaj in povečali njeno privlačnost za morebitno prihodnjo združitev z drugimi majhnimi bankami. Sklad HFSF je navedel tudi, da je bil dodatni kapitalski vložek potreben za kritje izgub zaradi oslabitev, povezanih s programom PSI, in višjih stroškov rezervacij za posojila.

(173)

Sklad HFSF je ugotovil, da je banka Nea Proton Bank izboljšala svoje stroške financiranja in da zadrži več vlog. Banka Nea Proton Bank od Eurosistema ni odvisna že od leta 2012, svoj likvidnostni položaj pa je izboljšala. Dodatni kapitalski vložek je pripomogel k znižanju obrestnih mer za vloge in povečanju marže obrestnih mer. Banka Nea Proton Bank je del svojega portfelja posojil že prevrednotila z določanjem cen na podlagi tveganja z obrestnimi merami, ki precej presegajo stroške financiranja. Načrtovana stopnja rasti neto prihodkov od obresti bi se dosegla z zmernim širjenjem v tržnem segmentu poslovanja s podjetji in krepitvijo kakovosti portfelja.

(174)

Sklad HFSF je ugotovil, da je banka Nea Proton Bank leta 2012 znatno zmanjšala svoje stroške poslovanja, da bosta njeni edini odvisni podjetji prenehali s poslovanjem, da se njena udeležba v segmentu zavarovalnih posrednikov vedno bolj zmanjšuje in da bo prenehala z dejavnostmi trgovanja za svoj račun.

(175)

Sklad HFSF je nazadnje navedel, da bi bilo izkrivljanje konkurence glede na majhen delež banke Nea Proton Bank v skupnih bančnih sredstvih Grčije in zaradi dejstva, da ne bo izvajala agresivnega zbiranja vlog, omejeno.

(176)

Ministrstvo za finance je 19. julija 2013 predložilo pripombe k sklepu o začetku postopka za banko New TT.

(177)

Ministrstvo za finance je glede nujnosti ukrepa NTT1 dodalo, da je bila točna vrednost sredstev in obveznosti, prenesenih na banko New TT Bank, določena na podlagi poročila zunanjih revizorjev v skladu z odstavkom 6 člena 63E zakona št. 3601/2007.

(178)

Ministrstvo za finance je glede nujnosti ukrepa NTT2 podalo mnenje, da je bila v drugem programu prilagajanja za Grčijo (drugi pregled – maj 2013) zahtevana prodaja banke New TT Bank tretji osebi do 15. julija 2013.

(179)

Ministrstvo za finance je glede nadomestila ukrepov NTT1 in NTT2 ugotovilo, da ima sklad HFSF, ki je do 31. decembra 2013 financiral likvidnostno vrzel namesto sklada HDIGF, v primeru likvidacije sredstev, ki so ostala v lasti banke TT Bank, prednostni zahtevek pred drugimi nezavarovanimi upniki in da so pred zahtevkom sklada HFSF uvrščeni le zahtevki zaposlenih, ki bi prejeli 50 % svojega nadomestila. Zato je ugotovilo, da bi likvidacija navedenih sredstev koristila zlasti skladu HFSF in da bi se tako zmanjšali stroški, ki jih krije država.

(180)

Ministrstvo za finance je glede ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja banke New TT Bank ugotovilo, da je bilo treba banko New TT Bank kot začasno kreditno institucijo v skladu s členom 63E zakona št. 3601/2007 prodati v dveh letih od njene ustanovitve. Prodaja banke New TT Bank bi bila v skladu z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah iz maja 2013 zaključena do 15. julija 2013, kar bi zagotovilo dolgoročni poslovni uspeh njenih dejavnosti.

(181)

Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Skladno s to določbo je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, če prizadene trgovino med državami članicami.

(182)

Kapitalski vložek v višini 80 milijonov EUR, ki ga je grška država maja 2009 dodelila banki Proton Bank (ukrep Pr1), grški državni vrednostni papirji v višini 78 milijonov EUR, ki jih je banka Proton Bank pridobila aprila 2009 (ukrep Pr2), in državno jamstvo, ki je bilo dano banki Proton Bank julija 2010 za izdane obveznice v nominalni vrednosti 149,4 milijona EUR (ukrep Pr3), so bili dodeljeni v okviru programa pomoči grškim bankam (113). Komisija je v sklepu o odobritvi tega programa ugotovila, da pomenijo ukrepi, dodeljeni v okviru programa, državno pomoč.

(183)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 38 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton, vključuje ta banka gospodarske dejavnosti banke Proton Bank. Banka Nea Proton Bank ima koristi od ukrepov Pr1, Pr2 in Pr3, saj so prispevali k stabilizaciji in nadaljevanju gospodarskih dejavnosti, ki so bile prenesene nanjo in jih drugače ne bi bilo več. Zato Komisija meni, da so ukrepi koristili gospodarskim dejavnostim, prenesenim na banko Nea Proton Bank.

(184)

Komisija je že v uvodnih izjavah 31 do 37 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton ugotovila, da ukrep NP1, tj. posredovanje iz sheme sklada HDIGF za reševanje in sklada HFSF za pokritje likvidnostne vrzeli, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V uvodni izjavi 38 navedenega sklepa je Komisija menila, da je banka Nea Proton Bank gospodarska upravičenka zadevnega ukrepa, saj vključuje gospodarske dejavnosti banke Proton Bank, ki zaradi prejete pomoči obstaja še naprej.

(185)

Komisija je že v uvodnih izjavah 41 do 43 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton ugotovila, da kapitalski vložek sklada HFSF v višini 250 milijonov EUR in dodatni kapitalski vložki, predvideni ob sprejemanju navedenega sklepa, v skupnem znesku 300 milijonov EUR, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 93 tega sklepa, je sklad HFSF od morebitnih dodatnih 300 milijonov EUR v kapitalu končno prispeval 265 milijonov EUR v letu 2012, s čimer se znesek skupne pomoč v obliki dokapitalizacije v letih 2011 in 2012 poveča na 515 milijonov EUR (ukrep NP2).

(186)

Komisija meni, da kapitalski vložek v višini 395 milijonov EUR, ki ga je sklad HFSF dodelil banki Nea Proton Bank pred njeno prodajo skupini, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(187)

Kapitalski vložek je zagotovil sklad HFSF, tj. subjekt, ki ga je ustanovila in ga financira Grčija za podporo bankam in je bil torej ustanovljen z državnimi sredstvi. Poleg tega je ukrep po naravi izbiren, saj je upravičenka kapitalskega vložka samo banka Nea Proton Bank.

(188)

Posredovanje zagotavlja banki Nea Proton Bank tudi jasno prednost, saj ji omogoča nadaljevanje bančnega poslovanja. Banka Nea Proton Bank, ki je imela globoko negativni kapital, bi šla brez kapitalskega vložka v stečaj. V takšnih okoliščinah banke Nea Proton Bank ne bi bilo mogoče prodati in vključiti v večji subjekt. Poleg tega dokapitalizacija ni skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Nasprotno, dokapitalizacija v višini 395 milijonov EUR je omogočila prodajo banke Nea Proton Bank za ceno enega eura. Zasebni vlagatelj se ne bi odločil za dokapitalizacijo in bi pustil, da gre banka Nea Proton Bank v stečaj, s čimer bi bilo prihranjenih 395 milijonov EUR.

(189)

Banka Nea Proton Bank konkurira drugim bankam, tudi odvisnim podjetjem tujih bank, ki so dejavne v Grčiji ali morebiti zainteresirane za vstop na grški trg. Zato kapitalski vložek vpliva na trgovino med državami članicami in morda izkrivlja konkurenco.

(190)

Komisija zato ugotavlja, da kapitalski vložek v višini 395 milijonov EUR v banko Nea Proton Bank pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(191)

Kot je bilo pojasnjeno že v uvodni izjavi 188, Komisija banko Nea Proton Bank šteje za upravičenko kapitalskega vložka v višini 395 milijonov EUR, ker ji je pomoč omogočila nadaljevanje gospodarskih dejavnosti v skupini.

(192)

Pri vprašanju, ali prodaja banke Nea Proton Bank vključuje državno pomoč skupini v skladu s točko 49 Sporočila o bančništvu iz leta 2008, mora Komisija oceniti, ali so izpolnjene nekatere zahteve. Zlasti mora proučiti, ali: (i) je bil postopek prodaje odprt in nediskriminacijski; (ii) je prodaja potekala pod tržnimi pogoji in (iii) je finančna institucija ali vlada kar se da povečala prodajno ceno za zadevna sredstva in obveznosti.

(193)

Skupina je pridobila delnice banke Nea Proton Bank, ker je predložila edino veljavno ponudbo v nediskriminacijskem razpisnem postopku, ki je bil odprt za druge banke in finančne institucije. Finančni svetovalec sklada HFSF je stopil v stik s številnimi bankami, finančnimi institucijami in sponzorji, vendar so samo štirje izrazili zanimanje za nakup banke Nea Proton Bank, pri čemer sta le dva, skupina in hedge sklad (114), predložila končni ponudbi. Ponudba skupine je bila edina, ki je bila skladna s pismom o postopku sklada HFSF.

(194)

Komisija meni, da je bil razpis odprt in nediskriminacijski, saj je finančni svetovalec stopil v stik s številnimi bankami ter vnaprej določil zahteve in finančni okvir, ki so jih morale izpolnjevati ponudbe, da bi bile veljavne. Komisija zato ugotavlja, da ji takšen razpisni postopek omogoča, da lahko izključi obstoj pomoči kupcu.

(195)

Skupina je plačala vložek enega eura, sklad HFSF pa se je zavezal, da bo pred prodajo dokapitaliziral banko Nea Proton Bank. Negativna cena (to pomeni upoštevanje dokapitalizacije banke Nea Proton Bank tik pred prodajo) ne izključuje možnosti, da izraža prodajna cena tržno vrednost podjetja (115), ker je bil neto lastniški kapital banke Nea Proton Bank jasno negativen in je bilo pričakovati, da bo imela banka še naprej izgubo. Komisija nima razlogov za domnevo, da ponudba in plačana cena ne izražata tržne cene podjetja. Zato Komisija v skladu s točko 49 Sporočila o bančništvu iz leta 2008, točko 20 Sporočila o prestrukturiranju in svojo prakso odločanja (116) ugotavlja, da je bila prodajna cena tržna in da se lahko pomoč skupini izključi.

(196)

Komisija na podlagi uvodnih izjav 182 do 190 meni, da ukrepi Pr1, Pr2 in Pr3 ter NP1, NP2 in NP3 izpolnjujejo pogoje iz člena 107(1) Pogodbe in pomenijo državno pomoč. V zvezi z ukrepi Pr1, Pr2 in Pr3 Komisija ugotavlja, da se lahko šteje, da je njihova upravičenka tudi banka Nea Proton Bank, ki vključuje dejavnosti, ki prispevajo k nadaljevanju dejavnosti banke Proton Bank, saj so bile pozneje prenesene na banko Nea Proton Bank. Kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 184, je upravičenka ukrepa NP1 banka Nea Proton Bank, ki vključuje prenesene dejavnosti banke Proton Bank. Banka Nea Proton Bank je tudi upravičenka ukrepov NP2 in NP3.

(197)

Zato Komisija ugotavlja, da so dejavnosti banke Nea Proton Bank poleg državnih jamstev v višini 149,4 milijona EUR (ukrep Pr3) in grških državnih vrednostnih papirjev v višini 78 milijonov EUR (ukrep Pr2) prejele tudi državno pomoč v obliki kapitalske podpore v višini 2 111,6 milijona EUR (ukrepi Pr1, NP1, NP2 in NP3), kot je povzeto v preglednici 9.

Preglednica 9

Pregled skupne pomoči, ki sta jo prejeli banki Proton Bank in Nea Proton Bank

(198)

Člen 107(3)(b) Pogodbe Komisijo pooblašča, da presodi, ali je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(199)

Komisija je potrdila, da lahko nastane zaradi svetovne finančne krize resna motnja v gospodarstvu države članice in da je takšno motnjo mogoče odpraviti z ukrepi v podporo bankam. To je Komisija potrdila v Sporočilu o bančništvu iz leta 2008, Sporočilu o dokapitalizaciji in Sporočilu o prestrukturiranju. Komisija še vedno meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, ob upoštevanju ponovitve izjemne situacije na finančnih trgih, izpolnjeni. Takšno stališče je potrdila s sprejetjem Sporočila o podaljšanju iz leta 2011 (117) in Sporočila o bančništvu iz leta 2013 (118).

(200)

V zvezi z grškim gospodarstvom je Komisija v svojih sklepih o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam ter v odobritvah ukrepov državne pomoči, ki jo je odobrila Grčija posameznim bankam (119), potrdila, da obstaja grožnja resne motnje v grškem gospodarstvu in da je državna pomoč bankam ustrezna za odpravo teh motenj. Ukrepe pomoči je zato treba oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(201)

Da bi bila pomoč združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, mora biti skladna s splošnimi merili združljivosti:

(a)    primernost : pomoč mora biti ciljno usmerjena, da se lahko učinkovito doseže cilj odpravljanja resne motnje v gospodarstvu; to se ne bi zgodilo, če ukrep ne bi bil primeren za odpravo motnje;

(b)    nujnost : ukrep pomoči mora biti po višini in obliki nujen za doseganje cilja; zato mora biti določen v najnižji možni višini, ki je nujna za doseganje cilja, in v obliki, ki je najbolj primerna za odpravo motnje;

(c)    sorazmernost : pozitivni učinki ukrepa morajo biti ustrezno uravnoteženi z izkrivljanjem konkurence, da bi se izkrivljanje omejilo na najmanjše potrebno, da bi se dosegli cilji ukrepa.

(202)

Med finančno krizo je Komisija razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v Sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(203)

Sporočilo o dokapitalizaciji (120) določa nadaljnje smernice o ravni nadomestila, potrebnega za državne kapitalske vložke.

(204)

Poleg tega je Komisija v Sporočilu o prestrukturiranju pojasnila (121), kako bo ocenjevala načrte prestrukturiranja. V svoji oceni načrta prestrukturiranja skupine v skladu s Sporočilom o prestrukturiranju bo upoštevala vse ukrepe iz preglednice 7.

(205)

Ukrepi Pr1, Pr2 in Pr3 so bili dodeljeni v okviru programa pomoči grškim bankam. Ukrepi na podlagi navedenega programa so bili v odločbi Komisije z dne 19. novembra 2008 razglašeni za združljive z notranjim trgom.

(206)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton odobrila ukrepa NP1 in NP2 kot pomoč za reševanje. Vendar kot je navedeno v uvodni izjavi 142, je Komisija izrazila pomisleke o nujnosti zneska iz ukrepa NP2, in sicer, ali bo banka Nea Proton Bank zmožna ponovno samostojno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje, in zato podvomila, da je takšna samostojna vzpostavitev najcenejša možnost. Ti pomisleki so bili odpravljeni s prodajo banke Nea Proton Bank skupini 15. julija 2013. S prodajo banke Nea Proton Bank v odprtem, preglednem in nediskriminacijskem postopku skupini se plačilo skupine šteje za tržno ceno. Zato je bil znesek lastniškega kapitala, ki ga je vložila država pred prodajo, nujen za uspešno prodajo. Vključitev banke Nea Proton Bank v dejavnosti skupine bo glede na načrt prestrukturiranja, ki ga je skupina predložila Komisiji, rešila vprašanje dolgoročnega uspešnega poslovanja banke Nea Proton Bank.

(207)

V zvezi s primernostjo ukrepa NP3, tj. kapitalskega vložka sklada HFSF v višini 395 milijonov EUR v banko Nea Proton Bank pred njeno prodajo skupini, Komisija meni, da je ukrep primeren, ker je pomagal ohraniti dejavnosti banke Nea Proton Bank. Te dejavnosti ne bi bilo mogoče nadaljevati brez pomoči sklada HFSF, ker je bil lastniški kapital banke Nea Proton Bank ob njeni prodaji negativen in je še naprej beležila izgubo. Banke Nea Proton Bank brez predhodne dokapitalizacije ne bi kupila nobena banka. Zato ukrep omogoča ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Na podlagi navedenega Komisija meni, da je ukrep primeren kot pomoč za reševanje.

(208)

V skladu s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja ukrepa. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje navedenega cilja.

(209)

Kot je grška centralna banka navedla v svojem pismu z dne 19. julija 2013, bi lahko likvidacija banke Nea Proton Bank povzročila širitev negativnih učinkov, sprožitev nove sistemske krize in zmanjšanje zaupanja v bančni sistem, ki je bilo nedavno, po končanju postopka dokapitalizacije, ponovno vzpostavljeno. Komisija meni, da takšni elementi stabilnosti podpirajo nujnost ukrepa NP3.

(210)

Kar zadeva obseg posredovanja, je bila višina 395 milijonov EUR določena z odprtim in nediskriminacijskim razpisnim postopkom. Skupina je opravila skrbni pregled banke Nea Proton Bank. Ponudba skupine, ki je zahtevala dokapitalizacijo v višini 395 milijonov EUR pred nakupom banke Nea Proton Bank, je bila izračunana tako, da izpolnjuje najnižji možni količnik kapitalske ustreznosti v višini 9 % in omogoča zagotovitev dodatnih 119 milijonov EUR, potrebnih zaradi pričakovanih dodatnih izgub iz posojil in pričakovanih izgub pred davkom do leta 2016. Komisija ugotavlja, da je bila pomoč v višini 395 milijonov EUR nujna.

(211)

Kar zadeva vračilo pomoči, sklad HFSF ne bo izterjal denarja, saj je bila prodajna cena en euro. Njegov prispevek je podoben nepovratnim sredstvom. Kot je navedeno v točki 44 Sporočila o dokapitalizaciji, se lahko nezadostno odplačana dokapitalizacija sprejme le v primeru bank v težavah, ki ne morejo plačati nobenega nadomestila. Komisija meni, da je to veljalo za banko Nea Proton Bank. Zaradi nevračila pomoči je potrebno temeljito prestrukturiranje v skladu s Sporočilom o dokapitalizaciji.

(212)

Ukrep kot pomoč za reševanje je torej po višini in obliki nujen za doseganje cilja omejitve motenj v grškem bančnem sistemu in celotnem gospodarstvu.

(213)

Komisija ugotavlja, da so bile po združitvi s prevzemom banke Nea Proton Bank s skupino gospodarske dejavnosti banke Nea Proton Bank prenesene na skupino. Dejstvo, da pomoč rešuje navedene gospodarske dejavnosti, bi lahko teoretično povzročilo izkrivljanje konkurence. Vendar Komisija opozarja na majhnost banke Nea Proton Bank in postopek prodaje, v katerem so imeli konkurenti možnost predložitve ponudbe za banko Nea Proton Bank. Takoj po prenosu gospodarskih dejavnosti banke Nea Proton Bank bodo te tudi popolnoma vključene v skupino in bodo prenehale obstajati kot ločena gospodarska dejavnost ali konkurent. Komisija zato ugotavlja, da pomoč ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(214)

Komisija zato ugotavlja, da je ukrep NP3 primeren, nujen in glede na temeljito prestrukturiranje, predvideno za skupino, ki je zdaj prevzela gospodarske dejavnosti banke Nea Proton Bank, sorazmeren s predvidenim ciljem.

(215)

V uvodnih izjavah 60, 61, 78 in 79 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton je Komisija v zvezi z ukrepi NP1 in NP2 ugotovila, da banka Nea Proton Bank verjetno ne bo mogla vrniti prejete državne pomoči, in poudarila, da je zaradi tega potrebno temeljito prestrukturiranje. V uvodni izjavi 211 je Komisija v zvezi z nadomestilom za ukrep NP3 ugotovila, da zaradi prodajne cene banke Nea Proton v višini enega eura sklad HFSF ne bo izterjal ničesar od 395 milijonov EUR, vloženih tik pred prodajo (ukrep NP3). Prav tako Grčija ne bo izterjala ničesar od prednostnih delnic, ki so bile izdane maja 2009, saj so z njimi povezane terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev ostale v likvidirani banki Proton Bank. Komisija zato ugotavlja, da je zaradi nevračila pomoči potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.

(216)

Točka 21 Sporočila o prestrukturiranju določa, da kadar kreditna institucija v težavah ne more kredibilno ponovno začeti dolgoročno uspešno poslovati, je treba razmisliti o pravilni likvidaciji ali prodaji banke na dražbi. Države članice bi lahko zato spodbujale izstop neuspešnih subjektov, pri čemer mora postopek izstopa potekati v ustreznem časovnem okviru, ki ohranja finančno stabilnost.

(217)

V sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton je Komisija resno podvomila, da bi lahko banka Nea Proton Bank ponovno samostojno vzpostavila svojo dolgoročno uspešnost poslovanja, in poudarila sinergije, ki bi jih bilo mogoče doseči z vključitvijo banke v velik finančni subjekt.

(218)

V zvezi s tem je v točki 17 Sporočila o prestrukturiranju pojasnjeno, da lahko prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji prispeva k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja trgov. V skladu z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah je bilo treba doseči nadaljnjo konsolidacijo bančnega sektorja, sklad HFSF pa je moral banko Nea Proton Bank prodati do 15. julija 2013.

(219)

Kot je navedeno v oddelku 7.5.2, se lahko skupina na podlagi svojega načrta prestrukturiranja šteje za poslovno uspešno. Zaradi prenosa dejavnosti banke Nea Proton Bank na skupino je bilo mogoče ponovno vzpostaviti njihovo dolgoročno uspešnost izvajanja. Poleg tega je zaradi dejstva, da je banka Nea Proton Bank popolnoma vključena v skupino in je prenehala obstajati kot samostojni konkurent, potrebno temeljito prestrukturiranje, ki se zahteva zaradi nezadostnega vračila državne pomoči.

(220)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton dvomila, da so bili stroški prestrukturiranja omejeni na najnižji znesek. Ti dvomi izhajajo iz ugotovitev, da banka Nea Proton Bank ne bi mogla ponovno samostojno vzpostaviti dolgoročne uspešnosti poslovanja, ne da bi nastali visoki stroški. Vključitev banke Nea Proton Bank v skupino, ki je večji subjekt z informacijsko infrastrukturo in strukturo obvladovanja tveganj, je rešila te dvome. Prodaja skupini prispeva k omejitvi stroškov prestrukturiranja na najnižji znesek.

(221)

V zvezi s prispevkom delničarjev in imetnikov podrejenega dolga k stroškom prestrukturiranja je Komisija že v uvodni izjavi 77 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton ugotovila, da delničarji in imetniki podrejenega dolga niso bili preneseni na banko Nea Proton Bank, temveč so ostali v okviru banke Proton Bank, tj. subjekta v likvidaciji. Zato je Komisija menila, da je bila dosežena zadostna porazdelitev bremena delničarjev in imetnikov podrejenega dolga.

(222)

V zvezi z ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence točka 30 Sporočila o prestrukturiranja določa: „ocena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja. Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.“

(223)

V zvezi z zneskom prejete pomoči Komisija opozarja na znesek skupne pomoči, ki je bila poleg državne likvidnostne podpore v višini 149,4 milijona EUR (ukrep Pr3) in grških državnih vrednostnih papirjev v višini 78 milijonov EUR (ukrep Pr2) prejeta v obliki kapitala v višini 2 111,6 milijona EUR (ukrepi Pr1, NP1, NP2 in NP3). Ukrep Pr1 je ustrezal 4,6 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Proton Bank v zadevnem času. Ukrep NP1, tj. financiranje likvidnostne vrzeli s prenosom dejavnosti z banke Proton Bank na banko Nea Proton Bank, je ustrezal približno 36 odstotkom tveganju prilagojene aktive banke Proton Bank na koncu leta 2010 ali 84 odstotkom tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank ob njeni ustanovitvi. Vložek začetnega delniškega kapitala sklada HFSF v banko Nea Proton Bank, ki je bil del ukrepa NP2, je ustrezal približno 18,8 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank ob njeni ustanovitvi. Vložki dodatnega delniškega kapitala, ki so del ukrepa NP2, so ustrezali približno 34,2 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank (na podlagi podatkov z dne 31. decembra 2012 (122)). Kot je navedeno v uvodni izjavi 80 sklepa o začetku postopka za banko New Proton, sta pomenila ukrepa NP1 in NP2 več kot 50 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke Proton Bank ali več kot 130 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank. Vložek delniškega kapitala pred prodajo skupini, tj. ukrep NP3, je ustrezal približno 48,7 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank (na podlagi podatkov z dne 31. maja 2013). Zaradi teh zneskov pomoči in nevračila pomoči je potrebno precejšnje zmanjšanje prisotnosti upravičenke na trgu.

(224)

Komisija je v uvodni izjavi 82 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton v zvezi s trgom, na katerem je poslovala banka Nea Proton Bank, poudarila, da je banka Proton Bank zelo majhna (približno 1-odstotni tržni delež skupnih sredstev grških bank) in so bila zato sredstva in obveznosti banke Proton Bank, ki so bili preneseni na banko Nea Proton Bank, razmeroma majhni glede na velikost grškega bančnega sistema. Zato je sklenila, da se kljub izredno velikemu znesku pomoči lahko šteje, da je izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč banki Nea Proton Bank, omejeno.

(225)

Poleg tega so bile dejavnosti Nea Proton Bank konkurentom ponujene na javni dražbi. Po prodaji banke Nea Proton Bank je ta prenehala obstajati kot samostojni konkurent, saj je bila popolnoma vključena v skupino.

(226)

Komisija ugotavlja, da glede na majhnost banke Nea Proton Bank, odprt prodajni postopek in dejstvo, da banka Nea Proton Bank ne bo več obstajala kot samostojni konkurent, kljub zelo velikemu znesku in nevračilu pomoči ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(227)

Na podlagi analize iz uvodnih izjav 216 do 226 Komisija ugotavlja, da prodaja banke Nea Proton Bank in njena vključitev v skupino omogočata dolgoročno uspešno poslovanje banke, da je pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek in ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(228)

Vsi ukrepi pomoči iz preglednice 7 se morajo zato razglasiti za združljive z notranjim trgom.

(229)

Komisija mora oceniti, ali ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(230)

Komisija je že v uvodnih izjavah 26 do 32 sklepa o začetku postopka za banko T Bank ugotovila, da ukrep T, tj. posredovanje iz sheme sklada HDIGF za reševanje in sklada HFSF za pokritje likvidnostne vrzeli sredstev in obveznosti, prenesenih na banko Bank TT, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V uvodni izjavi 33 navedenega sklepa je Komisija menila, da imajo gospodarske dejavnosti banke T Bank, ki so bile prenesene na banko TT Bank, koristi od državne pomoči, saj so se zaradi prejete pomoči nadaljevale.

(231)

Kapitalski vložek v višini 224,96 milijona EUR, ki ga je grška država namenila banki TT Bank (ukrep TT), je bil dodeljen na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ki je del programa pomoči grškim bankam (123). Komisija je v sklepu o odobritvi tega programa ugotovila, da pomenijo ukrepi, dodeljeni v okviru programa, državno pomoč. Ukrep TT je zato pomenil pomoč banki TT Bank.

(232)

Kot je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 98 sklepa o začetku postopka za banko New TT, vključuje ta banka gospodarske dejavnosti, ki so se pred tem izvajale v banki TT Bank, vključno z banko T Bank.

(233)

Komisija je že v uvodnih izjavah 53 do 57 sklepa o začetku postopka za banko New TT ugotovila, da ukrep NTT1, tj. posredovanje sklada HFSF za pokritje likvidnostne vrzeli banke New TT Bank, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V uvodni izjavi 54 navedenega sklepa je Komisija menila, da je banka New TT Bank gospodarska upravičenka, saj so v banko New TT Bank vključene gospodarske dejavnosti banke TT Bank, ki zaradi prejete pomoči obstajajo še naprej.

(234)

Komisija je že v uvodnih izjavah 49 do 52 sklepa o začetku postopka za banko New TT ugotovila, da ukrep NTT2, tj. začetni delniški kapital v višini 500 milijonov EUR, ki ga je vložil sklad HFSF v banko New TT Bank, pomeni državno pomoč banki New TT Bank v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(235)

Skupina je v odprtem in nediskriminacijskem razpisnem postopku pridobila delnice banke New TT Bank. Glede na informacije, ki so jih grški organi predložili 15. julija 2013, je finančni svetovalec stopil v stik s številnimi tujimi in grškimi bankami ter vlagatelji, vendar so končno ponudbo predložile le štiri največje grške banke. Na podlagi dejstva, da je finančni svetovalec stopil v stik s številnimi bankami, lahko Komisija sklene, da je bil razpisni postopek odprt in nediskriminacijski. Ponudba skupine se je glede na znesek in vrsto ponujenega plačila štela za najboljšo.

(236)

Natančneje, skupina se je dogovorila, da bo skladu HFSF plačala skupno 681 milijonov EUR v obliki novo izdanih navadnih delnic. Druga najvišja ponudba je bila gotovinska ponudba v višini 500 milijonov EUR. Torej je bila za 26,58 % nižja od ponudbe skupine. Glede na pismo grške centralne banke z dne 8. julija 2013 se nobena gotovinska ponudba domače banke ni mogla upoštevati, kolikor je bila odvisna od financiranja iz Eurosistema, še zlasti, če je prejela izredno likvidnostno pomoč. Zato druga najvišja ponudba ni bila v skladu z zahtevami grške centralne banke.

(237)

Opozoriti je treba tudi, da je v skladu s prodajno pogodbo sklad HFSF prejel 1 418,75 milijona novih navadnih delnic skupine po ponudbeni ceni 0,48 EUR za delnico (124). Delež sklada HFSF v skupini se je s 93,55 % povečal na 95,23 %.

(238)

Zato Komisija ugotavlja, da prevzem ne pomeni pomoči kupcu.

(239)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da pomenijo ukrepi T, TT, NTT1 in NTT2 državno pomoč. V zvezi z ukrepom T Komisija ugotavlja, da so bile pomoči deležne dejavnosti banke T Bank, ker so bile prenesene na banko TT Bank, pozneje pa na banko New TT Bank. V zvezi z ukrepom TT Komisija ugotavlja, da so bile pomoči deležne dejavnosti banke TT Bank, te pa so bile prenesene na banko New TT Bank. Upravičenka ukrepov NTT1 in NTT2 je banka New TT Bank.

(240)

Zato Komisija ugotavlja, da so bile gospodarske dejavnosti banke T Bank zaradi dejstva, da so bile vključene v banko TT Bank in pozneje v banko New TT Bank, deležne pomoči v obliki dokapitalizacije v višini 677 milijonov EUR, dejavnosti, ki jih je opravljala banka TT Bank in so bile vključene v banko New TT Bank, pa so bile deležne državne pomoči v obliki kapitalske podpore v višini 4 457,96 milijona EUR (ukrepi TT, NTT1 in NTT2).

Preglednica 10

Pregled skupne pomoči, ki so jo prejele banke T Bank, TT Bank in New TT Bank

(241)

Člen 107(3)(b) Pogodbe Komisijo pooblašča, da presodi, ali je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(242)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 199 in 200, je treba ukrepe pomoči grškim bankam zdaj oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(243)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 201, mora biti pomoč skladna s splošnimi merili združljivosti, da bi bila združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, torej mora biti primerna, nujna in sorazmerna.

(244)

Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v Sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(245)

Sporočilo o dokapitalizaciji (125) določa nadaljnje smernice o ravni nadomestila, potrebnega za državne kapitalske vložke.

(246)

Poleg tega je Komisija v Sporočilu o prestrukturiranju pojasnila (126), kako bo ocenjevala načrte prestrukturiranja. V svoji oceni načrta prestrukturiranja skupine bo v skladu s Sporočilom o prestrukturiranju upoštevala vse ukrepe iz preglednice 8.

(247)

Komisija je v sklepu o banki T Bank v zvezi z ukrepom T ugotovila, da posredovanje izpolnjuje pogoje iz člena 107(3)(b) Pogodbe, in sklenila, da je združljivo z notranjim trgom, saj bi se s tem zagotovila finančna stabilnost za obdobje šestih mesecev od datuma sprejetja navedenega sklepa. Grški organi niso predložili posodobljenega načrta prestrukturiranja za banko TT Bank, pri katerem bi bila upoštevana vključitev dejavnosti banke T Bank v banko TT Bank pred koncem tega šestmesečnega obdobja. Vendar je Komisija v uvodni izjavi 83 sklepa o začetku postopka za banko New TT menila, da je bila nepredložitev takšnega načrta razumljiva, ker je bila odločitev sprejeta v času, ko naj bi bila banka TT Bank rešena. Ker so grški organi januarja 2013 predložili načrt prestrukturiranja za banko New TT Bank, njegovo posodobitev pa marca 2013, pri čemer oba načrta obravnavata dejavnosti, prenesene z banke T Bank na banko TT Bank, je Komisija v sklepu o začetku postopka za banko New TT začasno, do sprejetja končne odločitve o ukrepih T, TT, NTT1 in NTT2, potrdila ukrep T kot pomoč za reševanje.

(248)

Komisija je že v odločbi z dne 19. novembra 2008 (127) ugotovila, da je ukrep TT, dodeljen maja 2009 na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ki je del programa pomoči grškim bankam, kot pomoč za reševanje združljiv s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008. Odločba z dne 19. novembra 2008 ni upoštevala Sporočila o dokapitalizaciji, ker takrat še ni bilo sprejeto.

(249)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za banko New TT odobrila ukrepa NTT1 in NTT2 kot pomoč za reševanje.

(250)

Komisija je v uvodni izjavi 45 sklepa o banki T Bank opozorila, da sklada HDIGF in HFSF verjetno ne bosta izterjala denarja in je zato financiranje likvidnostne vrzeli z banke T Bank na banko TT Bank podobno nepovratnim sredstvom. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 101 sklepa o začetku postopka za banko New TT, bi lahko sklad HFSF pričakoval, da bo izterjal le del svojega vložka začetnega delniškega kapitala v višini 500 milijonov EUR (ukrep NTT2). Komisija je tudi ugotovila, da ne bo plačano nadomestilo za sklad HFSF za kritje likvidnostne vrzeli z banke TT Bank na banko New TT Bank (ukrep NTT1) in je zelo malo verjetno, da bi sklad HFSF veliko izterjal od 3,7 milijarde EUR. Nazadnje Komisija v zvezi z ukrepom TT ugotavlja, da država najverjetneje ne bo izterjala ničesar, ker so njene terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev, povezane s prednostnimi delnicami, ki so bile izdane maja 2009, ostale v banki TT Bank, za katero se je začel likvidacijski postopek.

(251)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 77 in 102 sklepa o začetku postopka za banko New TT, je zaradi nevračila pomoči potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.

(252)

Točka 21 Sporočila o prestrukturiranju določa, da kadar kreditna institucija v težavah ne more kredibilno ponovno začeti dolgoročno uspešno poslovati, je treba razmisliti o redni likvidaciji ali prodaji banke na dražbi.

(253)

V oddelku 3.2.4.1 sklepa o začetku postopka za banko New TT je Komisija resno podvomila, da bi lahko banka New TT Bank ponovno samostojno vzpostavila dolgoročno uspešnost svojega poslovanja in dosegla načrtovano rast prihodka. Poudarila je tudi, da je banka New TT Bank sprejela le omejeno število ukrepov za ustvarjanje dobička in da ni sprejela ukrepov za znižanje stroškov zaposlenih in racionalizacijo mreže podružnic. Navedla je tudi sinergije, ki bi lahko bile dosežene z vključitvijo banke New TT Bank v velik finančni subjekt.

(254)

V zvezi s tem je v točki 17 Sporočila o prestrukturiranju pojasnjeno, da lahko prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji prispeva k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja trgov. Poleg tega je bila v skladu z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah prodaja banke New TT Bank prednostni ukrep, ki upošteva javni interes, finančno stabilnost in zaščito sredstev sklada HFSF.

(255)

Kot je navedeno v oddelku 7.5.2, se lahko skupina na podlagi svojega načrta prestrukturiranja šteje za poslovno uspešno. Zato je zaradi dejstva, da so dejavnosti banke New TT Bank zdaj prenesene v skupino, omogočena ponovna vzpostavitev njihovega dolgoročnega uspešnega izvajanja. Banka New TT Bank preneha obstajati kot samostojni konkurent. Operativno združenje banke New TT Bank in skupine je bilo končano 14. aprila 2014. Mreža podružnic z blagovno znamko „Hellenic Postbank“ se bo zmanjšala (skupina namerava obdržati blagovno znamko „Hellenic Postbank“ za nekatere podružnice, blagovna znamka „T-bank“ ne bo ohranjena, mreža podružnic „T-bank“ pa bo skoraj v celoti zaprta), tudi s popolno operativno vključitvijo zalednih služb in drugih dejavnosti glavne poslovalnice v skupino. Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja zagotavlja, da bo temeljito prestrukturiranje, kot se zahteva zaradi nezadostnega vračila pomoči, doseženo.

(256)

Skrbi Komisije iz uvodne izjave 99 sklepa o začetku postopka za banko New TT, in sicer ali so se stroški prestrukturiranja zvišali zaradi samostojnega prestrukturiranja banke New TT Bank, so bile rešene s sistemom prostovoljnega izstopa (128), ki ga je samostojno izvedla banka New TT Bank julija 2013, in s prodajo banke New TT Bank skupini. Natančneje, racionalizacija mreže podružnic, popolna vključitev banke T Bank in popolna operativna vključitev banke New TT Bank v skupino omejujejo stroške prestrukturiranja na najnižji znesek.

(257)

V zvezi s porazdelitvijo bremena delničarjev in imetnikov podrejenega dolga je Komisija že v uvodni izjavi 100 sklepa o začetku postopka za banko New TT ugotovila, da delničarji in imetniki podrejenega dolga niso bili preneseni na banko New TT Bank, temveč so ostali v banki TT Bank, torej subjektu v likvidaciji. Zato je Komisija menila, da je bila dosežena zadostna porazdelitev bremena delničarjev in imetnikov podrejenega dolga.

(258)

Meni tudi, da so stroški prestrukturiranja omejeni na najnižji potrebni znesek in da je bila dosežena zadostna porazdelitev bremena. Vendar kot je bilo ugotovljeno že v uvodni izjavi 251, je zaradi nevračila pomoči potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.

(259)

V zvezi z ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence točka 30 Sporočila o prestrukturiranju določa: „ocena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.“

(260)

V zvezi z zneskom prejete pomoči je Komisija v uvodni izjavi 104 sklepa o začetku postopka za banko New TT opozorila, da je prejela banka New TT Bank 4,6 milijarde EUR pomoči (ukrepa NTT1 in NTT2), kar pomeni več kot 70 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke TT Bank in več kot 90 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke New TT Bank. Komisija je še opozorila, da je banka TT Bank (tj. pravna oseba, ki je pred tem opravljala dejavnosti, ki so bile vključene v banko New TT Bank) pred tem prejela pomoč v okviru programa pomoči grškim bankam (129), saj je prejela prvi kapitalski vložek v višini 224,96 milijona EUR v obliki prednostnih delnic (ukrep TT), kar je bilo enako približno 2,9 odstotka njene tveganju prilagojene aktive v zadevnem času. Kar zadeva reševanje banke T Bank, so bile njene dejavnosti prenesene na banko TT Bank, za kar je prejela pomoč za reševanje v višini približno 678 milijonov EUR (ukrep T), kar je bilo enako 37,7 odstotka tveganju prilagojene aktive banke T Bank na referenčni datum združitve (31. marec 2011). Zaradi teh zneskov in nevračila pomoči je potrebno temeljito prestrukturiranje.

(261)

Po drugi strani pa je Komisija v uvodni izjavi 104 sklepa o začetku postopka za banko New TT opozorila na okoliščine, v katerih je bila pomoč dodeljena. Natančneje, zdi se, da razlog za precejšnji del izgub banke TT Bank v zadnjih letih niso tvegane dejavnosti, ampak lastništvo grških državnih obveznic. Komisija je ugotovila tudi, da je razlog za visoke izgube iz posojil zaradi posojanja gospodinjstvom in družbam zlasti izredno globoka ter dolgotrajna recesija in ne tvegana posojilna praksa. Zato se zdi, da pomoč nekoliko izkrivlja konkurenco. Vendar je Komisija ugotovila, da je imela banka TT Bank sorazmerno s svojo velikostjo veliko več grških državnih obveznic kot druge grške banke, kar kaže na neustrezno tveganje.

(262)

Kot je bilo navedeno, je banka New TT Bank prenehala obstajati kot samostojni konkurent, ki določa svojo politiko samostojno. Načrt prestrukturiranja skupine temelji na predpostavki o popolni vključitvi banke New TT Bank, tudi če bo skupina za nekatere podružnice in produkte še naprej uporabljala blagovno znamko „Hellenic Postbank“.

(263)

V zvezi s trgom, na katerem je poslovala banka New TT Bank, je Komisija v uvodni izjavi 106 sklepa o začetku postopka za banko New TT poudarila, da je banka TT Bank srednje velika grška banka (približno 6-odstotni depozitni delež) in so bila zato sredstva in obveznosti banke TT Bank, ki so bila prenesena na banko New TT Bank, razmeroma majhna glede na velikost grškega bančnega sistema. Zato je sklenila, da se kljub izredno velikemu znesku pomoči lahko šteje, da je izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč banki New TT Bank, precej omejeno.

(264)

Načrtovano zmanjševanje velikosti mreže podružnic blagovne znamke „Hellenic Postbank“ z ukinitvijo približno 50 podružnic (130) od 196 potrjuje oceno v uvodni izjavi 263, in sicer da se lahko izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč banki New TT Bank, šteje za precej omejeno.

(265)

Poleg tega so bile dejavnosti New TT Bank konkurentom ponujene na odprti in nediskriminacijski dražbi.

(266)

Precejšnji del ukrepov pomoči NTT1 in NTT2 je bil potreben zaradi odpisa dolga državi (v obliki programa PSI) ter izredno dolgotrajne recesije, in ne zaradi neustrezne posojilne prakse. Poleg tega je bil obseg dejavnosti banke New TT Bank majhen, prodajni postopek odprt, pregleden in nediskriminacijski, banka New TT Bank pa bo prenehala obstajati kot samostojni konkurent. Zato Komisija ugotavlja, da kljub velikemu znesku pomoči in neustreznemu vračilu dodeljene državne pomoči ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(267)

Komisija ugotavlja, da prodaja New TT Bank skupini in s tem povezano prestrukturiranje zagotavljata, da banka New TT Bank dolgoročno uspešno posluje, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek in ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(268)

Vsi ukrepi pomoči iz preglednice 8 se morajo razglasiti za združljive z notranjim trgom.

(269)

Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(270)

Komisija je v odločbah o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam (131) že ugotovila, da je likvidnostna podpora, dodeljena v okviru programa, pomoč. Znesek neodplačanih jamstev je 15. aprila 2011 znašal 13 600 milijonov EUR in je 30. novembra 2013 dosegel 13 932 milijonov EUR. Prihodnja likvidnostna podpora, dodeljena v okviru navedenega programa, bi prav tako pomenila pomoč.

(271)

Komisija je v odločbi z dne 19. novembra 2008 o programu pomoči grškim bankam že ugotovila, da bodo sredstva za dokapitalizacijo, dodeljena v okviru ukrepa dokapitalizacije v navedenem programu, pomenila pomoč. Skupina je prejela 950 milijonov EUR v obliki prednostnih delnic, kar je enako 2 odstotkoma tveganju prilagojene aktive skupine (132).

(272)

Grčija je leta 2010 uvedla več sprememb tehničnih parametrov navedenih prednostnih delnic. Glede na to, da se je s temi spremembami zvišalo nadomestilo državi, saj se kupon vsako leto zviša za 2 %, če se prednostne delnice ne odkupijo v petih letih, Komisija ugotavlja, da spremembe tehničnih parametrov skupini ne zagotavljajo nobene prednosti in zato ne vključujejo dodatne državne pomoči.

(273)

Komisija je v točki 51 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 pojasnila, da zagotovitev sredstev centralnih bank finančnim institucijam ne pomeni pomoči, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji v zvezi s plačilno sposobnostjo finančne institucije, njenim zavarovanjem, obrestno mero, zaračunano finančni instituciji, in neobstojem posrednega jamstva države. Izredna likvidnostna pomoč banki z državnim jamstvom pomeni pomoč, saj ne izpolnjuje navedenih kumulativnih pogojev, in sicer predvsem zaradi dejstva, da je podprta z državnim jamstvom in dodeljena v povezavi z drugimi podpornimi ukrepi.

(274)

Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom izpolnjuje pogoje iz člena 107(1) Pogodbe. Ker ta ukrep vključuje državno jamstvo v korist grške centralne banke, bo vse izgube krila država. Zato ukrep vključuje državna sredstva. Izredna likvidnostna pomoč bankam omogoča, da dobijo sredstva, kadar nimajo dostopa do trga medbančnih posojil in rednih operacij refinanciranja Eurosistema. Zato izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom skupini zagotavlja prednost. Ukrep je selektiven, saj je izredna likvidnostna pomoč omejena na bančni sektor. Poleg tega izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom izkrivlja konkurenco, saj skupini omogoča, da še naprej deluje na trgu, ter preprečuje njen propad in izstop s trga. Prednost, zagotovljena skupini, vpliva na trgovino med državami članicami, saj je skupina dejavna v drugih državah članicah in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo ali bi bile lahko zainteresirane za delovanje v Grčiji.

(275)

Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom (ukrep L2) pomeni državno pomoč. Znesek izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom se je s časom spreminjal. 31. decembra 2012 je znašal približno 12 milijard EUR.

(276)

Komisija je v oddelku 5.1 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank že ugotovila, da je prva premostitvena dokapitalizacija državna pomoč. Prejeti kapital je znašal 3 970 milijonov EUR.

(277)

Ukrep B2 je bil izveden s sredstvi iz sklada HFSF, ki vključujejo državna sredstva, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank.

(278)

Kar zadeva obstoj prednosti, se je delež kapitala skupine zaradi ukrepa B2 povečal v taki meri, da je lahko skupina še naprej delovala na trgu in imela dostop do financiranja iz Eurosistema. Poleg tega nadomestilo ukrepa B2 sestavljajo natečene obresti na obveznice instrumenta EFSF in dodatna provizija v višini 1 %. Ker je to nadomestilo občutno nižje od nadomestil za podobne kapitalske instrumente na trgu, skupina pod takimi pogoji na trgu nedvomno ne bi mogla zbrati kapitala. Zato je ukrep B2 skupini zagotovil prednost iz državnih sredstev. Ukrep je selektiven, saj je bil na voljo samo skupini.

(279)

Zaradi ukrepa B2 se je položaj skupine okrepil, saj je dobila finančna sredstva, ki jih je potrebovala, da bi lahko še naprej izpolnjevala kapitalske zahteve, kar je povzročilo izkrivljanje konkurence. Poleg tega bi lahko ukrep B2 prizadel trgovino med državami članicami, saj skupina deluje na drugih evropskih bančnih trgih in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji, zlasti na zavarovalniškem trgu.

(280)

Komisija meni, da ukrep B2 pomeni državno pomoč. Nacionalni organi so ga priglasili kot pomoč. Prejeti kapital je znašal 1 341 milijonov EUR.

(281)

Z ukrepom B3 se je sklad HFSF zavezal, da bo zagotovil dodatni kapital, potreben za dokončanje dokapitalizacije skupine do zneska, ki ga je grška centralna banka zahtevala v okviru testa izjemnih situacij iz leta 2012. Sklad HFSF prejema sredstva od države. Zato Komisija ugotavlja, da pismo zagotavlja državna sredstva. Okoliščine, v katerih lahko sklad HFSF dodeli podporo finančnim institucijam, so točno določene in omejene z zakonom. Zato je uporabo navedenih državnih sredstev mogoče pripisati državi. Sklad HFSF se je zavezal, da bo zagotovil dodatni kapital v višini do 528 milijonov EUR.

(282)

Pismo o zavezi je skupini zagotovilo prednost, saj je deponente pomirilo, da bo lahko skupina pridobila celotni znesek potrebnega kapitala, oziroma, da bo sklad HFSF zagotovil kapital, če ga skupina ne bo mogla zbrati na trgu. Ta zaveza je olajšala tudi zbiranje zasebnega kapitala na trgu, saj je vlagatelje pomirila, da bo sklad HFSF zagotovil del kapitala, če ga skupina ne bo mogla pridobiti na trgu. Noben zasebni vlagatelj se ne bi zavezal, dokler ne bi poznal pogojev dokapitalizacije, in takrat skupina ni imela dostopa do kapitalskega trga.

(283)

Poleg tega bi lahko ukrep B3 prizadel trgovino med državami članicami in izkrivljal konkurenco, saj skupina deluje na drugih evropskih bančnih trgih in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji, zlasti na zavarovalniškem trgu.

(284)

Zato ukrep B3 pomeni pomoč in so ga grški organi 27. decembra 2012 priglasili kot državno pomoč.

(285)

Dokapitalizacija iz pomladi 2013 (ukrep B4) je preoblikovanje prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2) in pisma o zavezi (ukrep B3) v trajno dokapitalizacijo v obliki navadnih delnic v višini 5 839 milijonov EUR. Ukrep B4 je preoblikovanje že dodeljene pomoči, zato še vedno vključuje državna sredstva, vendar ne zviša nominalnega zneska pomoči. Vseeno pa poveča prednost za skupino (in s tem izkrivljanje konkurence), saj je ta ukrep trajna dokapitalizacija in ne začasna dokapitalizacija, kot sta ukrepa B1 in B2. V primerjavi z ukrepom B3, ki je le zaveza in ne dejanska dokapitalizacija, je ukrep B4 zvišal kapitalsko ustreznost skupine in zato prinaša večjo prednost.

(286)

Komisija ugotavlja, da taka podpora ni bila dodeljena vsem bankam, ki delujejo v Grčiji. Komisija v zvezi z izkrivljanjem konkurence in vplivom na trgovino na primer ugotavlja, da je pomoč skupini omogočila poslovanje v drugih državah članicah, kot sta Romunija in Bolgarija. Likvidacija skupine bi povzročila prenehanje njenih dejavnosti v tujini prek likvidacije teh dejavnosti ali prodaje podjetij. Poleg tega zavarovalniške dejavnosti skupine v Grčiji konkurirajo dejavnostim odvisnih podjetij zavarovalnic iz drugih držav članic. Zato ta ukrep izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Ukrep B4 zato pomeni državno pomoč.

(287)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Znesek državne pomoči, vključene v ukrepih B1, B2, B3 in B4, je 5 839 milijonov EUR, kar je tudi znesek državne podpore, ki je bil skupini dejansko izplačan iz sklada HFSF.

(288)

V točki 31 Sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija poleg absolutnega zneska pomoči upoštevati tudi pomoč „v razmerju do tveganju prilagojene tehtane aktive banke“. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so bili dodeljeni v enoletnem obdobju, in sicer od aprila 2012 do maja 2013. Tveganju prilagojena aktiva skupine se je v tem obdobju spremenila. Zato se pojavi vprašanje, katera raven tveganju prilagojene aktive naj se uporabi, oziroma, ali naj se uporabi raven na začetku ali raven na koncu tega obdobja. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so namenjeni pokritju potrebe po kapitalu, ki jo je grška centralna banka določila marca 2012 (test izjemnih situacij iz leta 2012). Z drugimi besedami, potrebe po kapitalu, ki so jih pokrili navedeni ukrepi, so obstajale že marca 2012. Komisija zato meni, da bi bilo treba znesek pomoči, vključene v ukrepih B1, B2, B3 in B4, primerjati s tveganju prilagojeno aktivo skupine na dan 31. marca 2012. Opozoriti je treba tudi, da grška centralna banka potreb grških bank po kapitalu od marca 2012 do dokapitalizacije iz pomladi 2013 ni prilagodila navzgor ali navzdol glede na pridobitve teh bank. Ta dejavnik potrjuje, da so bili ukrepi B1, B2, B3 in B4 ukrepi pomoči, povezani s skupino v obsegu, v kakršnem je ta obstajala 31. marca 2012.

(289)

Prva in druga premostitvena dokapitalizacija in pismo o zavezi so skupaj znašali 5 839 milijonov EUR. Ta znesek je enak 13,8 odstotka tveganju prilagojene aktive skupine na dan 31. marca 2012.

(290)

Skupina je 31. marca 2014 prejela pismo o zavezi sklada HFSF, s katerim se je ta zavezal k udeležbi pri povečanju delniškega kapitala skupine za znesek do 2 864 milijonov EUR (ukrep C). Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 277, ta ukrep vključuje uporabo državnih sredstev. Ukrep pomeni prednost za skupino, saj zagotavlja, da bo lahko pridobila potrebni kapital, kar bo pomirilo deponente in skupini olajšalo zbiranje kapitala zasebnih vlagateljev.

(291)

Če zasebni vlagatelji ne bodo vpisali celotnega zneska povečanja kapitala, bo moral sklad HFSF izpolniti zavezo iz pisma o zavezi in dejansko vložiti kapital v skupino. Tak kapitalski vložek bi v primerjavi s pismom o zavezi pomenil večjo prednost v korist skupine. Za razliko od samega pisma o zavezi dejanski kapitalski vložek zviša kapitalsko ustreznost skupine.

(292)

Niti pismo o zavezi niti njegova morebitna izvedba v obliki dejanskega kapitalskega vložka nista skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Tudi če bi sklad HFSF nove delnice kupil po enaki ceni kot zasebni vlagatelji, se okoliščine udeležbe sklada močno razlikujejo od okoliščin udeležbe zasebnih vlagateljev, ki bodo vpisali nove delnice. Sklad HFSF se je zavezal, da bo po potrebi vpisal celotni znesek povišanja delniškega kapitala, preden se kateri koli zasebni vlagatelj uradno zaveže k nakupu delnic. Zasebni vlagatelji, ki bodo kupili nove delnice, bodo prepričani, da bo skupina v vsakem primeru zbrala celotni znesek potrebnega kapitala, saj bo sklad HFSF deloval kot finančna podpora in kupil vse delnice, ki jih zasebni vlagatelji ne bodo vpisali. Poleg tega bo sklad HFSF sodeloval le, če bo zanimanje zasebnih vlagateljev za nakup po najnižji ceni iz objavljenega razpona cen nezadostno. Tako bo sklad HFSF zagotovil kapital, ki ga skupina ne bo mogla pridobiti na trgu, po enaki ceni za delnico. Zato sklad zagotavlja kapital v znesku ali po ceni, ki je trg ni pripravljen zagotoviti.

(293)

Ukrep C je selektiven, saj je bil dodeljen samo skupini. Položaj skupine se je okrepil, saj je dobila finančna sredstva, ki jih je potrebovala, da bi lahko še naprej izpolnjevala predpisane kapitalske zahteve, ki jih je določila grška centralna banka. Zato ukrep zagotavlja prednost, ki izkrivlja konkurenco. Poleg tega bi lahko ukrep C prizadel trgovino med državami članicami, saj skupina deluje na drugih evropskih bančnih trgih in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji, zlasti na zavarovalniškem trgu.

(294)

Zaveza za dokapitalizacijo iz leta 2014 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Znesek pomoči, vključene v tem ukrepu, je 2 864 milijonov EUR, kar je enako 7,5 odstotka tveganju prilagojene aktive skupine na dan 31. decembra 2013 (133).

(295)

Če bo sklad HFSF izpolnil zavezo in dejansko vložil dodatni kapital v skupino, bo povečal prednost za skupino in izkrivljanje konkurence, vendar ne bo zvišal nominalnega zneska pomoči (134).

(296)

Ukrepi A, B1, B2, B3, B4 in C so državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

Preglednica 11

Pregled skupne pomoči, ki jo je prejela skupina

(297)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 200, je treba ukrepe pomoči oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe (135).

(298)

Med finančno krizo je Komisija razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v Sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(299)

Navodila glede ukrepov dokapitalizacije so na voljo v Sporočilu o dokapitalizaciji in Sporočilu o podaljšanju iz leta 2011.

(300)

V Sporočilu o prestrukturiranju je opredeljen pristop Komisije v zvezi z oceno načrtov prestrukturiranja, zlasti potrebe po ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, da se zagotovi ustrezen prispevek upravičenca in omeji izkrivljanje konkurence.

(301)

Navedeni okvir je bil dopolnjen s Sporočilom o bančništvu iz leta 2013, ki se uporablja za ukrepe pomoči, priglašene po 1. avgustu 2013.

(302)

Likvidnostna podpora, ki jo je skupina že prejela, je bila dokončno odobrena z zaporednimi odločbami o odobritvi ukrepov v okviru programa pomoči grškim bankam ter odobritvi sprememb in podaljšanj programa (136). Kakršno koli prihodnjo likvidnostno podporo bo treba skupini dodeliti v okviru programa, ki ga je Komisija ustrezno odobrila. Pogoje za tako pomoč bo morala Komisija odobriti pred dodelitvijo pomoči, zato jih v tem sklepu ni treba podrobneje oceniti.

(303)

Dokapitalizacija iz leta 2009 v obliki prednostnih delnic (ukrep A) je bila dodeljena v okviru ukrepa dokapitalizacije, odobrenega leta 2008 v okviru programa pomoči grškim bankam na podlagi Sporočila o bančništvu iz leta 2008. Zato je ni treba ponovno oceniti na podlagi Sporočila o bančništvu iz leta 2008, treba pa jo je oceniti na podlagi Sporočila o prestrukturiranju.

(304)

Združljivost izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom (ukrep L2) bi bilo treba najprej oceniti na podlagi Sporočila o bančništvu iz leta 2008 in Sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Kakršna koli izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom, dodeljena po 1. avgustu 2013, spada na področje uporabe Sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(305)

Združljivost dokapitalizacij iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4), zlasti kar zadeva nadomestilo, bi bilo treba najprej oceniti na podlagi Sporočila o bančništvu iz leta 2008, Sporočila o dokapitalizaciji in Sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank izrazila dvom glede združljivosti ukrepa B1 z navedenimi sporočili. Navedeni ukrepi so bili izvedeni pred 1. avgustom 2013, zato ne spadajo na področje uporabe Sporočila o bančništvu iz leta 2013. Združljivost dokapitalizacij iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4) bi bilo treba oceniti tudi na podlagi Sporočila o prestrukturiranju.

(306)

Združljivost zaveze za dokapitalizacijo iz leta 2014 (ukrep C) bi bilo treba oceniti na podlagi Sporočila o bančništvu iz leta 2013, ki določa nove zahteve glede prispevka podrejenih upnikov in plačila vodstvenih delavcev, Sporočila o dokapitalizaciji in Sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Združljivost ukrepa C bi bilo treba oceniti tudi na podlagi Sporočila o prestrukturiranju.

(307)

Da bi bila pomoč združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, mora biti skladna s splošnimi merili združljivosti, in sicer mora biti primerna, nujna in sorazmerna.

(308)

Ker grške banke niso imele dostopa do trga medbančnih posojil in so postale povsem odvisne od financiranja centralne banke, kot je navedeno v uvodni izjavi 32, in ker si skupina ni mogla izposoditi zadostnih sredstev prek rednih operacij refinanciranja, je potrebovala izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom, da bi si zagotovila zadostno likvidnost in s tem preprečila svoj propad. Komisija meni, da je ukrep L2 primeren mehanizem za odpravo resne motnje, ki bi jo povzročil propad skupine.

(309)

Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom pomeni razmeroma visoke stroške financiranja za skupino, zato ima ta zadostno spodbudo, da se pri razvoju svojih dejavnosti ne zanaša na navedeni vir financiranja. Skupina je morala plačevati obrestno mero, ki je bila […] bazičnih točk višja od tiste za redne operacije refinanciranja Eurosistema. Poleg tega je morala državi plačati provizijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk. Zato so skupni stroški izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom za skupino bistveno višji od običajnih stroškov refinanciranja ECB. Predvsem je razlika med temi stroški višja od zahtevane stopnje provizije za jamstvo iz Sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Zato se lahko skupno nadomestilo, ki ga je zaračunala država, šteje za zadostno. Kar zadeva znesek izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom, ga grška centralna banka in ECB redno preverjata ob upoštevanju dejanskih potreb skupine. Pozorno spremljata uporabo te pomoči in zagotavljata, da je omejena na najmanjši potrebni znesek. Zato ukrep L2 skupini ne zagotavlja presežne likvidnosti, ki bi jo lahko uporabila za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo konkurenco. Ukrep je omejen na najmanjši potrebni znesek.

(310)

Tak natančen nadzor nad uporabo izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom in redno preverjanje, ali je uporaba te pomoči omejena na najmanjšo potrebno, zagotavljata tudi, da je ta likvidnost sorazmerna in ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija ugotavlja tudi, da se je Grčija zavezala, da bo izvedla več ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov prelivanja, kot je analizirano v oddelku 7.6, kar dodatno zagotavlja, da se bo skupina čim prej prenehala zanašati na likvidnostno podporo in da je taka pomoč sorazmerna.

(311)

Ukrep L2 je zato skladen s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o podaljšanju iz leta 2011. Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 ni uvedlo dodatnih zahtev glede jamstev, zato je ukrep L2 skladen tudi s Sporočilom o bančništvu iz leta 2013.

(312)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 201, mora biti pomoč skladna s splošnimi merili združljivosti (137), da bi bila združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, in sicer mora biti primerna, nujna in sorazmerna.

(313)

Sporočilo o dokapitalizaciji in Sporočilo o podaljšanju iz leta 2011 določata dodatna navodila glede ravni nadomestila, potrebnega za državne kapitalske vložke.

(314)

Komisija meni, da so dokapitalizacije iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4) primerne, saj preprečujejo stečaj skupine. Skupina brez teh dokapitalizacij ne bi mogla nadaljevati svojih dejavnosti, saj je bil njen kapital konec leta 2012 negativen (138).

(315)

V zvezi s tem je Komisija v sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank opozorila, da je skupina ena od največjih bančnih institucij v Grčiji, tako v smislu dajanja posojil kot v smislu zbiranja vlog. Kot taka je skupina sistemsko pomembna za Grčijo. Zato bi propad skupine povzročil resno motnjo v grškem gospodarstvu. V takratnih prevladujočih okoliščinah so imele finančne institucije v Grčiji težave pri dostopu do financiranja. Nezadostno financiranje je omejilo njihovo sposobnost zagotavljanja posojil grškemu gospodarstvu. V takih razmerah bi propad skupine še povečal motnje v gospodarstvu. Poleg tega so bili ukrepi B1, B2, B3 in B4 sprejeti predvsem zaradi programa PSI, ki je bil zelo izjemen in nepredvidljiv dogodek, in ne zaradi slabega upravljanja ali prevzemanja prevelikih tveganj s strani skupine. Ukrepi se zato nanašajo predvsem na rezultate programa PSI in prispevajo k ohranjanju finančne stabilnosti v Grčiji.

(316)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank izrazila dvom o tem, ali so bili takoj sprejeti vsi možni ukrepi za zagotovitev, da skupina v prihodnosti ne bo več potrebovala pomoči. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 130 do 132 tega sklepa, se je Grčija zavezala, da bo izvedla več ukrepov v zvezi z upravljanjem podjetij in komercialnimi dejavnostmi skupine. Kot je opisano v uvodnih izjavah 102 do 104 in 111, je skupina tudi obširno prestrukturirala svoje dejavnosti in pri tem že izvedla veliko ukrepov za znižanje stroškov in odprodaj. S tem so bili dvomi Komisije odpravljeni.

(317)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank izrazila dvom tudi o tem, ali obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi za primer, da bi skupina prešla pod državni nadzor, ali za primer, da bi zasebni delničarji ohranili nadzor, država pa bi postala večinska lastnica skupine. Komisija ugotavlja, da zaveze iz uvodnih izjav 131 in 132 zagotavljajo, da se bodo kreditni posli skupine opravljali na komercialni osnovi in da bo vsakodnevno poslovanje zaščiteno pred poseganjem države. Okvir odnosov, o katerem sta se dogovorila sklad HFSF in skupina, zagotavlja tudi, da so interesi države kot glavnega delničarja zaščiteni pred prevzemanjem prevelikih tveganj s strani vodstva skupine.

(318)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 tako zagotavljajo ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za zmanjšanje prihodnjih izgub in za zagotovitev, da neustrezno upravljanje ne bo ogrožalo dejavnosti skupine. Na podlagi tega Komisija ugotavlja, da so ukrepi B1, B2, B3 in B4 primerni.

(319)

V skladu s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje cilja.

(320)

Grška centralna banka je v okviru testa izjemnih situacij izračunala znesek kapitalske podpore, da bi zagotovila, da bo navadni lastniški temeljni kapital v obdobju 2012–2014 ostal nad določeno ravnjo, kot je prikazano v preglednici 3. Zato kapitalska podpora skupini ne zagotavlja presežnega kapitala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 316, so bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje tveganja, da bo skupina v prihodnosti potrebovala dodatno pomoč.

(321)

Kar zadeva nadomestilo za prvo in drugo premostitveno dokapitalizacijo (ukrepa B1 in B2), Komisija opozarja, da sta bila ukrepa dodeljena maja 2012 in decembra 2012 ter izplačana s stvarnim vložkom v obliki obveznic instrumenta EFSF. Sklad HFSF je od dneva izplačila navedenih obveznic do dneva dokapitalizacije pomladi 2013 prejemal nadomestilo v obliki natečenih obresti na obveznice EFSF in provizije v višini 1 % (139). Kot je bilo poudarjeno v sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank, je navedeno nadomestilo nižje od spodnje meje razpona od 7 % do 9 % iz Sporočila o dokapitalizaciji. Vendar je bilo obdobje plačevanja nizkega nadomestila pri ukrepu B1 omejeno na eno leto, pri ukrepu B2 pa na pet mesecev (oziroma do preoblikovanja premostitvene dokapitalizacije v standardno dokapitalizacijo v obliki navadnih delnic, tj. ukrep B4). Medtem ko prva in druga premostitvena dokapitalizacija nista povzročili zmanjšanja deleža obstoječih delničarjev, je dokapitalizacija iz pomladi 2013, ki je bila preoblikovanje prve in druge premostitvene dokapitalizacije, močno zmanjšala njihov delež lastniškega kapitala skupine, saj je ta upadel na 1,4 %. Neobičajne razmere, ki so prevladovale od dneva prve premostitvene dokapitalizacije, so se nato končale. Dvomi, izraženi v sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank, so bili zato odpravljeni.

(322)

Nadalje, ob upoštevanju netipičnega vira težav skupine, ki je utrpela izgube predvsem zaradi odpisa dolga državi (program PSI in odkup dolga, ki sta državi zagotovila precejšnjo prednost, tj. zmanjšanje dolga) in zaradi posledic dolgotrajne recesije na domačem trgu, lahko Komisija sprejme tako začasno odstopanje od standardnih zahtev glede nadomestila iz Sporočila o dokapitalizaciji (140).

(323)

Ukrep B3 je bil zaveza za zagotovitev kapitala. Ta zaveza, sprejeta decembra 2012, je bila izpolnjena z dejanskim kapitalskim vložkom maja in junija 2013, komaj pet mesecev po njenem sprejetju. Zato in zaradi razlogov iz uvodne izjave 322 je sprejemljivo, da se nadomestilo za navedeno zavezo ni izplačevalo.

(324)

Kar zadeva ukrep B4, bi bilo treba kapitalske vložke v skladu s točko 8 Sporočila o podaljšanju iz leta 2011 vpisati z dovolj velikim odbitkom cene delnic po prilagoditvi za učinek slabitve, da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela primerno vračilo. Medtem ko navedena dokapitalizacija ni omogočila velikega odbitka cene delnic, prilagojene za učinek slabitve, je bilo dejansko nemogoče doseči velik odbitek teoretične cene brez pravice do vpisa (141). Kapital skupine je bil pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013 negativen in njena tržna kapitalizacija je znašala le nekaj sto milijonov EUR. V takih okoliščinah se pojavi vprašanje, ali bi bilo treba izločiti vse obstoječe delničarje. Komisija ugotavlja, da je bila cena delnic ob izdaji določena v višini povprečne tržne cene za petdeset dni pred določitvijo cene ob izdaji, od katere se je odštel 50-odstotni odbitek. Komisija poleg tega ugotavlja, da se je delež že obstoječih delničarjev močno zmanjšal, saj so imeli po navedeni dokapitalizaciji v lasti samo 1,4 % deleža skupine. Zato bi uporaba dodatnega odbitka na tržno ceno zanemarljivo vplivala na nadomestilo skladu HFSF. Ob upoštevanju posebnega položaja grških bank, ki je pojasnjen v uvodni izjavi 322, in glede na dejstvo, da potreba po pomoči izhaja iz odpisa dolga državi, Komisija meni, da je cena ob izdaji dovolj nizka.

(325)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so torej po višini in obliki nujni za reševanje.

(326)

Skupina je prejela zelo visok znesek državne pomoči. Ta položaj bi zato lahko povzročil resno izkrivljanje konkurence. Vendar se je Grčija zavezala, da bo izvedla več ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov prelivanja. Zaveze zlasti zagotavljajo, da se bodo dejavnosti skupine še naprej opravljale na komercialni osnovi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 131 in 132. Grčija se je zavezala tudi k uvedbi prepovedi prevzemov ter k številnim odprodajam v tujini in odprodajam nebančnih dejavnosti v Grčiji, kot je navedeno v uvodni izjavi 133. Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence so podrobneje ocenjeni v oddelku 7.6.

(327)

V skupini je bil imenovan tudi skrbnik spremljanja, ki bo spremljal pravilno izvajanje zavez o upravljanju podjetij in komercialnih dejavnostih. To bo preprečilo škodljive spremembe v poslovni praksi skupine in s tem zmanjšalo morebitne negativne učinke prelivanja.

(328)

Poleg tega je bil 16. aprila 2014 Komisiji predložen nov obsežen načrt prestrukturiranja. Ta je ocenjen v oddelku 7.6.

(329)

Dvomi, izraženi v sklepu o začetku postopka za skupino Eurobank, so bili torej odpravljeni. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so sorazmerni glede na točko 15 Sporočila o bančništvu iz leta 2008.

(330)

Komisija zato ugotavlja, da so dokapitalizacije iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4) primerne, nujne in sorazmerne glede na točko 15 Sporočila o bančništvu iz leta 2008, Sporočilo o dokapitalizaciji in Sporočilo o podaljšanju iz leta 2011.

(331)

V točkah 23 in 40 Sporočila o prestrukturiranju je pojasnjeno, da so prevzemi podjetij s strani bank, ki prejemajo pomoč, običajno v nasprotju z obveznostmi omejitve stroškov prestrukturiranja in izkrivljanja konkurence. Poleg tega lahko ogrozijo ali otežijo ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Komisija mora zato presoditi, ali so prevzemi, ki jih je izvedla skupina, skladni s Sporočilom o prestrukturiranju.

(332)

Kar zadeva operativno donosnost, bodo prevzemi, ki jih je izvedla skupina, pospešili ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja skupine, saj združitev dveh bank na istem geografskem trgu prinaša možnost za uresničitev pomembnih sinergij, na primer v obliki zmanjšanja števila zaposlenih, zaprtja podružnic in znižanja režijskih stroškov. Skupina bo pridobila stranke in deponente ter hkrati bistveno znižala stroške distribucije. Poleg racionalizacije nalog glavne poslovalnice skupine bo zaprla večino podružnic pod imenom T-Bank in nekaj podružnic pod imenom Hellenic Postbank.

(333)

Kar zadeva likvidnostne položaje, transakcija ugodno vpliva tudi na razmerje med posojili in vlogami skupine, ki je bilo pred transakcijo previsoko, po njej pa se je močno znižalo, saj je imela banka New TT Bank veliko več vlog kot posojil. Grška centralna banka je v svojem dopisu skladu HFSF z dne 8. julija 2013 opozorila zlasti, da je bila skupina dve leti pred transakcijo pod velikim pritiskom. Poudarila je, da je skupina izgubila tržne deleže v Grčiji in da je bila močno odvisna od financiranja iz Eurosistema in izredne likvidnostne pomoči. Grška centralna banka je v svojem dopisu navedla veliko likvidnostno vrzel, skupno razmerje med posojili in vlogami v višini 132 % ter slab ugled skupine v očeh strank. V istem dopisu je navedla, da bi prevzem banke New TT Bank s strani skupine prinesel „bistveno povečanje obsega vlog [skupine], s čimer bi se izboljšali njen splošni profil financiranja, njen ugled v očeh deponentov in njena sposobnost, da privabi nove vloge pod privlačnejšimi pogoji od sedanjih.“

(334)

Prevzem torej prispeva k izboljšanju likvidnostnega položaja skupine, ki je bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja. Komisija je v dopisu z dne 8. julija 2013, ki so ga njene službe poslale skladu HFSF, priznala pozitivne učinke prevzema. V tem dopisu je navedla, da osnutek načrta prestrukturiranja skupine, ki ga je Grčija predložila pred prevzemom banke New TT Bank, ne izpolnjuje zahteve glede ponovne vzpostavitve dolgoročnega uspešnega poslovanja, saj je bila bilanca stanja skupine ob koncu obdobja prestrukturiranja ranljiva. V istem dopisu je Komisija navedla, da „bi prevzem [banke New TT Bank], ki je imela veliko vlog, bistveno prispeval k izboljšanju bilance stanja [skupine] in s tem k ponovni vzpostavitvi njenega dolgoročnega uspešnega poslovanja“. Navedena ocena je bila utemeljena ob upoštevanju vpliva takega prevzema na likvidnostni položaj skupine: „Glede na podatke za konec leta 2012 bi se razmerje med posojili in vlogami zaradi prevzema takoj znižalo s 155 % na 123 %, kar bi omogočilo izpolnitev zahteve [Komisije do] konca leta 2017.“

(335)

Komisija zato meni, da prevzem pozitivno vpliva na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine.

(336)

V skladu s točko 23 Sporočila o prestrukturiranju se lahko pomoč za prestrukturiranje uporablja samo za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine, in se ne sme uporabiti za prevzeme drugih podjetij.

(337)

Skupina je nakupno ceno plačala z novimi delnicami, torej prevzem ni bil financiran z državno pomočjo. Zato je bila potreba po kapitalu, ki je nastala zaradi plačila nakupne cene, takoj pokrita z izdajo novih delnic, torej plačilo nakupne cene ni povzročilo neto povečanja potreb skupine po kapitalu. Poleg tega je bil sklad HFSF 100-odstotni lastnik banke New TT Bank, kar pomeni, da so vse nove delnice, ki jih je izdala skupina, postale last sklada HFSF, tj. last države.

(338)

Prevzem kot tak ne bo ustvaril potrebe po dodatni državni pomoči, saj je banka New TT Bank izpolnjevala predpisane kapitalske zahteve. Poleg tega je bila navedena začasna kreditna institucija ustanovljena le nekaj mesecev pred prevzemom. Ker se sredstva propadajoče banke ocenijo in vrednotijo po pošteni vrednosti, preden se prenesejo na začasno kreditno institucijo, se lahko domneva, da portfelj posojil banke New TT Bank ni vseboval skritih izgub ali izgub, za katere niso bile oblikovane ustrezne rezervacije.

(339)

Prevzem banke New TT Bank zaradi posebnih okoliščin tega primera izjemoma ni v nasprotju z načelom, da mora biti pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(340)

V skladu s točkama 39 in 40 Sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč ne sme uporabiti za prevzem konkurenčnih dejavnosti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči. V točki 41 Sporočila o prestrukturiranju je navedeno tudi, da se lahko prevzemi odobrijo, če so sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence, da mora biti postopek prevzema pravičen in da mora pridobitev zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnih trgih.

(341)

Banka New TT Bank ni bila sposobna preživeti na samostojni osnovi. Konsolidacija navedene banke se je zahtevala na podlagi memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah z dne 15. maja 2013. Zato se lahko transakcija šteje kot sestavni del konsolidacije, potrebne za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, kot je opisano v točki 41 Sporočila o prestrukturiranju.

(342)

Noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil veljavne ponudbe za prevzem banke New TT Bank in prodajni postopek je bil odprt, pregleden in nediskriminacijski. Skupina torej ni izrinila nobenega ponudnika, ki ni prejemal pomoči. Grški organ za konkurenco je odobril navedeni prevzem (142), zato Komisija domneva, da rezultat prodajnega postopka zagotavlja pogoje učinkovite konkurence v Grčiji.

(343)

Glede na navedeno se lahko ugotovi, da je prevzem banke New TT Bank skladen z oddelkom 4 Sporočila o prestrukturiranju.

(344)

Komisija ugotavlja, da je navedeni prevzem ob upoštevanju izjemnega položaja grških bank (143) in posebnosti prevzema banke New TT Bank skladen z zahtevami iz Sporočila o prestrukturiranju.

(345)

Kar zadeva operativno donosnost, bi moral prevzem banke Nea Proton Bank pospešiti ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja skupine, saj združitev dveh podjetij na istem geografskem trgu prinaša možnost za uresničitev pomembnih sinergij, na primer v obliki zmanjšanja števila zaposlenih, zaprtja podružnic in znižanja režijskih stroškov.

(346)

Prevzem banke Nea Proton Bank skupini omogoča, da izkoristi sinergije. Skupina bo pridobila stranke in deponente ter hkrati zaprla večino podružnic in racionalizirala informacijski sistem in naloge glavne poslovalnice. S transakcijo se je poleg tega zmanjšalo razmerje med posojili in vlogami skupine, saj je imela banka Nea Proton Bank nižje razmerje med posojili in vlogami. Razmerje med neto posojili in vlogami skupine je konec junija 2013 znašalo približno 135,79 %, razmerje med neto posojili in vlogami banke Nea Proton Bank pa približno 52,68 %.

(347)

Prevzem je torej pozitivno vplival na uspešno poslovanje skupine.

(348)

V skladu s točko 23 Sporočila o prestrukturiranju se lahko pomoč za prestrukturiranje uporablja samo za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, in se ne sme uporabiti za prevzeme drugih podjetij.

(349)

Skupina je za nakup banke Nea Proton Bank plačala simbolično ceno (en euro), prevzeto podjetje pa je bilo pred prodajo ustrezno dokapitalizirano. Ta dokapitalizacija je vključevala rezervacije za prihodnje izgube iz posojil in poslovanja (144). Zato prevzem ustrezno dokapitalizirane banke po ceni en euro ni povečal potreb skupine po kapitalu.

(350)

Prevzem banke Nea Proton Bank torej ni v nasprotju z načelom, da mora biti pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(351)

V skladu s točkama 39 in 40 Sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč ne sme uporabiti za prevzem konkurenčnih dejavnosti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči.

(352)

Banka Nea Proton Bank ni bila sposobna preživeti na samostojni osnovi. Konsolidacija navedene banke se je zahtevala na podlagi memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah z dne 15. maja 2013. Zato se lahko prevzem šteje kot sestavni del konsolidacije, potrebne za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, kot je opisano v točki 41 Sporočila o prestrukturiranju.

(353)

Komisija ugotavlja tudi, da noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil veljavne ponudbe za prevzem banke Nea Proton Bank ter da je bil prodajni postopek odprt, pregleden in nediskriminacijski. Skupina torej ni izrinila nobenega ponudnika, ki ni prejemal pomoči. Grški organ za konkurenco je odobril navedeni prevzem (145), zato Komisija domneva, da rezultat prodajnega postopka zagotavlja pogoje učinkovite konkurence v Grčiji.

(354)

Glede na navedeno se lahko ugotovi, da je prevzem banke New Proton Bank skladen z oddelkom 4 Sporočila o prestrukturiranju.

(355)

Komisija ugotavlja, da je navedeni prevzem ob upoštevanju posebnosti prevzema banke Nea Proton Bank skladen z zahtevami iz Sporočila o prestrukturiranju.

(356)

Kot je navedeno v oddelkih 2.1.1 in 2.1.2, so težave, s katerimi se sooča skupina, predvsem posledica grške dolžniške krize in globoke recesije v Grčiji in južni Evropi. Kar zadeva dolžniško krizo, je grška vlada izgubila dostop do finančnih trgov in je morala na koncu s pogajanji doseči sporazum z domačimi in mednarodnimi upniki, tj. program PSI, s katerim so se terjatve do države znižale za 53,3 %. Poleg tega je bilo 31,5 % terjatev poravnanih z novimi grškimi državnimi obveznicami z nižjimi obrestnimi merami in daljšimi roki zapadlosti. Država je decembra 2012 te nove grške državne obveznice odkupila od grških bank po ceni od 30,2 % do 40,1 % njihove nominalne vrednosti in s tem povzročila dodatne izgube grških bank. Poleg vpliva programa PSI in odkupa dolga na kapitalski položaj skupine je ta med letom 2010 in sredino leta 2012 zabeležila tudi velik odliv vlog zaradi nevarnosti izstopa Grčije iz euroobmočja kot posledice nevzdržnega javnega dolga in gospodarske recesije.

(357)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 znašajo 5 839 milijonov EUR, kar je skoraj enako znesku izgub, vknjiženemu po programu PSI (5 781 milijonov EUR). V takem primeru in pod pogojem, da težave ne izvirajo predvsem iz pretirano tveganega ravnanja, bo Komisija v skladu s točko 14 Sporočila o podaljšanju iz leta 2011 omilila svoje zahteve.

(358)

Komisija priznava, da del potreb po kapitalu izvira iz običajne izpostavljenosti finančne institucije tveganju državnih posojilojemalcev v domači državi. Navedeno dejstvo je bilo poudarjeno tudi v uvodnih izjavah 58 in 69 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank. Zato je potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja v načrtu prestrukturiranja skupine manjša kot pri drugih finančnih institucijah, ki prejemajo pomoč in so nakopičile prekomerna tveganja. Ukrepi pomoči so manj izkrivljajoči, zato bi bilo treba ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence sorazmerno omiliti. Program PSI in odkup dolga pomenita odpis dolga državi, zato je lahko nadomestilo države za dokapitalizacijo bank nižje.

(359)

Ker pa se je grško gospodarstvo od leta 2008 skrčilo za približno 25 %, mora skupina svojo organizacijo, strukturo stroškov in poslovno mrežo prilagoditi temu novemu okolju, da bi ponovno vzpostavila donosnost. Zato mora skupina kljub temu, da se ne postavlja vprašanje moralnega tveganja, prestrukturirati svoje dejavnosti v Grčiji, da bi si zagotovila dolgoročno uspešno poslovanje.

(360)

Komisija ugotavlja tudi, da je bila izpostavljenost skupine tveganju grških državnih posojilojemalcev večja kot izpostavljenost nekaterih drugih bank v Grčiji. Zato nekaterih izgub iz grških državnih obveznic (izgub zaradi programa PSI) ni mogoče pripisati običajni izpostavljenosti finančne institucije tveganju državnih posojilojemalcev v domači državi.

(361)

Drugi vir izgub skupine so izgube iz njenih posojil grškim gospodinjstvom in družbam. Komisija meni, da so te izgube predvsem posledica izjemno obsežnega in dolgotrajnega zmanjševanja BDP, ki se je v petih letih zmanjšal za približno 25 %, in niso nastale zaradi tvegane posojilne prakse skupine. Zato pomoč, dodeljena za pokritje navedenih izgub, ne ustvarja moralnega tveganja, ki nastane, če se pomoč uporabi za zaščito banke pred posledicami preteklega tveganega ravnanja. Pomoč je zato manj izkrivljajoča (146).

(362)

Vendar del potreb skupine po kapitalu in njenih izgub iz posojil izvira iz nekaterih mednarodnih odvisnih podjetij (Romunija, Bolgarija, Poljska in Ukrajina). Skupina je na primer leta 2012 zabeležila izgube v Romuniji, Bolgariji in Ukrajini, medtem ko so navedena odvisna podjetja prejela notranja sredstva skupine v višini 1,8 milijarde EUR.

(363)

Test izjemnih situacij, ki je bil opravljen leta 2012 za določitev potreb skupine po kapitalu, je pokazal tudi, da je del potreb po kapitalu izviral iz izgub iz tujih posojil. Napovedi kreditne izgube za navedena posojila so v osnovnem scenariju znašale 1 228 milijonov EUR, v negativnem scenariju pa 1 622 milijonov EUR.

(364)

Točka 14 Sporočila o podaljšanju iz leta 2011 torej zajema velik del izgub in posledično potrebo po pomoči, zato lahko Komisija omili svoje zahteve. Del potrebe po pomoči izvira iz izgub iz posojil v Grčiji zaradi izredno globoke in dolgotrajne recesije in ne iz tvegane posojilne politike. Pomoč, dodeljena v takih okoliščinah, ne ustvarja moralnega tveganja in je zato manj izkrivljajoča.

(365)

Nazadnje, del potrebe po pomoči izvira iz prevzemanja tveganj skupine, zlasti v zvezi z njenimi odvisnimi podjetji v tujini in večjim deležem grških državnih obveznic, ki jih je imela v lasti.

(366)

Načrt prestrukturiranja mora zagotoviti, da lahko finančna institucija do konca obdobja prestrukturiranja ponovno vzpostavi svojo dolgoročno uspešno poslovanje (oddelek 2 Sporočila o prestrukturiranju). V zadevnem primeru je obdobje prestrukturiranja opredeljeno kot obdobje od datuma sprejetja tega sklepa do 31. decembra 2018.

(367)

Grčija je v skladu s točkami 9 do 11 Sporočila o prestrukturiranju predložila celovit in podroben načrt prestrukturiranja, ki vsebuje popolne informacije o poslovnem modelu skupine. Načrt opredeljuje tudi vzroke za težave, s katerimi se srečuje skupina, in sprejete ukrepe za odpravo vseh težav v zvezi z uspešnim poslovanjem, s katerimi se je srečevala. Načrt prestrukturiranja zlasti opisuje izbrano strategijo za ohranitev operativne učinkovitosti skupine in odpravo visoke ravni nedonosnih posojil, nizke operativne učinkovitosti in ranljivega likvidnostnega in kapitalskega položaja ter strategijo za podjetja skupine v tujini, katerih financiranje in kapital sta bila odvisna od matičnega podjetja.

(368)

Kar zadeva likvidnost in odvisnost skupine od financiranja iz Eurosistema, je v načrtu prestrukturiranja predvidena omejena rast bilance v Grčiji in ponovna rast depozitne osnove. Odvisnost od izredne likvidnostne pomoči, ki se je že zmanjšala, se bo še naprej zmanjševala, kar bo prispevalo tudi k znižanju stroškov financiranja skupine.

(369)

Zaveza v zvezi z razmerjem med posojili in vlogami, opisana v uvodni izjavi 127, zagotavlja, da bo imela skupina ob koncu obdobja prestrukturiranja vzdržno strukturo bilance stanja. Prodaja vrednostnih papirjev in drugih sekundarnih dejavnosti bo prav tako okrepila likvidnostni položaj skupine in zagotovila, da skupina ne bo odvisna od trgov medbančnih posojil. Zaradi še vedno negotovega likvidnostnega položaja skupine lahko Komisija ugodi zahtevi grških organov, da se odobri njihova zagotovitev likvidnosti skupini na podlagi ukrepov jamstva in državnih obligacijskih posojil v okviru programa pomoči grškim bankam.

(370)

Da bi skupina znižala svoje stroške financiranja, se je zavezala tudi k nadaljnjemu zniževanju obrestnih mer, ki jih plačuje za vloge, kot je opisano v uvodni izjavi 127. Komisija ugotavlja, da bo tako znižanje stroškov vlog bistveno prispevalo k izboljšanju donosnosti skupine pred oblikovanjem rezervacij.

(371)

Po začetku krize je skupina temeljito racionalizirala svojo poslovno mrežo v Grčiji z zmanjšanjem števila podružnic in zaposlenih. Do leta 2018 se bodo skupni stroški skupine v primerjavi z letom 2013 znižali za dodatnih […] % (147). Da bi skupina dosegla ta cilj, se je zavezala, da bo do 31. decembra 2017 zmanjšala število svojih podružnic v Grčiji na največ […] in število zaposlenih na največ […], skupne stroške v Grčiji pa na največ 800 milijonov EUR. Pričakovano razmerje med stroški in prihodki bo ob koncu obdobja prestrukturiranja manjše od […] %. Komisija meni, da načrt prestrukturiranja ohranja učinkovitost skupine v novem tržnem okolju.

(372)

Drugo ključno področje je upravljanje nedonosnih posojil, saj so ta posojila 31. decembra 2013 znašala 29,4 % portfelja (148). Skupina načrtuje ustanovitev posebnega oddelka za upravljanje nedonosnih posojil. V zvezi s svojo kreditno politiko se je zavezala tudi k izpolnjevanju visokih standardov, da bi v vsaki fazi kreditnega postopka čim bolj povečala vrednost za skupino, kot je opisano v uvodnih izjavah 131 in 132.

(373)

Glede na to, da je imel sklad HFSF 31. decembra 2013 v lasti 95,23 % delnic skupine, je treba pozornost nameniti tudi upravljanju skupine. Skupina in sklad HFSF sta se leta 2013 ob upoštevanju preteklih izkušenj z grškimi bankami v državni lasti dogovorila o posebnem okviru odnosov. Ta dogovorjeni okvir ščiti vsakodnevno poslovanje skupine pred prekomernim poseganjem njenega glavnega delničarja in hkrati zagotavlja, da lahko sklad HFSF spremlja izvajanje načrta prestrukturiranja in z ustreznimi postopki posvetovanja prepreči prevzemanje prevelikih tveganj s strani vodstva skupine. Skupina se je zavezala tudi, da bo pozorno spremljala svojo izpostavljenost povezanim posojilojemalcem.

(374)

Zakon o skladu HFSF, kot je bil spremenjen leta 2014, določa, da bodo delnice, ki jih je sklad HFSF vpisal v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013, izgubile glasovalno pravico, če bodo zasebni vlagatelji leta 2014 vpisali vsaj 50 % povečanja kapitala. Kar zadeva ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja skupine, Komisija ne bi zavzela negativnega stališča v zvezi z nadzorom, dodeljenim zasebnim delničarjem, če bi ti v skupino vložili velik znesek lastnega denarja. Komisija ugotavlja, da omejitev glasovalnih pravic sklada HFSF ne bo veljala za glasovanje v zvezi s statutom skupine, korporacijskimi dejanji ali drugimi strateškimi odločitvami. Pozdravlja dejstvo, da bodo skladu HFSF samodejno dodeljene neomejene glasovalne pravice, če skupina ne bo izvedla svojega načrta prestrukturiranja. Te določbe zagotavljajo, da lahko sklad HFSF, čeprav ne bo posegal v vsakodnevno poslovanje skupine, ohrani svoje interese kot delničar in kot organ, odgovoren za zagotavljanje pravilnega izvajanja načrta prestrukturiranja.

(375)

Nekatere mednarodne dejavnosti skupine so v preteklosti močno zmanjšale njen kapital, likvidnost in donosnost, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 362 in 363.

(376)

V načrtu prestrukturiranja je predvidena sprememba poslovnega modela skupine v smeri modela banke, ki je bolj osredotočena na […]. Skupina je že prodala svoje nedonosno odvisno podjetje na Poljskem EFG Poland. Začela je tudi racionalizacijo drugih odvisnih podjetij, da bi okrepila postopek zavarovanja posojil in zmanjšala likvidnostno vrzel odvisnih podjetij. Načrtuje prodajo […] odvisnega podjetja […] (149). Poleg tega bo nadalje prestrukturirala dejavnosti odvisnih podjetij […] in […] pred njuno morebitno prodajo v poznejši fazi, kot je omenjeno v uvodni izjavi 116.

(377)

Splošna donosnost dejavnosti v tujini bo ponovno vzpostavljena od […] dalje. Do istega datuma se bodo finančna sredstva, zagotovljena odvisnim podjetjem v tujini, zmanjšala za […] v primerjavi z njihovo ravnjo na dan 31. decembra 2012.

(378)

Zato Komisija meni, da bo skupina ustrezno prestrukturirala navedena odvisna podjetja v tujini in zmanjšala njihovo velikost ter s tem preprečila prihodnjo izpostavljenost dodatnim potrebam po kapitalu in likvidnostnemu primanjkljaju. Zaveza iz uvodne izjave 128, da se bo skupina vzdržala vlaganja velikih zneskov kapitala v svoja mednarodna odvisna podjetja, tudi zagotavlja, da odvisna podjetja v tujini ne bodo ogrožala kapitala ali likvidnosti.

(379)

Osnovni scenarij, ki je opisan v oddelku 2.4, kaže, da bo skupina ob koncu obdobja prestrukturiranja sposobna realizirati donos, ki ji bo omogočil pokritje vseh stroškov in zagotovitev donosa lastniškega kapitala ob upoštevanju njenega profila tveganja. Glede na osnovni scenarij bo donos lastniškega kapitala skupine leta 2018 znašal […] %. Hkrati se predvideva, da bo kapitalski položaj skupine ostal na zadovoljivi ravni, saj količnik kapitalske ustreznosti po letu 2014 ne bo padel pod […] %.

(380)

Komisija se je seznanila tudi z negativnim scenarijem, opisanim v načrtu prestrukturiranja skupine, ki so ga predložili grški organi. Navedeni negativni scenarij temelji na sklopu predpostavk, dogovorjenih s skladom HFSF. Upošteva daljšo in globljo recesijo ter hujšo deflacijo cen nepremičnin (150). Načrt prestrukturiranja kaže, da je skupina sposobna prenesti razumne obremenitve, saj bi v negativnem scenariju ob koncu obdobja prestrukturiranja ostala donosna in njen donos lastniškega kapitala bi leta 2018 znašal […] %, njen delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala pa […] %.

(381)

Testi izjemnih situacij iz leta 2013, ki jih je opravila grška centralna banka, potrjujejo, da znesek dodatnega kapitala, ki bo pridobljen leta 2014, tj. 2 864 milijonov EUR, zadostuje za preživetje skupine v osnovnem scenariju v obdobju prestrukturiranja. Skupina bo grški centralni banki predložila tudi načrt za pogojni kapital, v katerem bo navedla ukrepe, ki jih bo izvedla, če se bo gospodarsko okolje nadalje poslabšalo. Komisija opozarja, da je grška centralna banka pri ocenjevanju potreb po kapitalu v osnovnem scenariju že uvedla več prilagoditev, zaradi katerih so ocenjene potrebe po kapitalu višje od potreb po kapitalu, ki jih je ocenila skupina v svojem osnovnem scenariju. Osnovne potrebe po kapitalu, ki jih je ocenila grška centralna banka, se lahko zato štejejo za nekakšen test izjemnih situacij. Da bi Komisija ugotovila, da je skupina sposobna preživeti, ne zahteva, da ima že na začetku dovolj kapitala, da pokrije potrebe po kapitalu, ki jih je grška centralna banka ocenila v scenariju izjemnih situacij, saj je ta ocenjena raven potreb povezana z zelo velikimi obremenitvami.

(382)

Poleg tega je dobro, da skupina ne bo nadalje vlagala v obveznice zunaj naložbenega razreda, saj bo to prispevalo k ohranitvi njenega kapitalskega in likvidnostnega položaja.

(383)

Komisija lahko zato zaključi, da je skupina sprejela ustrezne ukrepe za odpravo težav v zvezi z uspešnim poslovanjem za grške domače bančne dejavnosti in dejavnosti v tujini.

(384)

Kot je navedeno v Sporočilu o prestrukturiranju, morajo banke in njihovi delničarji čim več prispevati k prestrukturiranju in tako zagotoviti, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek. Zato morajo banke za financiranje prestrukturiranja uporabiti svoje vire, na primer s prodajo sredstev, delničarji pa morajo pokriti izgube banke, če je to mogoče. Zaveze, ki jih je sprejela skupina, bi morale zagotoviti, da se bodo uporabila njena lastna sredstva in da bodo prvotni delničarji in zasebni vlagatelji, ki imajo v lasti hibridni kapital skupine, prispevali k prestrukturiranju.

(385)

Skupina je odprodala veliko dejavnosti, da bi izboljšala svojo kapitalsko ustreznost. Prodaja njenih velikih odvisnih podjetij na Poljskem in v Turčiji je izboljšala njen kapitalski položaj za približno 750 milijonov EUR. Navedene prodaje so izboljšale tudi likvidnostni položaj skupine. Povečanje delniškega kapitala podjetja Eurobank Properties je skupini omogočilo, da svoj kapital poveča za 200 milijonov EUR.

(386)

V načrtu prestrukturiranja je predvidena prodaja nadaljnjih sredstev […] in […]. Skupina se je zavezala zlasti, da bo obseg svoje tuje aktive zmanjšala na 8,77 milijarde EUR. Ob upoštevanju dosedanjega zmanjšanja zadolževanja in že opravljenih odprodaj bo skupina po izvedbi tega dodatnega zmanjšanja velikosti do […] bistveno zmanjšala geografsko področje, na katerem deluje.

(387)

Poleg tega se je skupina zavezala, da bo nadalje zmanjšala obseg svojih dejavnosti v tujini, če bo potrebovala kapitalski vložek iz sklada HFSF, višji od 1 milijarde EUR. V takem scenariju bi skupina zmanjšala svoj portfelj mednarodnih sredstev na največ 3,5 milijarde EUR. Če bo kapitalski vložek v okviru ukrepa C nižji od 1 milijarde EUR, bo to pomenilo, da so zasebni vlagatelji vložili vsaj 1,5 milijarde EUR, tj. več kot sklad HFSF. Taka večja udeležba zasebnih vlagateljev bi bistveno zmanjšala potrebni znesek pomoči in s tem izboljšala porazdelitev bremena.

(388)

Skupina se je zavezala tudi, da bo prodala svojo veliko in donosno odvisno zavarovalniško družbo.

(389)

Da bi skupina omejila svoje potrebe po kapitalu, se je zavezala, da kapitala ne bo uporabljala za podporo svojim odvisnim podjetjem v tujini ali za njihovo povečanje, kot je opisano v uvodni izjavi 128. Poleg tega zaveze zagotavljajo, da skupina ne bo izvajala nadaljnjih prevzemov.

(390)

Skupina je začela izvajati tudi obsežen program za znižanje stroškov, kot je navedeno v oddelku 2.4.2. Njeni stroški se bodo do leta 2018 dodatno znižali. […]

(391)

Grčija se je zavezala zlasti, da skupina do […] nobenemu zaposlenemu ali upravitelju ne bo plačala celotnih letnih prejemkov (plače, pokojninskega prispevka, bonusa), višjih od […]. Poleg tega se je Grčija zavezala, da bo omejila plače v skladu s Sporočilom o bančništvu iz leta 2013, če bo moral sklad HFSF vpisati delnice skupine (151).

(392)

Delež obstoječih delničarjev skupine se je zaradi dokapitalizacije iz pomladi 2013 (ukrep B4) močno zmanjšal. Ta delež je pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013 znašal 100 %, po njej pa se je dejansko zmanjšal na 1,44 %. Komisija ugotavlja tudi, da skupina od leta 2008 ni izplačala nobenih dividend v gotovini. Nazadnje Komisija pozdravlja dejstvo, da bo sklad HFSF vložil dodatni kapital le, če ga skupina ne bo mogla zbrati na trgu po ceni, ki se šteje za razumno in bo določena na podlagi ocen dveh neodvisnih cenilcev.

(393)

Imetniki podrejenega dolga skupine so prispevali h kritju stroškov prestrukturiranja skupine. Skupina je izvedla več ukrepov upravljanja obveznosti, da bi ustvarila kapital. Skupni znesek zamenjanih obveznosti je znašal 748 milijonov EUR, kapitalski dobiček pa 565 milijonov EUR, kot je opisano v uvodnih izjavah 122 in 123.

(394)

Za preostale neporavnane instrumente velja prepoved kuponov, opisana v uvodni izjavi 133. Zato Komisija meni, da je zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena zasebnih hibridnih vlagateljev skupine in da so v zvezi s tem izpolnjene zahteve iz Sporočila o prestrukturiranju.

(395)

Ob upoštevanju elementov, izpeljanih v oddelku 7.6.1, Komisija meni, da je Grčija sprejela ustrezne ukrepe za zagotovitev lastnega prispevka in porazdelitve bremena za omejitev zneska ukrepov pomoči A, B1, B2, B3 in B4 na najmanjši potrebni znesek.

(396)

Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 dopolnjuje Sporočilo o prestrukturiranju in poziva k zagotovitvi ustrezne porazdelitve bremena, banke, ki pridobijo kapitalsko podporo, pa poziva, naj sprejmejo dodatne ukrepe za omejitev pomoči na najmanjši potrebni znesek. Točka 29 Sporočila o bančništvu iz leta 2013 zahteva, da države članice dokažejo, da so se v največji možni meri uporabili vsi ukrepi za omejitev take pomoči na najmanjši potrebni znesek. V ta namen morajo države članice predložiti načrt za zbiranje kapitala, zagotoviti ustrezno porazdelitev bremena med delničarji in podrejenimi upniki ter preprečiti odliv sredstev pred sklepom o prestrukturiranju. V skladu s Sporočilom o bančništvu iz leta 2013 mora načrt za zbiranje kapitala vključevati vprašanja glede pravic, prostovoljne ukrepe upravljanja obveznosti, prodajo sredstev za povečanje kapitala, ukrepe za zmanjšanje zadolženosti, zadržanje dobičkov in druge ukrepe, kot so na primer stroge politike v zvezi s stroški in prejemki.

(397)

Točka 47 Sporočila o bančništvu iz leta 2013 določa, da mora banka po ugotovitvi kapitalskega primanjkljaja preprečiti odlive sredstev s številnimi ukrepi, ki naj bi zagotovili enak izid kot običajne prepovedi izplačevanja dividend in kuponov, prepovedi pridobitev, prepovedi narekovanja cen ali prepovedi oglaševanja. Komisija ugotavlja, da skupina že upošteva take prepovedi, saj so vključene v seznam zavez, ki jih je predložila Grčija, kot je navedeno v uvodni izjavi 133, in da skupina od leta 2008 ni izplačala nobenih dividend v gotovini.

(398)

Zaveza za dokapitalizacijo iz leta 2014 (ukrep C) zagotavlja rezervo za pokritje prihodnjih izgub, kot so bile določene v testu izjemnih situacij, ki ga je grška centralna banka opravila leta 2013 in predložila 6. marca 2014. Rezultati tega testa kažejo, da bi banka potrebovala 2 945 milijonov EUR dodatnega kapitala, da bi pokrila svoje prihodnje izgube v scenariju izjemnih situacij. Ukrep C pokrije samo potrebo po kapitalu, ki bo ostala, če (i) je ne bo mogoče pokriti z nadaljnjimi odprodajami ali ukrepi za povečanje kapitala (Komisija meni, da je skupina analizirala vse možne odprodaje in se zavezala k vsem tistim, ki lahko zmanjšajo potrebe po kapitalu, v okviru kapitalskega načrta, predloženega grški centralni banki) in (ii) je ne bodo pokrili zasebni vlagatelji v okviru povečanja delniškega kapitala aprila 2014. Zato ukrep skupini ne zagotavlja presežnega kapitala.

(399)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 385 do 395, je skupina pred testom izjemnih situacij že sprejela ukrepe za omejitev potrebnega kapitala na najmanjši znesek. Če bo skupini v okviru sedanjih ukrepov za zbiranje kapitala uspelo zbrati večino potrebnega kapitala od zasebnih vlagateljev in bo dodatna pomoč, izplačana iz sklada HFSF, nižja od 1 milijarde EUR, lastni prispevek skupine ne bo več potreben. Če pa bo pomoč, izplačana v okviru ukrepa C, višja od navedenega zneska, bi bilo primerno, da skupina odproda še več svojih dejavnosti.

(400)

Kar zadeva porazdelitev bremena, Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 določa, da ustrezna porazdelitev bremena vključuje prispevke delničarjev, imetnikov hibridnega kapitala in imetnikov podrejenega dolga, preden se dodeli pomoč v obliki kapitalske podpore. Komisija ugotavlja, da je Grčija spremenila svoj nacionalni zakonodajni okvir, da bi zagotovila, da bodo podrejeni upniki prispevali k stroškom prestrukturiranja skupine, preden se vanjo vloži dodatni kapital. Komisija ugotavlja tudi, da se je Grčija zavezala, da bo izvedla ukrepe iz člena 6a zakona o skladu HFSF, kot je bil spremenjen leta 2014, v skladu s katerimi se kapitalski primanjkljaj po potrebi dodeli imetnikom kapitalskih instrumentov in drugih podrejenih obveznosti. Medtem ko bo taka porazdelitev bremena vzpostavljena šele po datumu zaveze za dokapitalizacijo iz leta 2014 (ukrep C), Komisija na podlagi točke 45 Sporočila o bančništvu iz leta 2013 meni, da bodo rezultati nesorazmerni, če bo treba obvezno pretvorbo podrejenega dolga in hibridnega kapitala izvesti že na dan zaveze. Če bi skupina zbrala dovolj zasebnega kapitala, da bi v celoti pokrila svoje potrebe po kapitalu, kot so bile določene v testu izjemnih situacij, ki ga je opravila grška centralna banka, bi bila pretvorba podrejenega dolga nesorazmerna. Zaveza Grčije, da bo uporabila sredstva podrejenih upnikov, preden bo skupina dejansko prejela kapitalsko podporo, zato zadostuje za ustrezno porazdelitev bremena.

(401)

Da bi Grčija zagotovila, da lastniki skupine v obdobju prestrukturiranja v čim večji meri sodelujejo pri ponovni vzpostavitvi ustrezne kapitalske osnove, se je zavezala, da skupina do konca obdobja prestrukturiranja ne bo izplačevala nobenih dividend ali kuponov, ki jih ni dolžna izplačati po zakonu. Tako skupina v skladu s točko 26 Sporočila o prestrukturiranju in točke 47 Sporočila o bančništvu iz leta 2013 državne pomoči ne bo uporabila za izplačilo nadomestil za lastna sredstva, če njen dobiček ni zadosten za taka izplačila.

(402)

Skupina se je zavezala tudi, da do 31. decembra 2017 nobenemu zaposlenemu ali upravitelju ne bo plačala celotnih letnih prejemkov (plače, pokojninskega prispevka, bonusa), višjih od skupnih letnih prejemkov guvernerja grške centralne banke (pri čemer se ne upošteva morebitna prostovoljna odpoved prejemkom guvernerja). Poleg tega se je Grčija zavezala, da bo omejila plače v skladu s Sporočilom o bančništvu iz leta 2013, če bo moral sklad HFSF vpisati delnice skupine (152).

(403)

Komisija mora presoditi, ali navedena zaveza, ki zajema dva scenarija, izpolnjuje zahteve iz Sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(404)

V prvem scenariju, v katerem sklad HFSF ne vloži novega kapitala v skupino, bo pomoč, ki jo zajema ukrep C, omejena zgolj na zavezo zavarovanja povečanja kapitala, in sklad HFSF ne bo izplačal niti enega eura, saj bodo vse nove delnice vpisali zasebni vlagatelji. Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 določa, da se lahko omejitve prejemkov ukinejo po odplačilu pomoči. Vendar pomoči, vključene v tako zavezo zavarovanja v zvezi z bodočim povečanjem kapitala, ni mogoče odplačati, če zadevna zaveza ni nikoli uveljavljena (saj v tem primeru država skupini ne izplača nobenega denarja). V takih okoliščinah lahko Komisija sprejme, da omejitev prejemkov velja za določeno obdobje. Komisija meni, da zaveza Grčije, ki velja do 31. decembra 2017 (tj. tri leta in osem mesecev; konča se eno leto pred koncem obdobja prestrukturiranja), pomeni pravilno uporabo zadnjega odstavka točke 38 Sporočila o bančništvu iz leta 2013. Ker so letni prejemki guvernerja grške centralne banke nižji od omejitve iz drugega odstavka točke 38 Sporočila o bančništvu iz leta 2013 in ker bo navedena zaveza veljala za celo skupino, Komisija meni, da je zaveza Grčije za primer, da sklad HFSF v okviru načrtovanega povečanja kapitala ne bo vplačal nobenih delnic, skladna s točko 38 Sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(405)

Za drugi scenarij, v katerem bi moral sklad HFSF vpisati delnice skupine, se je Grčija zavezala, da bo spremenila zavezo in jo uskladila s Sporočilom o bančništvu iz leta 2013. Komisija ugotavlja, da bi bilo trajanje omejitve prejemkov v primeru, da bi sklad HFSF vpisal delnice, zaradi ohranitve skladnosti s Sporočilom o bančništvu iz leta 2013 spremenjeno, da bi omejitev veljala do konca obdobja načrta prestrukturiranja, tj. do 31. decembra 2018, ali do transakcije, enakovredne odplačilu pomoči, odvisno od tega, kaj nastopi prej. Skupina ne more odplačati navadnih delnic, zato Komisija sprejema, da se lahko prodaja delnic na sekundarnem trgu z dobičkom šteje za enakovredno odplačilu pomoči.

(406)

Zaveza Grčije za omejitev prejemkov je v obeh scenarijih skladna z zahtevami iz Sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(407)

Kar zadeva nadomestilo državi, Sporočilo o podaljšanju iz leta 2011 zahteva, da se nove delnice izdajo po diskontirani tržni ceni po prilagoditvi za učinek slabitve. Komisija ugotavlja, da je namen navedene zahteve zagotoviti, da država dobi ustrezno nadomestilo za svoj delež v skupini in da se ustrezno zmanjša delež starih delničarjev. V primeru ukrepa C je država glavni delničar skupine, saj ima v lasti več kot 90 % delnic. Zato bi prevelik odbitek tržne cene znižal nadomestilo državi za ukrep B4 in bi lahko pomenil pomoč vlagateljem, če bi odbitek podcenjeval vrednost skupine. Da bi se to preprečilo, vpisna cena ne sme biti nižja od najnižje cene, določene na podlagi dveh ocen neodvisnih ceniteljev. Podrobne ureditve določanja cen tako ščitijo sklad HFSF pred prevelikim učinkom slabitve zaradi novih vlagateljev in hkrati zagotavljajo, da bo sklad nove delnice vpisal po ceni, ki izraža vrednost skupine. V takih okoliščinah lahko Komisija sprejme, da se lahko nove delnice izdajo z odbitkom trenutne tržne cene, manjšim od tistega, predvidenega v Sporočilu o podaljšanju iz leta 2011, in meni, da je najnižja cena sprejemljiva.

(408)

Če bi se delnice izdale po višji ceni, bi to lahko zasebne vlagatelje odvrnilo od udeležbe pri povečanju delniškega kapitala in s tem omejilo zbiranje zasebnega kapitala.

(409)

Zato Komisija meni, da je raven lastnega prispevka in porazdelitve bremena ustrezna za ukrep C.

(410)

Komisija ugotavlja, da sta lastni prispevek in porazdelitev bremena v obliki prodaje premoženja v primerjavi s skupnim zneskom dokapitalizacij, prejetih od države, veliko nižja od ravni, ki jih Komisija običajno šteje za zadostne. Vendar se lahko ob upoštevanju elementov, izpeljanih v oddelku 7.6.1, na podlagi katerih lahko Komisija sprejme nižji lastni prispevek in porazdelitev bremena, za načrt prestrukturiranja šteje, da zagotavlja ustrezne ukrepe za lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(411)

Kar zadeva ukrep C, je načrt prestrukturiranja skladen tudi z zahtevami iz Sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(412)

Sporočilo o prestrukturiranju zahteva, da se v načrtu prestrukturiranja predlagajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega morajo navedeni ukrepi obravnavati tudi vprašanja moralnega tveganja in zagotoviti, da se državna pomoč ne uporabi za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(413)

V točki 31 Sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija pri ocenjevanju zneska pomoči in izkrivljanja konkurence, ki pri tem nastane, upoštevati absolutni in relativni znesek prejete državne pomoči ter stopnjo porazdelitve bremena in položaj na trgu, ki ga bo imela finančna institucija po prestrukturiranju. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je skupina od države prejela znesek kapitala, enak 16 odstotkom njene tveganju prilagojene aktive (če se ukrep C ne upošteva). Z ukrepom C skupina dobi zavezo za vložitev dodatnih 2 864 milijard EUR, s čimer se bo skupna finančna pomoč povečala na 23,7 odstotka tveganju prilagojene aktive skupine. Skupina je poleg kapitalske podpore dobila tudi likvidnostno podporo. Skupina je dobila likvidnostna jamstva, ki so 15. aprila 2011 znašala 13 600 milijonov EUR, 30. novembra 2013 pa 13 932 milijonov EUR, kar je enako 17 odstotkom bilance stanja skupine na isti datum. Skupina je prejela tudi izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom, ki je 31. decembra 2012 znašala 12 milijard EUR, kar je enako 18 odstotkom bilance stanja skupine na navedeni datum. Potreba po izvedbi ukrepov za omejitev morebitnih izkrivljanj konkurence je torej utemeljena, saj je navedeni znesek pomoči razmeroma velik. Poleg tega je tržni delež skupine v Grčiji velik, saj je 31. decembra 2012 znašal 17 % za posojila in 12 % za vloge. Prevzema bank New TT Bank in Nea Proton Bank sta povečala tržni delež skupine, ki je septembra 2013 znašal 20,7 % za posojila in 18,8 % za vloge (153).

(414)

Komisija opozarja, da težave skupine izvirajo predvsem iz zunanjih pretresov, kot sta grška dolžniška kriza in dolgotrajna recesija, ki je po letu 2008 povzročila motnje v grškem gospodarstvu, kot je navedeno v uvodni izjavi 69 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank. Potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja je majhna, saj se zdi, da skupina ni prevzemala prevelikih tveganj. Kot je navedeno v oddelku 7.6.1, so ukrepi pomoči ob upoštevanju navedenih dejavnikov manj izkrivljajoči, zato je potreba po ukrepih za omejitev izkrivljanja konkurence manjša. Zato lahko Komisija izjemoma sprejme, da načrt prestrukturiranja kljub visokemu znesku pomoči ne predvideva zmanjšanja bilančne vsote in posojil v Grčiji.

(415)

Vendar Komisija ugotavlja, da so državne dokapitalizacije skupini omogočile, da nadaljuje svoje bančne dejavnosti na tujih trgih in svoje zavarovalniške dejavnosti v Grčiji.

(416)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je skupina poleg zmanjšanja zadolženosti in izvedenega prestrukturiranja sprejela zaveze, da bo do […] prodala svoje zavarovalniške dejavnosti in do 31. decembra 2018 zmanjšala obseg svojih mednarodnih sredstev, kar bo verjetno vključevalo nadaljnje odprodaje v […] in […], ter da pomoči ne bo uporabila za financiranje rasti navedenih podjetij. Komisija dejstvo, da bo zmanjšanje tuje aktive večje, če bo sklad HFSF v okviru ukrepa C skupini plačal dodatno finančno pomoč, ki presega 1 milijardo EUR, šteje za sorazmerno. Kot je navedeno v uvodni izjavi 295, bi bila v primeru takega plačila pomoč bolj izkrivljajoča kot sama zaveza za udeležbo pri povečanju kapitala. Če pa bi bil dodaten kapitalski vložek nižji od 1 milijarde EUR, bi to pomenilo večjo udeležbo zasebnih vlagateljev, ki bi v tem primeru vložili vsaj 1,5 milijarde EUR. Poleg tega bi velika udeležba zasebnih vlagateljev pomenila dodatno porazdelitev bremena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 388. V točki 31 Sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da se pri oceni ukrepov za porazdelitev bremena upoštevata tako plačilo za prejeto državno pomoč kot stopnja porazdelitve bremena. Tako bo dodatno izkrivljanje konkurence ostalo omejeno, če bo sklad HFSF vložil manj kot 1 milijardo EUR.

(417)

Grčija se je zavezala tudi k prepovedi prevzemov, ki zagotavlja, da skupina prejete državne pomoči ne bo uporabila za prevzem novih podjetij. Navedena prepoved prispeva k zagotovitvi, da se bo pomoč uporabila izključno v podporo ponovni vzpostavitvi uspešnega bančnega poslovanja v Grčiji in ne za rast podjetij, na primer tistih v tujini.

(418)

Zaveza za znižanje nevzdržno visokih obrestnih mer, ki jih skupina plačuje za grške vloge, zagotavlja tudi, da se pomoč ne bo uporabila za financiranje nevzdržnih strategij zbiranja vlog, ki izkrivljajo konkurenco na grškem trgu. Podobno bo zaveza za izvajanje strogih smernic v zvezi z oblikovanjem cen novih posojil na podlagi ustrezne ocene kreditnega tveganja skupini preprečila izkrivljanje konkurence na grškem trgu z neustreznimi strategijami oblikovanja cen posojil za stranke.

(419)

Ob upoštevanju posebnega položaja, opisanega v oddelku 7.6.1, in ukrepov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, Komisija meni, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence.

(420)

V skladu z oddelkom 5 Sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. Kot je navedeno v zavezah (154), bo Grčija zagotovila, da bo skrbnik spremljanja, ki ga je skupina že imenovala po odobritvi Komisije, spremljal zaveze Grčije v zvezi s prestrukturiranjem dejavnosti v Grčiji in v tujini ter upravljanjem podjetij in komercialnimi dejavnostmi. Komisija zato ugotavlja, da je zagotovljeno ustrezno spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja.

(421)

Komisija ugotavlja, da je Grčija nezakonito izvajala ukrepe pomoči SA.34825 (2012/C), SA.34825 (2014/N), SA.36006 (2013/NN), SA.34488 (2012/C, ex 2012/NN) in SA.31155 (2013/C) (2013/NN) s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj jih je izvajala pred njihovo uradno priglasitvijo. Vendar Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja skupaj z zavezami iz Priloge zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja skupine in da je ustrezen v zvezi s porazdelitvijo bremena in lastnim prispevkom ter primeren in sorazmeren za izničenje učinkov izkrivljanja konkurence zaradi ukrepov pomoči, ki so proučeni v tem sklepu. Predloženi načrt prestrukturiranja in zaveze izpolnjujejo merila iz Sporočila o prestrukturiranju, zato se lahko ukrepi pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom –

(a)

izredna likvidnostna pomoč, ki sta jo skupini Eurobank Ergasias SA. (v nadaljnjem besedilu: skupina Eurobank) zagotovila grška centralna banka in zajamčila Helenska republika (ukrep L2);

(b)

druga premostitvena dokapitalizacija v višini 1 341 milijonov EUR, ki je bila decembra 2012 dodeljena skupini Eurobank v okviru grškega sklada za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: sklad HFSF) (ukrep B2);

(c)

pismo o zavezi za zagotovitev sredstev v višini 528 milijonov EUR, ki jih je 21. decembra 2012 skupini Eurobank dodelil sklad HFSF (ukrep B3);

(d)

dokapitalizacija v višini 5 839 milijonov EUR, ki jo je maja 2013 skupini Eurobank dodelil sklad HFSF (ukrep B4);

(e)

zaveza za dokapitalizacijo v višini 2 864 milijonov EUR, ki jo je sklad HFSF dodelil po povečanju delniškega kapitala za 2 864 milijonov EUR, ki je bilo odobreno na izredni skupščini delničarjev 12. aprila 2014 v skladu s spremenjenim zakonom o skladu HFSF št. 3864/2010 (ukrep C);

(f)

kapitalski vložek v višini 395 milijonov EUR, ki ga je 28. avgusta 2013 banki Nea Proton Bank dodelil sklad HFSF (ukrep NP3).

(a)

kapitalski vložek v višini 950 milijonov EUR, ki ga je maja 2009 Grčija dodelila skupini Eurobank v okviru sheme dokapitalizacije (ukrep A);

(b)

izredna likvidnostna pomoč, ki jo od julija 2011 skupini Eurobank zagotavlja grška centralna banka in jamči Grčija, in sicer v višini 12 milijard EUR od 31. decembra 2012 (ukrep L2);

(c)

prva premostitvena dokapitalizacija v višini 3 970 milijonov EUR, ki jo je maja 2012 skupini Eurobank dodelil sklad HFSF (ukrep B1);

(d)

druga premostitvena dokapitalizacija v višini 1 341 milijonov EUR, ki jo je bila decembra 2012 skupini Eurobank dodelil sklad HFSF (ukrep B2);

(e)

pismo o zavezi za zagotovitev sredstev v višini 528 milijonov EUR, ki jih je 21. decembra 2012 skupini Eurobank dodelil sklad HFSF (ukrep B3);

(f)

dokapitalizacija v višini 5 839 milijonov EUR, ki jo je maja 2013 skupini Eurobank dodelil sklad HFSF (ukrep B4);

(g)

zaveza za dokapitalizacijo v višini 2 864 milijonov EUR, ki jo je skupini Eurobank dodelil sklad HFSF po povečanju delniškega kapitala za 2 864 milijonov EUR, ki je bilo odobreno na izredni skupščini delničarjev 12. aprila 2014 v skladu s spremenjenim zakonom o skladu HFSF št. 3864/2010 (ukrep C);

(h)

kapitalski vložek v višini 80 milijonov evrov, ki ga je Grčija maja 2009 dodelila banki Proton Bank (ukrep Pr1);

(i)

financiranje celotne likvidnostne vrzeli v višini 1 121,6 milijona EUR s strani grškega jamstvenega sklada za vloge in naložbe (sklad HDIGF) in sklada HFSF za dejavnosti, ki so bile prenesene z banke Proton Bank na banko Nea Proton Bank, oktobra 2011 in maja 2012 (ukrep NP1);

(j)

skupni kapitalski vložek v višini 515 milijonov EUR, ki ga je bila oktobra 2011, februarja 2012, avgusta 2012 in decembra 2012 banki Nea Proton Bank dodelil sklad HFSF (ukrep NP2);

(k)

kapitalski vložek v višini 395 milijonov EUR, ki ga je 28. avgusta 2013 banki Nea Proton Bank dodelil sklad HFSF (ukrep NP3);

(l)

financiranje celotne likvidnostne vrzeli v višini 677 milijonov EUR s strani skladov HDIGF in HFSF za dejavnosti, ki so bile prenesene z banke T Bank na banko Hellenic Postbank (TT Bank), decembra 2011 in februarja 2013 (ukrep T);

(m)

kapitalski vložek v višini 224,96 milijona EUR, ki ga je Grčija maja 2009 dodelila banki TT Bank (ukrep TT);

(n)

financiranje celotne likvidnostne vrzeli v višini 3 732,6 milijona EUR s strani sklada HFSF za dejavnosti, ki so bile prenesene z banke TT na banko New Hellenic Postbank (New TT Bank), januarja in junija 2013 (ukrep NTT1);

(o)

kapitalski vložek v višini 500 milijonov EUR, ki ga je 29. januarja 2013 banki New TT Bank dodelil sklad HFSF (ukrep NTT2).