6.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 320/1

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 16. oktobra 2014

o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ter razveljavitvi odločb Komisije 2004/277/ES, Euratom in 2007/606/ES, Euratom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7489)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/762/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (1) in zlasti člena 32(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije) je na splošno namenjen krepitvi sodelovanja med Unijo in državami članicami na področju civilne zaščite ter olajševanju usklajevanja na tem področju, da bi se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravljenost in odziv nanje.

(2)

Nesreče se lahko zgodijo kadar koli, zato mora Center za usklajevanje nujnega odziva („Emergency Response Coordination Centre“, v nadaljnjem besedilu: ERCC), ustanovljen v skladu s členom 7 Sklepa št. 1313/2013/EU, stalno vzdrževati tesne stike s kontaktnimi točkami držav članic.

(3)

Osnovni sestavni del mehanizma Unije je skupni komunikacijski in informacijski sistem za nujne primere („Common Emergency Communication and Information System“, v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS), saj mora zagotavljati verodostojnost, celovitost in zaupnost podatkov, ki jih vsakodnevno in ob nesrečah izmenjujejo države članice. Zaradi posebnosti odzivanja na dogodke onesnaženja morskega okolja bi bilo treba ustvariti posebno različico sistema CECIS, ki bo zagotavljala dostop sekretariatom konvencij o regionalnih morjih in tretjim državam, ki si regionalni morski bazen delijo z Unijo.

(4)

Za zagotovitev operativne učinkovitosti bi bilo treba opredeliti minimalne zahteve za module ter določiti druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake v skladu s členom 9(1) Sklepa št. 1313/2013/EU, pa tudi njihove operativne zahteve glede delovanja in interoperabilnosti, kot je določeno v členu 9(2) Sklepa št. 1313/2013/EU. Zlasti moduli bi morali biti sposobni določeno časovno obdobje delovati samozadostno, biti pripravljeni na hitro napotitev in biti interoperabilni. Za povečanje interoperabilnosti modulov so potrebni ukrepi na ravni Unije in držav članic.

(5)

Za evropske zmogljivosti za nujni odziv („European Emergency Response Capacity“, v nadaljnjem besedilu: EERC) bi bilo treba opredeliti ter redno pregledovati ciljne zmogljivosti, da bi imeli dovolj vseh potrebnih vrst modulov, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov, ki bi bili na voljo za uporabo oziroma napotitev v okviru mehanizma Unije. Opredeliti in redno pregledovati bi bilo treba zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti, da se zagotovi enotna minimalna stopnja kakovosti in interoperabilnosti vseh zmogljivosti, ki sodelujejo v EERC.

(6)

Določiti bi bilo treba postopek certificiranja in registriranja, vključno z elementi samoocenjevanja, za potrditev, da prostovoljni nabor zmogljivosti izpolnjuje vse potrebne zahteve in je, če je to ustrezno, upravičen do omejenega sofinanciranja Unije za stroške prilagoditve. S tem postopkom certificiranja in registriranja bi bilo poleg tega treba zagotoviti ustrezno geografsko ravnovesje zmogljivosti v skladu z lokacijo tveganj ter proučiti udeležbo vseh zainteresiranih držav članic.

(7)

Komisiji in državam članicam bi morala opredelitev možnih vrzeli v odzivnih zmogljivostih v EERC omogočiti, da skupaj določijo, kje zunaj prostovoljnega nabora ali v njem ustrezne zmogljivosti niso na voljo. Države članice, ki si prizadevajo za odpravo teh vrzeli vsaka zase ali z združevanjem v konzorcije, bi morale biti upravičene do omejenega sofinanciranja Unije, če je to stroškovno učinkovito in potrjeno z ocenami tveganja.

(8)

Za razvoj delovanja EERC bi morala omejena sredstva sofinanciranja Unije prek okvirnih pogodb, okvirnih sporazumov o partnerstvu ali podobnih ureditev podpirati dostop držav članic do dodatnih zmogljivosti za odpravo začasnih pomanjkljivosti ob izrednih nesrečah, tj. nesrečah, katerih narava in obseg presegata, kar je mogoče razumno pričakovati in na kar je mogoče biti pripravljen. Te zmogljivosti bi bilo treba vključiti v prostovoljni nabor za uporabo v okviru mehanizma Unije.

(9)

Program usposabljanja mehanizma Unije je še naprej bistvena sestavina pripravljenosti osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč, napotenega v okviru mehanizma Unije. V skladu s področjem uporabe iz člena 13(1) Sklepa št. 1313/2013/EU bi moral vključevati stopnje preprečevanja, pripravljenosti in odziva.

(10)

Program vaj mehanizma Unije bi moral nadaljevati svojo bistveno vlogo pri praktični pripravljenosti na napotitve, kar bi vključevalo mehanizem Unije in izmenjavo spoznanj, pridobljenih pri izvajanju dejavnosti civilne zaščite v okviru mehanizma Unije. Program vaj bi se moral usmerjati s strateškim okvirom, v katerem bi bili določeni cilji in vloga vaj v okviru mehanizma Unije, ter posebnimi prednostnimi nalogami, vključenimi v letne delovne programe.

(11)

Vzpostaviti bi bilo treba sistematičen, usmerjen in skladen pristop za zbiranje, analiziranje, razširjanje ter uporabo pridobljenih spoznanj, ki bi vključeval celoten cikel obvladovanja nesreč.

(12)

V okviru mehanizma Unije so pomembni jasni operativni postopki za odziv na nesreče v skladu z mehanizmom, da se zagotovi učinkovita pomoč ob nesrečah, tudi za ustrezne mednarodne organizacije iz člena 16(1) Sklepa št. 1313/2013/EU.

(13)

Da bi bil mehanizem Unije kar najbolj učinkovit in uspešen, bi morale biti vse prošnje za pomoč in ponudbe pomoči čim bolj natančne ter vsebovati vse potrebne podatke.

(14)

Za učinkovito usklajevanje pomoči bi moral ERCC vse države članice seznaniti s svojimi ocenami kritičnih potreb in priporočili za uporabo iz prostovoljnega nabora ter pri vsaki prošnji za pomoč razviti ustrezen načrt uporabe. Izbor zmogljivosti iz prostovoljnega nabora bi moral temeljiti na posebnih in objektivnih merilih, razvrščenih po pomembnosti na podlagi trenutnih operativnih potreb.

(15)

Da bi se v okviru mehanizma Unije izboljšal odzivni čas, če je to ustrezno, bi morale države članice opraviti potrebne priprave za uporabo svojih zmogljivosti, registriranih v prostovoljnem naboru.

(16)

Pomemben sestavni del mehanizma Unije je razpoložljivost strokovnjakov za tehnično svetovanje, ocenjevanje in usklajevanje, vključno z vodji ekip. Opredeliti je treba naloge in funkcije strokovnjakov ter določiti postopek za njihovo napotitev.

(17)

V členu 23 Sklepa št. 1313/2013/EU so navedene posebne določbe za zagotavljanje podpore pri prevozu v primeru nesreče, da se omogoči hiter in učinkovit odziv z mehanizmom Unije. Določiti je treba pravila in postopke, po katerih lahko države članice zaprosijo za finančno podporo Unije pri prevozu pomoči v prizadeto državo ter po katerih navedene prošnje obravnava Komisija.

(18)

Zaradi zagotavljanja preglednosti, skladnosti in učinkovitosti je nujno določiti, katere podatke je treba navesti v prošnjah za podporo pri prevozu ter s tem povezanih odgovorih držav članic in Komisije.

(19)

Kadar se lahko zagotovi finančna pomoč Unije v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da izberejo bodisi nepovratna sredstva bodisi prevozne storitve.

(20)

Odločbi Komisije 2004/277/ES, Euratom (2) in 2007/606/ES, Euratom (3) je treba razveljaviti.

(21)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Odbora za civilno zaščito –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

V tem sklepu so določena podrobna pravila za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU, kar zadeva:

(a)

sodelovanje Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) s kontaktnimi točkami v državah članicah;

(b)

sestavne dele skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za nujne primere (sistem CECIS) ter postopka izmenjave informacij prek tega sistema;

(c)

določanje modulov, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov ter operativne zahteve glede delovanja in interoperabilnosti modulov, vključno z njihovimi nalogami, zmogljivostmi, glavnimi sestavnimi deli, samozadostnostjo in napotitvijo;

(d)

ciljne zmogljivosti, zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti ter postopek certificiranja in registriranja, ki so potrebni za delovanje EERC, vključno s finančnimi ureditvami;

(e)

ugotavljanje in zapolnjevanje vrzeli v EERC;

(f)

organizacijo programa usposabljanja, okvira vaj in programa pridobljenih spoznanj;

(g)

operativne postopke pri odzivanju na nesreče v Uniji in zunaj nje, vključno z določanjem ustreznih mednarodnih organizacij;

(h)

postopek napotitve strokovnih ekip;

(i)

ter organizacijo podpore pri prevozu pomoči.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„prosilec za pomoč“ pomeni državo članico ali tretjo državo, ki jo je prizadela nesreča ali neizbežna nesreča ali ki pričakuje, da jo bo prizadela neizbežna nesreča, pa tudi Združene narode in njihove agencije in druge relevantne mednarodne organizacije, kot je določeno v Prilogi VII;

2.

„pomoč civilne zaščite“ pomeni ekipe, strokovnjake ali module za civilno zaščito, skupaj z njihovo opremo, ter material za pomoč ali zaloge, ki so potrebni, da se ublažijo neposredne posledice nesreče;

3.

„zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče“ pomenijo zmogljivosti za odziv na nesreče, katerih razpoložljivost in hitra dostopnost se sofinancirata v skladu s členom 21(2)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU;

4.

„intervencijska ekipa“ pomeni človeške in materialne vire, vključno z moduli, ki jo vzpostavi ena ali več držav članic za intervencije civilne zaščite;

5.

„ekipa za tehnično pomoč in podporo“ pomeni človeške in materialne vire, ki jo vzpostavi ena ali več držav članic za izpolnjevanje nalog podpore, kot je navedeno v Prilogi II.

POGLAVJE 2

CENTER ZA USKLAJEVANJE NUJNEGA ODZIVA (ERCC)

Člen 3

Sodelovanje ERCC s kontaktnimi točkami v državah članicah

1.   Vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko za ERCC, ki je na voljo neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pri določitvi se uporabi „Obrazec izkaznice države“ iz Priloge I.

2.   ERCC vzdržuje tesne stike s kontaktnimi točkami držav članic zaradi opravljanja rednih nalog in operacij odzivanja, kot je določeno v tem sklepu in Sklepu št. 1313/2013/EU.

POGLAVJE 3

SKUPNI KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEM ZA NUJNE PRIMERE (SISTEM CECIS)

Člen 4

Sloji sistema CECIS

Sistem CECIS sestavljajo trije deli:

(a)

omrežni sloj, ki povezuje pristojne organe in kontaktne točke v državah članicah z ERCC;

(b)

aplikacijski sloj, sestavljen iz zbirk podatkov in drugih informacijskih sistemov, potrebnih za delovanje mehanizma Unije, zlasti za:

(i)

pošiljanje obvestil;

(ii)

zagotavljanje komunikacije in izmenjave informacij med ERCC in pristojnimi organi ter njihovimi kontaktnimi točkami;

(iii)

razširjanje spoznanj, pridobljenih pri intervencijah;

(c)

varnostni sloj, sestavljen iz sklopa sistemov, pravil in postopkov, potrebnih za zagotovitev verodostojnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov, shranjenih in izmenjanih prek sistema CECIS.

Člen 5

Varovanje tajnosti podatkov

1.   Sistem CECIS mora varno obravnavati dokumente, zbirke podatkov in informacijske sisteme prek Varnih vseevropskih telematskih storitev med upravami (v nadaljnjem besedilu: omrežje sTESTA) ali primerljivega omrežja.

2.   Dokumenti in informacije, označeni kot „EU CONFIDENTIAL“ ali z višjo označbo tajnosti, se pošiljajo v skladu s posebnimi dogovori med organom izvora in prejemnikom, kot je določeno v Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (4).

Člen 6

Podatki in njihovo posodabljanje

1.   Države članice Komisiji predložijo ustrezne podatke z uporabo obrazca izkaznice države iz Priloge I.

2.   Države članice zagotovijo podatke o kontaktnih točkah in po potrebi o drugih službah, ki pokrivajo naravne, tehnološke, radiološke ali ekološke nesreče, vključno z nenamernim onesnaževanjem morja.

3.   Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh spremembah podatkov iz odstavkov 1 in 2.

4.   Zbirka podatkov sistema CECIS vsebuje namenski oddelek s podatki o registraciji in razpoložljivosti odzivnih zmogljivosti v EERC. Komisija nacionalnim kontaktnim točkam civilne zaščite zagotavlja stalen dostop do te zbirke.

5.   Države članice zagotovijo, da je namenski oddelek v zbirki podatkov sistema CECIS vedno posodobljen glede stanja razpoložljivosti in vseh potrebnih dejanskih podatkov v zvezi z relevantnimi značilnostmi vseh registriranih odzivnih zmogljivosti v EERC.

6.   Države članice lahko drugim ustreznim državnim organom po potrebi dodelijo dostop do sistema CECIS, ki je omejen na branje.

Člen 7

Uporabniška skupina sistema CECIS

Komisiji pri potrjevanju, preskušanju in nadaljnjem razvoju sistema CECIS pomaga uporabniška skupina, sestavljena iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice.

Člen 8

Izvajanje in nadaljnji razvoj

1.   Komisija upravlja in nadalje razvija sistem CECIS, pri čemer upošteva potrebe in zahteve držav članic.

2.   Države članice na svojem ozemlju uredijo ustrezno okolje informacijske tehnologije sistema CECIS v skladu z zavezami iz obrazca izkaznice države iz Priloge I.

Člen 9

Sistem CECIS za onesnaževanje morja

1.   Komisija zagotovi, da je državam članicam in Evropski agenciji za pomorsko varnost prek spleta na voljo posebna aplikacija sistema CECIS za onesnaževanje morja, ki upošteva posebnosti odzivanja na pomorske incidente.

2.   Ta aplikacija je prek spleta na voljo tudi tretjim državam, ki si delijo regionalni morski bazen z Unijo. Priložnostno se lahko dostop omogoči tudi sekretariatom relevantnih konvencij o regionalnih morjih.

POGLAVJE 4

MODULI, EKIPE ZA TEHNIČNO POMOČ IN PODPORO, DRUGE ODZIVNE ZMOGLJIVOSTI IN STROKOVNJAKI

Člen 10

Registracija modulov, ekip za tehnično pomoč in podporo, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov

1.   Države članice svoje module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake, določene v skladu s členom 9(6) Sklepa št. 1313/2013/EU, registrirajo v zbirko podatkov sistema CECIS.

2.   Moduli, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjaki, predhodno odrejeni v EERC, se registrirajo v namenskem oddelku zbirke podatkov sistema CECIS.

3.   Podatki iz odstavkov 1 in 2 se po potrebi posodobijo.

Člen 11

Sestava modulov, ekip za tehnično pomoč in podporo, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov

1.   Module ter ekipe za tehnično pomoč in podporo lahko sestavljajo viri, ki jih zagotovi ena ali več držav članic.

2.   Kadar je modul ali ekipa za tehnično pomoč in podporo sestavljena iz več kot enega sestavnega dela, se lahko uporaba tega modula ali te ekipe v intervenciji omeji na tiste sestavne dele, ki so potrebni za intervencijo.

Člen 12

Samozadostnost modulov

1.   Za posamezni modul se uporabljajo naslednji elementi samozadostnosti, kot so določeni v Prilogi II:

(a)

primerno zavetje pred prevladujočimi vremenskimi razmerami;

(b)

proizvodnja energije in razsvetljava, ki zadostuje za porabo v operativni bazi in za opremo, potrebno za izpolnitev naloge;

(c)

sanitarije in prostori za higieno, namenjeni osebju modula;

(d)

razpoložljivost hrane in vode za osebje modula;

(e)

zdravstveno in reševalno osebje, pripomočki in zaloge za osebje modula;

(f)

skladiščenje in vzdrževanje opreme modula;

(g)

oprema za komunikacijo z zadevnimi partnerji, zlasti tistimi, ki so odgovorni za usklajevanje na terenu;

(h)

lokalni prevoz;

(i)

logistika, oprema in osebje, ki omogočajo vzpostavitev operativne baze ter začetek opravljanja naloge takoj po prihodu na teren.

2.   Skladnost z zahtevami po samozadostnosti zagotavlja država članica, tako da:

(a)

vključi potrebno osebje, opremo in potrošno blago v modul;

(b)

uredi vse potrebno na kraju delovanja;

(c)

ali vnaprej poskrbi za dopolnitev nesamozadostne intervencijske ekipe z ekipo za tehnično pomoč in podporo, da se pred registracijo zadevnega modula v skladu s členom 10(1) izpolnijo zahteve iz člena 13.

3.   Obdobje, za katero je treba ob začetku naloge zagotoviti samozadostnost, ne sme biti krajše kot eno od:

(a)

96 ur;

(b)

obdobja iz Priloge II.

Člen 13

Zahteve za module ter ekipe za tehnično pomoč in podporo

1.   Moduli izpolnjujejo splošne zahteve iz Priloge II.

2.   Ekipe za tehnično pomoč in podporo izpolnjujejo splošne zahteve iz Priloge II.

3.   Splošne zahteve iz Priloge II se občasno pregledajo.

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:

(a)

lahko moduli delujejo z drugimi moduli;

(b)

lahko ekipe za tehnično pomoč in podporo sodelujejo z drugimi ekipami za tehnično pomoč in podporo ter relevantnimi akterji na terenu;

(c)

lahko sestavni deli modula delujejo skupaj kot en modul;

(d)

lahko sestavni deli ekip za tehnično pomoč in podporo skupaj delujejo kot ena ekipa za tehnično pomoč in podporo;

(e)

lahko moduli ter ekipe za tehnično pomoč in podporo, kadar se uporabljajo zunaj Unije, sodelujejo z mednarodnimi zmogljivostmi odzivanja na nesreče za pomoč prizadeti državi;

(f)

se vodje ekip, njihovi namestniki in uradniki za zvezo modulov ter ekip za tehnično pomoč in podporo udeležijo ustreznih usposabljanj in vaj, ki jih organizira Komisija, kot je določeno v členih 26 do 32.

POGLAVJE 5

RAZVOJ EVROPSKE ZMOGLJIVOSTI ZA NUJNI ODZIV (EERC) V OBLIKI PROSTOVOLJNEGA NABORA

Člen 14

Ciljne zmogljivosti

1.   Ciljne zmogljivosti EERC ustrezajo zmogljivostim, opredeljenim v Prilogi III.

2.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsaj vsako drugo leto oceni primernost ciljnih zmogljivosti in jih po potrebi prilagodi na podlagi tveganj, ugotovljenih v nacionalnih ocenah tveganja ali drugih ustreznih nacionalnih ali mednarodnih virih informacij.

3.   Države članice Komisiji pošljejo ustrezne informacije o tveganjih, potrebne za oceno ciljnih zmogljivosti.

Člen 15

Zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti

1.   Zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti, določene v Prilogi IV, se uporabljajo za module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ter strokovnjake v EERC.

2.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsaj vsako drugo leto oceni primernost zahtev glede kakovosti in interoperabilnosti ter jih po potrebi prilagodi. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

Člen 16

Postopek certificiranja in registriranja

1.   Za module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ter strokovnjake v EERC se uporablja postopek certificiranja in registriranja, določen v odstavkih 2 do 8.

2.   Pri certificiranju in registriranju je treba izpolniti zahteve glede kakovosti, kot so določene v Prilogi IV, razen pri zmogljivostih za ublažitev posledic nesreče, za katere se uporablja člen 25(3).

3.   Države članice, ki ponujajo določen modul, ekipo za tehnično pomoč in podporo, drugo odzivno zmogljivost ali strokovnjaka v EERC, zagotovijo informacijske elemente iz Priloge V.

4.   Komisija oceni, ali zadevni modul, ekipa za tehnično pomoč in podporo, druga odzivna zmogljivost ali strokovnjak pridejo v poštev za vključitev v EERC, ter svoje ugotovitve nemudoma sporoči zadevni državi članici. Komisija v tej oceni obravnava zlasti izpolnjevanje zahtev glede kakovosti, ciljne zmogljivosti, popolnost poslanih informacij, geografsko bližino in sodelovanje vseh držav članic, pa tudi druge ustrezne dejavnike, ki jih določi vnaprej ter ki se uporabljajo za vse primerljive module, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ali strokovnjake.

5.   Če se modul, ekipa za tehnično pomoč in podporo, druga odzivna zmogljivost ali strokovnjak obravnavajo za vključitev v EERC, Komisija začne postopek njihovega certificiranja na podlagi predloženih informacij in vseh dodatnih informacij, ki jih lahko zahteva od organa zadevne države članice. Kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij meni, da so zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti izpolnjene, lahko modul, ekipo za tehnično pomoč in podporo, drugo odzivno zmogljivost ali strokovnjaka registrira v prostovoljni nabor.

6.   Komisija organu zadevne države članice pisno sporoči svojo oceno glede zahtevanih usposabljanj, vaj in/ali delavnic ter druge ustrezne pogoje za certifikacijo in registracijo.

7.   Če so izpolnjeni vsi pogoji za certifikacijo, Komisija izjavi, da je modul, ekipa za tehnično pomoč in podporo, druga odzivna zmogljivost ali strokovnjak v EERC certificiran, ter to sporoči državi članici.

8.   Certifikacijo modula, ekipe za tehnično pomoč in podporo, druge odzivne zmogljivosti ali strokovnjaka je treba najpozneje po treh letih ponovno oceniti, če se sredstvo predloži za ponovno registracijo v EERC.

9.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsaj vsako drugo leto oceni primernost postopka certificiranja in registriranja ter ga po potrebi prilagodi.

Člen 17

Finančne ureditve za stroške prilagoditve

1.   Države članice lahko zaprosijo za nepovratna sredstva, s katerimi financirajo stroške prilagoditve za vsak posamezni modul, ekipo za tehnično pomoč in podporo ali drugo odzivno zmogljivost, ne da bi Komisija objavila razpis za zbiranje predlogov. Stroški prilagoditve vsebujejo elemente stroškov iz člena 21(2)(c) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2.   Države članice to prošnjo utemeljijo tako, da Komisiji predložijo izvedbene načrte za stroške prilagoditve, vključno z ocenjenimi stroški in časovnim okvirom.

3.   Komisija oceni in, če so ustrezne zahteve izpolnjene, odobri izvedbene načrte iz odstavka 2, pri čemer opredeli, kateri od stroškov so upravičeni kot stroški prilagoditve.

4.   Po oceni prošnje Komisija odloči o dodelitvi sredstev.

5.   Države članice Komisiji poročajo o podrobnostih stroškov prilagoditve.

POGLAVJE 6

ODPRAVLJANJE VRZELI V ODZIVNIH ZMOGLJIVOSTIH

Člen 18

Spremljanje napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti

Komisija v sodelovanju z državami članicami nenehno spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti, pri čemer upošteva zmogljivosti iz člena 20, in države članice redno obvešča o oceni doseženega napredka. Komisija države članice podrobno obvesti o vseh preostalih vrzelih v odzivnih zmogljivostih.

Člen 19

Postopek za ugotavljanje vrzeli v zmogljivostih

1.   V okviru spremljanja napredka pri doseganju ciljnih zmogljivosti Komisija v sodelovanju z državami članicami oceni razliko med zmogljivostmi držav članic, registriranimi v EERC, in ciljnimi zmogljivostmi iz Priloge III.

2.   Kot zmogljivosti, dane na voljo v EERC, Komisija in države članice obravnavajo samo tiste zmogljivosti, ki so jih države članice registrirale kot razpoložljive za EERC v skladu s členom 16.

Člen 20

Postopek za ugotavljanje odzivnih zmogljivosti zunaj EERC

1.   Če Komisija skupaj z državami članicami ugotovi, da obstajajo potencialno znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v skladu s členom 19 tega sklepa, v sodelovanju z državami članicami v skladu s členom 12(2) Sklepa št. 1313/2013/EU prouči, ali so potrebne zmogljivosti na voljo zunaj EERC.

2.   Kot zmogljivosti, ki so na voljo zunaj EERC, Komisija obravnava le naslednje zmogljivosti:

(a)

zmogljivosti, registrirane v sistemu CECIS;

(b)

zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče; ali

(c)

zmogljivosti, ki niso zajete v točkah (a) in (b), vendar so lahko državi članici ali državam članicam takoj na voljo v zahtevanem obsegu, na zahtevani lokaciji, v zahtevanem časovnem okviru in za zahtevano obdobje.

3.   Za identifikacijo zmogljivosti iz točke (c) odstavka 2 Komisija na nacionalne kontaktne točke naslovi zahtevo, v kateri določi podrobnosti ocene potencialno znatnih vrzeli v odzivnih zmogljivostih in države članice pozove, da predložijo informacije o vseh zmogljivostih, ki so na voljo zunaj EERC, kot je določeno v točki (c) odstavka 2.

4.   Komisija v zahtevi določi rok za odgovor, ki je do 60 koledarskih dni, natančna dolžina roka pa je odvisna od pričakovane zahtevnosti identifikacije zmogljivosti iz odstavka 2 za države članice.

5.   Države članice v določenem roku pisno obvestijo Komisijo o podrobnostih vseh zmogljivosti iz odstavka 2.

6.   Če država članica ne odgovori pisno v določenem roku, Komisija za namene te ocene domneva, da v tej državi članici zmogljivosti iz odstavka 2 niso na voljo.

7.   Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in ob upoštevanju zgolj zmogljivosti iz odstavka 2 oceni, ali te zapolnjujejo vrzeli v odzivnih zmogljivostih, ugotovljene v skladu s členom 19 tega sklepa. Komisija šteje, da so vrzeli v zmogljivostih zapolnjene šele, ko je seštevek števila zmogljivosti v EERC in zmogljivosti iz odstavka 2 enak ali višji od ciljnih zmogljivosti iz Priloge III.

Člen 21

Postopek za odpravljanje vrzeli v odzivnih zmogljivostih

1.   Če Komisija skupaj z državami članicami ugotovi potencialno znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v skladu s členom 19, ki jih ne more odpraviti v skladu s členom 20, o tem uradno pisno obvesti države članice, pri čemer podrobno opiše, kaj šteje za strateške vrzeli v odzivnih zmogljivostih.

2.   Komisija države članice v skladu s členom 12(3) Sklepa št. 1313/2013/EU pisno pozove, naj odpravijo strateške vrzeli v odzivnih zmogljivostih.

3.   Države članice Komisiji sporočijo, če, kdaj in kako nameravajo odpraviti strateške vrzeli v odzivnih zmogljivostih, bodisi same bodisi v sodelovanju z drugimi državami članicami.

Člen 22

Podpora Komisije pri odpravljanju strateških vrzeli v odzivnih zmogljivostih

1.   Če je za odpravljanje strateških vrzeli v odzivnih zmogljivostih potrebno financiranje Unije v skladu s členom 12(3) in členom 21(1)(j) Sklepa št. 1313/2013/EU, Komisija v podporo državam članicam objavi razpis za zbiranje predlogov.

2.   Države članice pri odzivu na razpis za zbiranje predlogov ravnajo skladno s členom 21(1)(j)(iii) in (iv) Sklepa št. 1313/2013/EU.

3.   Države članice med drugim navedejo potreben odstotek sofinanciranja Unije.

Člen 23

Upravičeni stroški za podporo pri odpravljanju vrzeli v odzivnih zmogljivostih

1.   Upravičeni so vsi stroški za opremo, storitve ali človeške vire, potrebni za vzpostavitev odzivnih zmogljivosti.

2.   Redni stroški vzdrževanja ali tekoči stroški niso upravičeni.

POGLAVJE 7

ODPRAVA ZAČASNIH POMANJKLJIVOSTI OB IZREDNIH NESREČAH

Člen 24

Finančna ureditev

1.   Komisija v letnem delovnem programu na splošno opredeli zahtevano vrsto in število zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, pri čemer upošteva možnost določenih vrst izrednih nesreč v državah članicah ter izredno intenzivnost ali druge dejavnike, zaradi katerih je nesreča izredna, kot je sovpadanje z drugo nesrečo, pa tudi možnost začasnih pomanjkljivosti pri takih scenarijih.

2.   Komisija redno uvede potrebne finančne postopke za pokritje stroškov iz člena 21(2)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU, da zagotovi hiter dostop do zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče iz letnega delovnega programa.

3.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, ki jih sofinancira Komisija, dopolnjujejo obstoječe odzivne zmogljivosti, ki jih imajo države članice na voljo kot del svoje nacionalne pripravljenosti, in jih ne nadomeščajo.

Člen 25

Pogoji za finančni prispevek Unije

1.   Finančni prispevek Unije je odvisen od tega, ali države članice sprejmejo udeležbo v finančnih postopkih iz člena 24(2) pogojev, navedenih v odstavkih 2 do 9. Komisija lahko v finančnih postopkih opredeli dodatne pogoje.

2.   Države članice dajo zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče na voljo v okviru prostovoljnega nabora.

3.   Te zmogljivosti izpolnjujejo potrebne zahteve glede kakovosti in certificiranja, opredeljene v finančnih postopkih iz člena 24(2).

4.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče so v prostovoljnem naboru registrirane za celotno obdobje, določeno v zadevnih okvirnih pogodbah, okvirnih sporazumih o partnerstvu ali podobnih ureditvah. Vsi pogoji in omejitve, ki jih nalagajo države članice, ki registrirajo zmogljivosti, morajo utemeljevati operativne zahteve.

5.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče niso upravičene do finančne pomoči iz člena 17.

6.   Komisija države članice prek sistema CECIS nemudoma obvesti o zmogljivostih za ublažitev posledic nesreče, registriranih v prostovoljnem naboru.

7.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, registrirane v prostovoljnem naboru, so za uporabo v okviru mehanizma Unije na voljo pod enakimi splošnimi pogoji kot druge zmogljivosti, registrirane v prostovoljnem naboru, v skladu s členom 11 Sklepa št. 1313/2013/EU.

8.   Po prošnji za pomoč prek ERCC se pri uporabi zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, registriranih v prostovoljnem naboru, upoštevajo operativni postopki pri odzivanju na nesreče, opisani v poglavju 11.

9.   Zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče, registrirane v prostovoljnem naboru, so na voljo za uporabo na ozemlju držav članic, ki so sofinancirale razpoložljivost teh zmogljivosti. Pred uporabo na lastnem ozemlju se te države članice posvetujejo z ERCC za potrditev, da:

(i)

ni nobene sočasne ali neizbežne izredne nesreče, zaradi katere bi bilo pričakovati prošnjo za uporabo zmogljivosti za ublažitev posledic nesreče;

(ii)

hiter dostop drugih držav članic v primeru novih izrednih nesreč zaradi uporabe na lastnem ozemlju ni neupravičeno oviran.

POGLAVJE 8

PROGRAM USPOSABLJANJA

Člen 26

Program usposabljanja

1.   Pripravi se program usposabljanja, v katerega so vključeni preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje. Program vključuje splošne in posebne tečaje ter sistem izmenjave strokovnjakov. Program je usmerjen na ciljne skupine iz člena 27.

2.   Komisija je odgovorna za usklajevanje in organizacijo ter opredelitev vsebine in časovni razpored programa usposabljanja.

Člen 27

Udeleženci

1.   Ciljne skupine programa usposabljanja so:

(a)

osebje držav članic za civilno zaščito in obvladovanje nesreč, zlasti vodje ekip, njihovi namestniki in uradniki za zvezo, strokovnjaki držav članic v skladu s členom 41, vključno s strokovnjaki za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje, ter ključno osebje nacionalnih kontaktnih točk;

(b)

osebje institucij in agencij Unije;

(c)

izbrani strokovnjaki iz držav evropske sosedske politike ter držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk.

2.   Sodelovanja v tečajih usposabljanja se lahko udeležijo tudi izbrani strokovnjaki:

(a)

Organizacije združenih narodov in njenih agencij;

(b)

mednarodnih organizacij iz Priloge VII;

(c)

tretjih držav in po potrebi drugi zadevni udeleženci.

3.   Države članice in Komisija imenujejo svoje udeležence za vsako usposabljanje.

Člen 28

Tečaji usposabljanja

1.   Program je sestavljen iz sklopa tečajev na uvodni ravni, operativni ravni in ravni vodenja.

2.   Komisija v sodelovanju z državami članicami določi sklop tečajev, njihovo vsebino, učne načrte in časovne razporede tečajev, vključno s pogoji udeležbe.

3.   Komisija zagotovi, da so izvajalci usposabljanja in predavatelji seznanjeni z relevantnim najnovejšim razvojem mehanizma Unije.

Člen 29

Izmenjava strokovnjakov

Sistem izmenjave med državami članicami ali s Komisijo strokovnjakom omogoča, da:

(a)

pridobijo izkušnje in si jih izmenjujejo;

(b)

se seznanijo z različnimi tehnikami in operativnimi postopki;

(c)

proučijo pristope drugih sodelujočih služb in ustanov za ukrepanje ob nesrečah.

Člen 30

Dodatne dejavnosti usposabljanja

Kadar je to potrebno in v skladu z letnim delovnim programom, se organizirajo dodatne priložnosti za usposabljanje, da se izpolnijo ugotovljene potrebe za gladko in učinkovito izvajanje ukrepov civilne zaščite in obvladovanja nesreč.

Člen 31

Sistem ocenjevanja

Komisija zagotovi skladnost med stopnjo usposabljanja in njegovo vsebino. V ta namen vzpostavi ustrezen sistem ocenjevanja organiziranih dejavnosti usposabljanja.

POGLAVJE 9

OKVIR ZA ORGANIZACIJO VAJ

Člen 32

Okvir za organizacijo vaj, strateški okvir in prednostne naloge

1.   Komisija pripravi in vodi program vaj civilne zaščite.

2.   Program vaj civilne zaščite usmerja strateški okvir, v katerem so določeni cilji in vloge vaj v mehanizmu Unije.

3.   Program vaj je usmerjen zlasti v:

(a)

izboljšanje odzivne zmogljivosti držav članic, predvsem glede ekip in drugih sredstev, ki se v okviru mehanizma Unije zagotavljajo pri intervencijah pomoči;

(b)

izboljšanje in preverjanje postopkov, uvedbo skupnega pristopa pri usklajevanju intervencij pomoči v okviru mehanizma Unije ter zmanjšanje odzivnega časa ob večjih nesrečah;

(c)

spodbujanje sodelovanja med službami civilne zaščite držav članic in Komisijo;

(d)

opredelitev in izmenjavo pridobljenih spoznanj;

(e)

preskušanje uporabe pridobljenih spoznanj.

4.   Splošne prednostne naloge programa vaj so začrtane v dolgoročnem celovitem načrtu. Ta vključuje elemente ustreznih scenarijev nesreč in zmogljivosti.

5.   Komisija:

(a)

v sodelovanju z državami članicami razvije strateški okvir in dolgoročni celoviti načrt, pri čemer upošteva program pridobljenih spoznanj in druge pomembne informacije;

(b)

določi cilje vaj in njihovo vlogo glede na druge sestavne dele mehanizma Unije ter

(c)

v skladu z dolgoročnim celovitim načrtom pripravi letni predlog v delovnem programu za posebne prednostne naloge vaj.

POGLAVJE 10

PROGRAM PRIDOBLJENIH SPOZNANJ

Člen 33

Spremljanje, analiza in ocenjevanje

1.   Komisija in države članice si izmenjujejo podatke, informacije in ocene, ki jih potrebujejo za spremljanje, analizo ter oceno vseh zadevnih ukrepov civilne zaščite v okviru mehanizma Unije.

2.   Komisija vzpostavi in upravlja zbirko podatkov, ki jo lahko uporabljajo države članice in ona sama, da zbirajo podatke in si jih izmenjujejo, širijo opredeljene spoznanja ter ohranjajo pregled nad njihovim stanjem izvajanja.

3.   Komisija omogoči, da je opredelitev spoznanj z zadevnimi deležniki lažja, vključno z organizacijo srečanj.

Člen 34

Spodbujanje izvajanja

1.   Komisija zagotovi, da se spoznanja, ki so jih opredelile Komisija, države članice in zadevni deležniki, uporabijo v postopku sprejemanja odločitev pri nadaljnjem razvoju mehanizma Unije.

2.   Opredeljena spoznanja prispevajo zlasti k določanju:

(a)

prednostnih nalog programa usposabljanja, po potrebi vključno z vsebino in učnim načrtom tečajev usposabljanja, ter programa vaj;

(b)

prednostnih nalog letnih razpisov za predložitev projektov preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje;

(c)

prednostnih nalog pri dejavnostih načrtovanja iz člena 10 Sklepa št. 1313/2013/EU.

3.   Komisija redno poroča o programu pridobljenih spoznanj, in sicer z navedbo ustreznih ugotovljenih spoznanj, predvidenih popravnih ukrepov, odgovornosti in časovnih okvirov ter stanjem uporabe spoznanj.

4.   Države članice občasno poročajo o napredku, doseženem pri izvajanju opredeljenih spoznanj, ki spadajo v njihovo nacionalno pristojnost.

POGLAVJE 11

OPERATIVNI POSTOPKI PRI ODZIVANJU NA NESREČE

Člen 35

Prošnje za pomoč in odzivanje

1.   Če se v Uniji zgodi nesreča ali je ta neizbežna, Komisija po prejemu prošnje za pomoč prek sistema CECIS po potrebi in nemudoma izvede ukrepe iz člena 15(3) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2.   Če se zunaj Unije zgodi ali je neizbežna nesreča, zaradi katere bo morda potrebna pomoč civilne zaščite, lahko Komisija tretjo državo obvesti o možnosti, da zaprosi za pomoč v okviru mehanizma Unije.

3.   Če želi država članica ali tretja država, ki jo je prizadela ali ji grozi neizbežna nesreča, prositi za pomoč prek mehanizma Unije, prek pristojnih nacionalnih organov na ERCC naslovi pisno prošnjo za pomoč civilne zaščite. Če želijo Organizacija združenih narodov in njene agencije ali katera koli od mednarodnih organizacij iz Priloge VII zaprositi za pomoč prek mehanizma Unije, na ERCC naslovijo pisno prošnjo za pomoč civilne zaščite.

4.   Prosilec za pomoč zagotovi ERCC vse potrebne informacije o razmerah, zlasti pa posebnih potrebah, zahtevani podpori in lokaciji.

5.   Prosilec za pomoč obvesti ERCC o časovnem okviru, vstopni točki in lokaciji, na kateri prosi za pomoč, ter o operativni kontaktni točki, ki obvladuje nesrečo na terenu.

6.   Če je to mogoče, ERCC za vsako prošnjo za pomoč izdela poseben napotitveni načrt. Vanj vključi priporočila za zagotavljanje pomoči, vključno s pozivi za uporabo modulov, ekip za tehnično pomoč in podporo, drugih odzivnih zmogljivosti in strokovnjakov, registriranih v EERC, ter oceno morebitnih kritičnih potreb. Posebni napotitveni načrti povzemajo strukturo in oris iz Priloge VI ter temeljijo na splošnih vnaprej razvitih načrtih iz člena 15(3)(c) in člena 16(3)(b) Sklepa št. 1313/2013/EU, ki pokrivajo najznačilnejše vrste tveganj nesreče in pri katerih se upoštevajo scenariji tveganj iz ocen tveganj držav članic. Posebni napotitveni načrti se pošljejo vsem državam članicam.

7.   Pri postopku izbiranja zmogljivosti v EERC se upoštevajo naslednja merila, katerih prednostno razvrščanje je lahko odvisno od posebnosti prošenj za pomoč:

(a)

razpoložljivost;

(b)

primernost;

(c)

lokacija/bližina;

(d)

ocenjeni čas in stroški prevoza;

(e)

predhodne izkušnje;

(f)

predhodna uporaba sredstva;

(g)

druga zadevna merila, kot so znanje tujih jezikov in kulturne vezi.

8.   ERCC držav članic ne pozove k uporabi posebnih zmogljivosti iz EERC na območjih oboroženih spopadov, ob nevarnosti takih spopadov ali v drugih razmerah, v katerih bi bili ogroženi varnost in zaščita ekip, če z državami članicami ni dogovorjeno drugače.

9.   Država članica, na katero je naslovljen poziv za uporabo zmogljivosti iz EERC v skladu s členom 11(7) Sklepa št. 1313/2013/EU, v ERCC sporoči svojo končno odločitev o uporabi. ERCC določi rok, v katerem mora država članica načeloma odgovoriti. Rok se določi glede na naravo nesreče in v nobenem primeru ne sme biti krajši od dveh ur.

10.   Prosilec za pomoč obvesti ERCC, katere ponudbe pomoči je sprejel.

11.   Kadar je pomoč potrebna za izpolnitev kritičnih potreb, ni pa na voljo ali ni na voljo v zadostnem obsegu v EERC, Komisija prek sistema CECIS nemudoma obvesti vse nacionalne kontaktne točke o razpoložljivi finančni pomoči Unije za prevoz v skladu s členom 23(3)(b) Sklepa št. 1313/2013/EU.

12.   ERCC obvesti države članice o izboru prosilca za pomoč glede prošenj za intervencijske ekipe in sredstva. Država članica, ki zagotavlja pomoč, redno obvešča ERCC o pošiljanju intervencijskih ekip in sredstev, vključno z vsemi zmogljivostmi, ki so del EERC.

13.   Komisija lahko za pomoč na terenu izbere, imenuje in pošlje ekipo strokovnjakov v skladu s členom 17 Sklepa št. 1313/2013/EU.

Člen 36

Misije strokovnjakov

1.   Poslani strokovnjaki opravljajo naloge iz člena 8(d) Sklepa št. 1313/2013/EU. Redno poročajo organom države prosilke in ERCC.

2.   ERCC sproti obvešča države članice o napredku misije strokovnjakov.

3.   Prosilec za pomoč redno obvešča ERCC o poteku dejavnosti, ki potekajo na terenu.

4.   V primeru intervencij v tretjih državah vodja ekipe redno obvešča ERCC o poteku dejavnosti, ki potekajo na terenu.

5.   ERCC zbira vse prejete informacije ter jih pošilja kontaktnim točkam in pristojnim organom držav članic.

Člen 37

Zaključek intervencije

1.   Država članica prosilka ali katera koli od držav članic, ki zagotavljajo pomoč, čim prej obvesti ERCC ter napotene strokovnjake in intervencijske ekipe, če meni, da njihova pomoč ni več potrebna ali se ne more več zagotavljati. Prosilec za pomoč in države članice ustrezno organizirajo zaključek intervencije. ERCC je o tem sproti obveščen.

2.   V tretjih državah vodja ekipe, potem ko se ustrezno posvetuje s prosilcem pomoči, kar najhitreje obvesti ERCC, če meni, da pomoč ni več potrebna ali se zaradi ovir ne more učinkovito zagotavljati. ERCC prenese to informacijo delegaciji Unije v navedeni državi ter ustreznim službam Komisije, Evropski službi za zunanje delovanje in državam članicam. ERCC v sodelovanju s prosilcem za pomoč zagotovi učinkovit umik napotenih strokovnjakov in intervencijskih ekip.

Člen 38

Poročanje in opredeljena spoznanja

1.   Pristojnim organom prosilca za pomoč in držav članic, ki so zagotovile pomoč, ter poslanim strokovnjakom se zagotovi možnost, da ERCC predstavijo svoje ugotovitve o vseh vidikih intervencije. ERCC nato pripravi zbirno poročilo o zagotovljeni pomoči in vseh relevantnih opredeljenih spoznanjih.

2.   ERCC skupaj z državami članicami ne spremlja le izvajanja členov 33 in 34, temveč tudi uporabe opredeljenih spoznanj za izboljšanje intervencij pomoči v okviru mehanizma Unije.

Člen 39

Stroški

1.   Če ni dogovorjeno drugače, stroške pomoči, ki jo zagotavljajo države članice, krije prosilec za pomoč.

2.   Vsaka država članica, ki zagotavlja pomoč, lahko to pomoč v celoti ali deloma zagotovi brezplačno, pri čemer upošteva zlasti naravo nesreče in obseg morebitne škode. Navedena država članica se lahko tudi kadar koli v celoti ali delno odpove povračilu stroškov.

3.   Če ni dogovorjeno drugače, mora prosilec za pomoč med intervencijo poskrbeti za nastanitev in prehrano ekip, ki zagotavljajo pomoč, ter brezplačno obnoviti njihove zaloge potrebščin in živil. Ne glede na to pa morajo biti ekipe, ki zagotavljajo pomoč, sprva v določenem razumnem obdobju logistično neodvisne in samozadostne, kar je odvisno od sredstev, ki jih uporabljajo, ter o tem ustrezno obveščati ERCC.

4.   Stroški za pošiljanje strokovnjakov in ustrezno logistično podporo se obravnavajo v skladu s členom 22(a) Sklepa št. 1313/2013/EU. Ti stroški so upravičeni do financiranja Unije.

Člen 40

Povračilo škode

1.   Države članice, ki prosijo za pomoč, od držav članic ne zahtevajo povračila povzročene škode, kadar je taka škoda posledica intervencije pomoči, zagotovljene v okviru mehanizma Unije in tega sklepa, razen če se dokaže, da je nastala zaradi goljufije ali hujše kršitve.

2.   V primeru škode, ki jo zaradi intervencije pomoči utrpijo tretje osebe, države članice prosilke sodelujejo z državo članico, ki pomoč zagotavlja, da se omogoči povračilo take škode v skladu z zakonodajo in ustreznimi okviri, ki se uporabljajo.

POGLAVJE 12

POSTOPEK NAPOTITVE STROKOVNIH EKIP

Člen 41

Kategorije strokovnjakov

Države članice razvrstijo strokovnjake v naslednje kategorije:

(a)

tehnični strokovnjaki;

(b)

strokovnjaki za oceno stanja;

(c)

strokovnjaki za usklajevanje;

(d)

vodje ekip.

Člen 42

Naloge in funkcije

1.   Tehnični strokovnjaki svetujejo glede posebnih, zelo strokovnih tem in s tem povezanih tveganj ter so na voljo za misije.

2.   Strokovnjaki za oceno stanja izdelajo oceno razmer in svetujejo pri sprejetju primernih ukrepov ter so na voljo za misije.

3.   K strokovnjakom za usklajevanje se prištevajo namestniki vodje ekip, osebe, odgovorne za logistiko in komunikacijo, ter drugo osebje, če je to potrebno. V ekipo za usklajevanje se lahko na zahtevo vključijo tehnični strokovnjaki in strokovnjaki za oceno stanja, da vodji ekipe pomagajo med celotnim trajanjem misije.

4.   Vodja ekipe je med intervencijo odgovoren za vodenje ekipe za oceno in usklajevanje. Vzdržuje dobre stike z organi države, ki jo je prizadela nesreča, z ERCC, tudi z uradnikom za zvezo ERCC, z drugimi mednarodnimi organizacijami in, pri intervencijah pomoči v okviru mehanizma Unije zunaj držav članic, tudi z delegacijo Unije v navedeni državi.

5.   Strokovnjaki, napoteni na naloge v zvezi s pripravljenostjo na nesreče, lahko po pooblastilu Komisije in v dogovoru z državo članico, ki jih je imenovala, prevzamejo katero koli od funkcij iz člena 41 ter morajo biti sposobni svetovati in poročati o ustreznih ukrepih pripravljenosti, tudi o upravni zmogljivosti, potrebah po zgodnjem opozarjanju, usposabljanju, vajah in ozaveščanju.

6.   Strokovnjaki, napoteni na naloge v zvezi s preprečevanjem, lahko po pooblastilu Komisije in v dogovoru z državo članico, ki jih je imenovala, prevzamejo katero koli od funkcij iz člena 41 ter svetujejo in poročajo o ustreznih ukrepih preprečevanja in zmožnosti obvladovanja tveganj.

Člen 43

Zbirka podatkov o strokovnjakih

1.   Komisija podatke o strokovnjakih zbira v podatkovni zbirki, ki je na voljo prek sistema CECIS.

2.   Strokovnjaki, vključeni v EERC, so v zbirki podatkov iz odstavka 1 posebej označeni.

Člen 44

Zahteve glede usposabljanja

Strokovnjaki se po potrebi udeležijo programa usposabljanja, izdelanega v skladu s členom 26.

Člen 45

Imenovanje

V primeru prošnje za pomoč so države članice odgovorne za imenovanje strokovnjakov, ki so na voljo, in za predložitev njihovih kontaktnih podatkov ERCC.

Člen 46

Mobilizacija in pogodba o storitvah

1.   Potem ko države članice imenujejo strokovnjake za posamezno misijo, mora biti ERCC sposoben, da jih mobilizira in napoti v zelo kratkem času.

2.   Komisija z vsakim strokovnjakom podpiše pogodbo o storitvah, v katero so vključeni naslednji elementi:

(a)

cilj misije;

(b)

naloge in pristojnosti;

(c)

predvideno trajanje misije;

(d)

podatki o lokalni kontaktni osebi;

(e)

zavarovalno kritje;

(f)

dnevno nadomestilo za kritje stroškov;

(g)

podrobni plačilni pogoji;

(h)

smernice za tehnične strokovnjake, strokovnjake za oceno, strokovnjake za usklajevanje in vodje ekip.

POGLAVJE 13

PODPORA PRI PREVOZU

Člen 47

Oblike podpore pri prevozu

Podpora pri prevozu ima lahko obliko:

(a)

združevanja ali delitve prevoznih zmogljivosti;

(b)

identifikacije in omogočanja dostopa državam članicam do prevoznih sredstev, ki so na voljo na trgu ali iz drugih virov;

(c)

zagotavljanja podpore Unije državam članicam z nepovratnimi sredstvi ali prevoznimi storitvami, ki jih zagotavljajo zasebni ali drugi subjekti.

Člen 48

Postopek za podporo pri prevozu prek mehanizma Unije

1.   Kadar koli se vloži prošnja za podporo pri prevozu, se uporabljajo postopki iz členov 49 in 50.

2.   Prošnjo v pisni obliki pri Komisiji vloži pristojni organ iz člena 56. Prošnja vsebuje podatke iz dela A Priloge VIII.

3.   Pri združevanju prevoznih zmogljivosti lahko ena država članica prevzame vodilno vlogo pri prošnji za finančno pomoč Unije za celotno operacijo.

4.   Vse prošnje za podporo pri prevozu po tem sklepu ter s tem povezani odgovori in izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo se posredujejo ERCC, ki jih nato obravnava.

5.   Prošnje se pošiljajo prek sistema CECIS ali po elektronski pošti. Prošnje za financiranje Unije, poslane prek sistema CECIS, telefaksa ali po elektronski pošti, se sprejmejo, če pristojni organi Komisiji nato nemudoma pošljejo podpisane izvirnike.

6.   Vendar lahko Komisija v skladu s členom 179 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (5) za vso izmenjavo z upravičenci, tudi za sklepanje sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, objavo sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev in vseh njihovih sprememb, izvede prek sistemov za elektronsko izmenjavo.

Člen 49

Prošnje za podporo pri prevozu

1.   Komisija po prejemu prošnje za podporo takoj obvesti vse kontaktne točke, ki so jih imenovale države članice po členu 9(7) Sklepa št. 1313/2013/EU.

2.   Komisija lahko v obvestilu po potrebi pozove države članice, naj ji pošljejo podatke o vseh prevoznih sredstvih, ki jih lahko zagotovijo državi članici prosilki, ali drugih možnih rešitvah, ki jih lahko ponudijo za izpolnitev potreb prizadetih držav. Komisija lahko določi rok za zagotovitev teh informacij.

3.   Potem ko Komisija uradno obvesti kontaktne točke iz odstavka 1, zahtevano prevozno sredstvo postane upravičeno do sofinanciranja Unije brez poseganja v člen 53.

Člen 50

Odgovori na prošnje za podporo pri prevozu

1.   Države članice, ki lahko zagotovijo podporo pri prevozu, čim prej in najpozneje v 24 urah po prejemu uradnega obvestila iz člena 49, če v obvestilu ni določeno drugače, Komisijo obvestijo o vseh prevoznih sredstvih, ki jih lahko prostovoljno zagotovijo kot odziv na prošnjo za pomoč za združevanje ali identifikacijo prevoznih sredstev. Te informacije vsebujejo elemente iz dela B Priloge VIII in vključujejo informacije o finančnih pogojih ali morebitnih drugih omejitvah.

2.   Komisija čim prej zbere informacije o razpoložljivih prevoznih sredstvih in jih pošlje državi članici prosilki.

3.   Komisija državam članicam poleg informacij iz odstavka 2 pošlje vse druge informacije o prevoznih sredstvih, ki so na voljo iz drugih virov, tudi na trgu, in državam članicam olajša dostop do teh dodatnih sredstev.

4.   Država članica prosilka obvesti Komisijo o izbranih prevoznih rešitvah in se poveže z državami članicami, ki zagotavljajo tako pomoč, ali ponudnikom storitev, ki ga je določila Komisija.

5.   Komisija obvesti vse države članice o izboru države članice prosilke. Navedena država članica sproti obvešča Komisijo o napredku v zvezi z izvajanjem pomoči civilne zaščite.

Člen 51

Prošnja za nepovratna sredstva

1.   Kadar država članica najde možno prevozno rešitev, vendar je za prevoz pomoči civilne zaščite potrebno financiranje Unije, lahko ta država članica Unijo zaprosi za nepovratna sredstva.

2.   Država članica v svoji prošnji navede potreben odstotek sofinanciranja Unije, vendar ta ne sme presegati 55 % upravičenih stroškov za dejavnosti prevoza po členu 23(2) Sklepa št. 1313/2013/EU oziroma 85 % upravičenih stroškov za dejavnosti prevoza po členu 23(3)(a) in (b) Sklepa št. 1313/2013/EU. Komisija o tej prošnji takoj obvesti vse države članice.

3.   Komisija lahko z zadevnimi pristojnimi organi držav članic vzpostavi okvirna partnerstva, kot je navedeno v členu 178 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Člen 52

Prošnja za prevozno storitev

1.   Kadar država članica, ki prosi za pomoč pri prevozu, ne najde prevozne rešitve, lahko Komisijo prosi, da prevozno storitev odda v izvajanje zasebnim ali drugim subjektom, da njeno pomoč civilne zaščite prepeljejo v prizadeto državo.

2.   Komisija po prejemu prošnje iz odstavka 1 o njej takoj obvesti vse države članice, državo članico, ki prosi za prevozno storitev, pa obvesti o vseh razpoložljivih prevoznih rešitvah in njihovih stroških.

3.   Država članica na podlagi izmenjave informacij iz odstavkov 1 in 2 pisno potrdi svojo prošnjo za prevozno storitev ter svojo zavezo o povračilu stroškov Komisiji v skladu z določbami člena 54. Država članica navede odstotek stroškov, ki ga bo povrnila. Navedeni odstotek ne sme biti nižji od 45 % za dejavnosti prevoza po členu 23(2) Sklepa št. 1313/2013/EU oziroma 15 % za dejavnosti prevoza po členu 23(3)(a) in (b) Sklepa št. 1313/2013/EU.

4.   Država članica takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah v zvezi s prošnjo za prevozno storitev.

Člen 53

Sklep o dodelitvi finančnih sredstev Unije za podporo pri prevozu

1.   Da se ugotovi, ali so izpolnjena merila iz člena 23(1)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), je treba upoštevati:

(a)

informacije iz prošnje za finančna sredstva Unije, ki jo v skladu s členom 48(2) vloži država članica;

(b)

potrebe, ki jih izrazi prizadeta država;

(c)

ocene, ki jih izvedejo strokovnjaki, ki med nesrečo poročajo Komisiji;

(d)

druge pomembne in zanesljive informacije držav članic ter mednarodnih organizacij, ki so Komisiji na voljo, ko sprejme odločitev;

(e)

učinkovitost in uspešnost prevoznih rešitev, izbranih za pravočasno zagotovitev pomoči civilne zaščite;

(f)

možnosti lokalnih javnih naročil;

(g)

druge ukrepe, ki jih je sprejela Komisija.

2.   Države članice zagotovijo vse dodatne informacije, potrebne, da se oceni izpolnjevanje meril iz člena 23(1)(d) Sklepa št. 1313/2013/EU. Komisijo obvestijo čim prej po prejemu njenega zahtevka za take informacije.

3.   Komisija navede znesek predhodnega financiranja, ki ga je treba plačati in ki lahko znaša do 85 % zahtevanega finančnega prispevka Unije, pri čemer se upošteva razpoložljivost finančnih sredstev. Za nepovratna sredstva, ki ne presegajo mejne vrednosti, določene za nepovratna sredstva nizke vrednosti iz člena 185 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, se predhodno financiranje ne dodeli, razen če lahko država članica, ki prosi za finančno pomoč, dokaže, da bi bilo brez predhodnega financiranja izvajanje dejavnosti ogroženo.

4.   Državi članici, ki prosi za finančno pomoč, se odločitev o taki pomoči sporoči takoj. Sporoči se tudi vsem ostalim državam članicam.

5.   Do sofinanciranja Unije niso upravičene posamične vloge za nepovratna sredstva za prevoz, pri katerih je zahtevani finančni prispevek Unije manjši od 2 500 EUR, razen če so zajete v okvirne sporazume o partnerstvu iz člena 51(3).

Člen 54

Povračilo finančnih sredstev Unije za podporo pri prevozu

Komisija za stroške, ki jih ima v skladu s postopkom iz člena 52, v 90 dneh po zaključku prevozne operacije, za katero je bila dodeljena finančna pomoč Unije, državam članicam, upravičenim do financiranja Unije, izda bremepis za znesek, ki ustreza določbam sklepa, ki ga je Komisija sprejela o prošnji za prevozno storitev, ter znaša vsaj 15 % stroškov prevoza za dejavnosti prevoza po členu 23(3) Sklepa št. 1313/2013/EU in 45 % za dejavnosti prevoza po členu 23(2) Sklepa št. 1313/2013/EU.

Člen 55

Povračilo škode

Država članica, ki zaprosi za podporo pri prevozu, ne sme zaprositi tudi za povračilo Unije za škodo, ki je nastala na njenem premoženju ali jo ima njeno osebje, kadar taka škoda nastane zaradi zagotavljanja podpore pri prevozu, ki jo ureja ta sklep, razen če se dokaže, da je nastala zaradi goljufije ali hujše kršitve.

Člen 56

Imenovanje pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojne organe, pooblaščene za vlaganje prošenj za finančno pomoč Komisije in prejemanje te pomoči na podlagi tega sklepa, ter v 60 dneh po uradnem obvestilu o tem sklepu o tem obvestijo Komisijo. Komisijo je treba takoj obvestiti o vseh spremembah te informacije.

Uradna obvestila pristojnih organov, ki so jih države članice izdale v skladu s členom 12 Odločbe 2007/606/ES, Euratom, ostanejo veljavna do novega uradnega obvestila zadevne države članice.

POGLAVJE 14

KONČNE DOLOČBE

Člen 57

Razveljavitev

Odločbi 2004/277/ES, Euratom in 2007/606/ES, Euratom se razveljavita. Sklicevanja na razveljavljeni odločbi se štejejo za sklicevanja na ta sklep in berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 58

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 16. oktobra 2014

Za Komisijo

Kristalina GEORGIEVA

Članica Komisije

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 924.

(2)  Odločba Komisije 2004/277/ES, Euratom z dne 29. decembra 2003 o določitvi pravil za izvajanje Odločbe Sveta 2001/792/ES, Euratom o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (UL L 87, 25.3.2004, str. 20).

(3)  Odločba Komisije 2007/606/ES, Euratom z dne 8. avgusta 2007 o določitvi pravil za izvajanje določb o prevozu iz Odločbe Sveta 2007/162/ES, Euratom o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito (UL L 241, 14.9.2007, str. 17).

(4)  Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

PRILOGA I

SKUPNI KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEM ZA NUJNE PRIMERE (SISTEM CECIS)

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA II

Splošne zahteve za module ter ekipe za tehnično pomoč in podporo

1.   Velika zmogljivost črpanja

Naloge

—

Zagotavljanje črpanja:

—

na poplavljenih območjih,

—

za pomoč pri gašenju z dobavo vode.

Zmogljivosti

—

Zagotavljanje črpanja z mobilnimi črpalkami s srednjo in veliko zmogljivostjo, ki imajo:

—

skupno zmogljivost najmanj 1 000 m3/h in

—

manjšo zmogljivost za črpanje na višinski razliki 40 metrov.

—

Sposobnost:

—

delovanja na težko dostopnih območjih in terenih,

—

črpanja blatne vode, ki ne vsebuje več kot 5 % trdnih elementov z delci, velikimi do 40 mm,

—

črpanja vode, ki ima do 40 °C, pri daljših operacijah,

—

oskrbovanja z vodo z razdalje 1 000 metrov.

Glavni sestavni deli

—

Črpalke s srednjo in veliko zmogljivostjo.

—

Cevi in spojke, ki so združljive z različnimi standardi, vključno s standardom Storz.

—

Dovolj osebja za izpolnitev naloge, po potrebi stalnega.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

—

Sposobnost opravljanja naloge do 21 dni zapored.

2.   Čiščenje vode

Naloge

—

Zagotavljanje pitne vode iz površinskih vodnih virov v skladu z veljavnimi standardi in vsaj na ravni standardov Svetovne zdravstvene organizacije.

—

Opravljanje nadzora nad kakovostjo vode pri izhodni odprtini na opremi za čiščenje.

Zmogljivosti

—

Očiščenje 225 000 litrov vode na dan.

—

Zmogljivost skladiščenja je enaka količini vode, ki se pridobi v pol dneva.

Glavni sestavni deli

—

Mobilna enota za čiščenje vode.

—

Mobilna enota za skladiščenje vode.

—

Mobilni terenski laboratorij.

—

Spojke, ki so v skladu z različnimi standardi, vključno s standardom Storz.

—

Dovolj osebja za izpolnitev naloge, po potrebi stalnega.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

—

Sposobnost opravljanja naloge do 12 tednov.

3.   Iskanje in reševanje v mestih srednjega obsega

Naloge

—

Iskanje, določitev položaja in reševanje žrtev (1), ki so pod ruševinami (npr. v porušenih stavbah in prometnih nesrečah).

—

Po potrebi zagotavljanje življenjsko pomembne prve pomoči do predaje v nadaljnje zdravljenje.

Zmogljivosti

—

Ob upoštevanju priznanih mednarodnih smernic, kot so smernice Mednarodne svetovalne skupine za iskanje in reševanje („International Search and Rescue Advisory Group“ – INSARAG), mora biti modul sposoben opravljati naslednje:

—

iskanje z reševalnimi psi in/ali tehnično opremo za iskanje,

—

reševanje, vključno z dvigovanjem,

—

rezanje betona,

—

vrvno tehniko,

—

osnovne tehnike podpiranja,

—

prepoznavanje nevarnih snovi in izolacijo (2),

—

napredne tehnike oživljanja (3).

—

Sposobnost dela na terenu 24 ur na dan 7 dni zapored.

Glavni sestavni deli

—

Vodenje (dajanje navodil, zveza/usklajevanje, načrtovanje, mediji/poročanje, ocena/analiza, varnost/zaščita).

—

Iskanje (tehnično iskanje in/ali iskanje s psi, prepoznavanje nevarnih snovi, izolacija nevarnih snovi).

—

Reševanje (vlamljanje in prebijanje, rezanje, dvigovanje in premikanje, podpiranje, vrvna tehnika).

—

Zdravstvena oskrba, vključno z oskrbo pacientov in osebja ekipe ter reševalnih psov.

Samozadostnost

—

Vsaj 7 dni delovanja.

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Pripravljenost za delovanje v prizadeti državi v 32 urah.

4.   Iskanje in reševanje v mestih velikega obsega

Naloge

—

Iskanje, določitev položaja in reševanje žrtev (4), ki so pod ruševinami (npr. v porušenih stavbah in prometnih nesrečah).

—

Po potrebi zagotavljanje življenjsko pomembne prve pomoči do predaje v nadaljnje zdravljenje.

Zmogljivosti

—

Ob upoštevanju priznanih mednarodnih smernic, kot so smernice INSARAG, mora biti modul sposoben opravljati naslednje:

—

iskanje z reševalnimi psi in tehnično opremo za iskanje,

—

reševanje, vključno z dvigovanjem težkih bremen,

—

rezanje armiranega betona in konstrukcijskega jekla,

—

vrvno tehniko,

—

napredne tehnike podpiranja,

—

prepoznavanje nevarnih snovi in izolacijo (5),

—

napredne tehnike oživljanja (6).

—

Sposobnost dela na več krajih 24 ur na dan 10 dni zapored.

Glavni sestavni deli

—

Vodenje (dajanje navodil, zveza/usklajevanje, načrtovanje, mediji/poročanje, ocena/analiza, varnost/zaščita).

—

Iskanje (tehnično iskanje, iskanje s psi, prepoznavanje nevarnih snovi, izolacija nevarnih snovi).

—

Reševanje (vlamljanje in prebijanje, rezanje, dvigovanje in premikanje, podpiranje, vrvna tehnika).

—

Zdravstvena oskrba, vključno z oskrbo pacientov in osebja ekipe ter reševalnih psov (7).

Samozadostnost

—

Najmanj 10 dni delovanja.

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Pripravljenost za delovanje v prizadeti državi v 48 urah.

5.   Modul gašenja gozdnih požarov s helikopterji

Naloge

—

Pomoč pri gašenju velikih požarov gozdov in rastlinja iz zraka.

Zmogljivosti

—

Trije helikopterji, zmogljivost vsakega je 1 000 litrov.

—

Sposobnost več zaporednih posredovanj.

Glavni sestavni deli

—

Trije helikopterji s posadko za zagotovitev, da sta vsaj dva helikopterja vedno v pripravljenosti.

—

Strokovno osebje.

—

4 vedra za vodo ali 3 vreče za gašenje.

—

1 komplet za vzdrževanje.

—

1 komplet rezervnih delov.

—

2 dvigalki za reševanje.

—

Komunikacijska oprema.

Samozadostnost

—

Uporabljata se točki (f) in (g) člena 12(1).

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 3 urah po sprejetju ponudbe.

6.   Modul gašenja gozdnih požarov z letali

Naloge

—

Pomoč pri gašenju velikih požarov gozdov in rastlinja iz zraka.

Zmogljivosti

—

Dve letali, zmogljivost vsakega je 3 000 litrov.

—

Sposobnost več zaporednih posredovanj.

Glavni sestavni deli

—

Dve letali.

—

Najmanj štiri posadke.

—

Strokovno osebje.

—

Komplet za vzdrževanje na terenu.

—

Komunikacijska oprema.

Samozadostnost

—

Uporabljata se točki (f) in (g) člena 12(1).

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 3 urah po sprejetju ponudbe.

7.   Napredna zdravstvena postaja

Naloge

—

Razvrščanje ponesrečencev (triaža) na kraju nesreče.

—

Stabilizacija stanja in priprava ponesrečenca za prevoz v najustreznejšo zdravstveno ustanovo za končno zdravljenje.

Zmogljivosti

—

Opravljanje triaže za vsaj 20 ponesrečencev na uro.

—

Zdravstvena ekipa, ki lahko stabilizira stanje 50 ponesrečencev v 24 urah in dela v dveh izmenah.

—

Zaloge za zdravljenje 100 ponesrečencev z manjšimi poškodbami v 24 urah.

Glavni sestavni deli

—

Zdravstvena ekipa z 12-urnim delovnikom:

—

triaža: 1 medicinska sestra in/ali 1 zdravnik,

—

intenzivna nega: 1 zdravnik in 1 medicinska sestra,

—

resne, vendar ne življenjsko nevarne poškodbe: 1 zdravnik in 2 medicinski sestri,

—

evakuacija: 1 medicinska sestra,

—

strokovno osebje za pomoč: 4.

—

Šotori:

—

šotor(-i) z medsebojno povezanimi prostori za triažo, zdravstveno oskrbo in evakuacijo,

—

šotor(-i) za osebje.

—

Glavni štab.

—

Skladišče za sanitetni material in logistiko.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

—

Pripravljenost za delovanje v 1 uri po prihodu na kraj nesreče.

8.   Napredna kirurška zdravstvena postaja

Naloge

—

Razvrščanje ponesrečencev (triaža) na kraju nesreče.

—

Opravljanje kirurških posegov za omejevanje posledic poškodb.

—

Stabilizacija stanja in priprava ponesrečencev za prevoz v najustreznejšo zdravstveno ustanovo za končno zdravljenje.

Zmogljivosti

—

Opravljanje triaže za vsaj 20 pacientov na uro.

—

Zdravstvena ekipa, ki lahko stabilizira stanje 50 ponesrečencev v 24 urah in dela v dveh izmenah.

—

Zdravstvena ekipa, ki lahko opravi kirurške posege za omejevanje posledic poškodb na 12 pacientih v 24 urah in dela v dveh izmenah.

—

Razpoložljivost zalog za zdravljenje 100 ponesrečencev z manjšimi poškodbami v 24 urah.

Glavni sestavni deli

—

Zdravstvena ekipa z 12-urnim delovnikom:

—

triaža: 1 medicinska sestra in/ali 1 zdravnik,

—

intenzivna nega: 1 zdravnik in 1 medicinska sestra,

—

kirurgija: 3 kirurgi, 2 medicinski sestri za pomoč pri posegu, 1 anestezist, 1 medicinska sestra pri anesteziji,

—

resne, vendar ne življenjsko nevarne poškodbe: 1 zdravnik in 2 medicinski sestri,

—

evakuacija: 1 medicinska sestra,

—

strokovno osebje za pomoč: 4.

—

Šotori:

—

šotor(-i) z medsebojno povezanimi prostori za triažo, zdravstveno oskrbo in evakuacijo,

—

šotor(-i) za kirurgijo,

—

šotor(-i) za osebje.

—

Glavni štab.

—

Skladišče za sanitetni material in logistiko.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

—

Pripravljenost za delovanje v 1 uri po prihodu na kraj nesreče.

9.   Terenska bolnišnica

Naloge

—

Zagotavljanje osnovne in/ali nadaljnje travmatološke in zdravstvene oskrbe ob upoštevanju priznanih mednarodnih smernic za uporabo terenskih bolnišnic v tujini, kot so smernice Svetovne zdravstvene organizacije in Rdečega križa.

Zmogljivosti

—

10 postelj za hudo poškodovane ponesrečence, možnost povečanja zmogljivosti.

Glavni sestavni deli

—

Zdravniška ekipa za:

—

triažo,

—

intenzivno nego,

—

kirurgijo,

—

resne, vendar ne življenjsko nevarne poškodbe,

—

evakuacijo,

—

strokovno osebje za pomoč,

—

ter ki ima vsaj: splošnega zdravnika, urgentne zdravnike, ortopeda, pediatra, anestezista, farmacevta, porodničarja, glavnega zdravnika, laboratorijskega tehnika in rentgenskega tehnika.

—

Šotori:

—

primerni šotori za zdravniške dejavnosti,

—

šotori za osebje.

—

Glavni štab.

—

Skladišče za sanitetni material in logistiko.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 7 dneh po prošnji.

—

Pripravljenost za delovanje na kraju nesreče 12 ur po prihodu.

—

Zmožnost opravljanja dela najmanj 15 dni zapored.

10.   Medicinska evakuacija žrtev nesreč po zraku

Naloge

—

Prevoz žrtev nesreč do zdravstvenih objektov za zdravljenje.

Zmogljivosti

—

Zmožnost prevoza 50 pacientov v 24 urah.

—

Sposobnost letenja podnevi in ponoči.

Glavni sestavni deli

—

Helikopterji/letala z nosili.

Samozadostnost

—

Uporabljata se točki (f) in (g) člena 12(1).

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

11.   Začasno zatočišče ob nesrečah

Naloge

—

Zagotavljanje začasnega zatočišča, vključno z osebjem za montažo zatočišča, predvsem v prvih fazah nesreče v sodelovanju z obstoječimi strukturami, lokalnimi organi in mednarodnimi organizacijami do predaje lokalnim organom ali humanitarnim organizacijam, pri čemer je zmogljivost potrebna za daljša obdobja.

—

V primeru predaje se usposobi ustrezno osebje (lokalno in/ali mednarodno) pred umikom modula.

Zmogljivosti

—

Šotorski tabor, ki lahko sprejme do 250 oseb (50 šotorov).

Glavni sestavni deli

—

Ob upoštevanju priznanih mednarodnih smernic in smernic EU:

—

šotori z ogrevanjem (za zimske razmere) ter ležišča s spalno vrečo in/ali odejo,

—

električni generatorji in oprema za razsvetljavo,

—

prostori za sanitarije in higieno,

—

razdeljevanje pitne vode v skladu s standardom Svetovne zdravstvene organizacije,

—

prostor za osnovne družbene dejavnosti (možnost druženja).

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

—

Na splošno traja misija največ 4 do 6 tednov, sicer se po potrebi začne postopek predaje.

12.   Odkrivanje ter vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi

Naloge

—

Izvajanje/potrjevanje začetne ocene, vključno z:

—

opisom nevarnosti ali tveganja,

—

določitvijo kontaminiranega območja,

—

oceno ali potrditvijo že sprejetih zaščitnih ukrepov.

—

Opravljanje ustreznega vzorčenja.

—

Označitev kontaminiranega območja.

—

Napoved stanja, spremljanje, dinamično ocenjevanje tveganja, vključno s priporočili glede opozorilnih in ostalih ukrepov.

—

Zagotavljanje pomoči za takojšnje zmanjšanje tveganja.

Zmogljivosti

—

Identifikacija kemičnih in prepoznavanje radioloških nevarnosti s kombinacijo ročne, mobilne in laboratorijske opreme:

—

sposobnost ugotavljanja sevanja alfa, beta in gama ter identifikacije pogostih izotopov,

—

sposobnost identifikacije in po možnosti opravljanja delnih kvantitativnih analiz običajnih industrijskih strupenih kemikalij in znanih bojnih strupov.

—

Sposobnost zbiranja, vodenja in priprave bioloških, kemičnih in radioloških vzorcev za nadaljnjo analizo drugje (8).

—

Sposobnost uporabe ustreznega znanstvenega modela za napoved nevarnosti in potrditev modela s stalnim spremljanjem.

—

Zagotavljanje pomoči za takojšnje zmanjšanje tveganja:

—

obvladovanje nevarnosti,

—

nevtralizacija nevarnosti,

—

zagotavljanje tehnične pomoči drugim ekipam ali modulom.

Glavni sestavni deli

—

Mobilni kemijski in radiološki terenski laboratorij.

—

Ročna ali mobilna oprema za zaznavanje.

—

Terenska oprema za vzorčenje.

—

Sistemi za modeliranje disperzije.

—

Mobilna meteorološka postaja.

—

Material za označevanje.

—

Referenčna dokumentacija in dostop do določenih virov strokovnega znanja.

—

Zanesljiva in varna hramba vzorcev in odpadkov.

—

Prostori za dekontaminacijo, namenjeni osebju.

—

Ustrezno osebje in zaščitna oprema za dejavnosti v kontaminiranem okolju in/ali okolju s premalo kisika, po potrebi vključno z oblačili, neprepustnimi za pline.

—

Oskrba s tehnično opremo za obvladovanje in nevtralizacijo nevarnosti.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

13.   Iskanje in reševanje v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti

Naloge

—

Posebno iskanje in reševanje v zaščitnih oblačilih.

Zmogljivosti

—

Posebno iskanje in reševanje v zaščitnih oblačilih v skladu z zahtevami modulov iskanja in reševanja v mestih srednjega in velikega obsega ter modulov reševanja, kot je primerno.

—

Sočasno delovanje treh ljudi na nevarnem območju.

—

24-urna stalna intervencija.

Glavni sestavni deli

—

Material za označevanje.

—

Zanesljiva in varna hramba odpadkov.

—

Prostori za dekontaminacijo, namenjeni osebju in rešenim žrtvam.

—

Ustrezno osebje in zaščitna oprema, ki prenese dejavnost v kontaminiranem okolju, v skladu z zahtevami modulov iskanja in reševanja v mestih srednjega in velikega obsega ter modulov reševanja, kot je primerno.

—

Oskrba s tehnično opremo za obvladovanje in nevtralizacijo nevarnosti.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

14.   Modul gašenja gozdnih požarov s tal

Naloge

—

Pomoč pri gašenju gorečih gozdov in rastlinja s tal.

Zmogljivosti

—

Dovolj človeških virov za neprekinjeno 7-dnevno izvajanje operacij.

—

Sposobnost za delo na področjih z omejenim dostopom.

—

Sposobnost namestitve najmanj 2 km dolgih linij cevi s črpalkami in/ali neprekinjenega postavljanja obrambnih linij.

Glavni sestavni deli

—

Gasilci, usposobljeni za izpolnjevanje zgoraj navedenih nalog, ki so opravili dodatna usposabljanja s področja varnosti in zaščite, pri čemer se upoštevajo različne vrste požarov, za katere se lahko uporabi ta modul.

—

Ročna orodja za postavljanje obrambnih linij.

—

Cevi, prenosni rezervoarji in črpalke za postavitev linije.

—

Adapterji za cevne priključke, vključno s standardom Storz.

—

Vodni nahrbtniki.

—

Oprema, ki se lahko spusti s helikopterja z vrvjo ali vitlom.

—

Postopke evakuacije za gasilce je treba uskladiti z državo prejemnico.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 6 urah po sprejetju ponudbe.

—

Sposobnost 7-dnevnega neprekinjenega dela.

15.   Modul gašenja gozdnih požarov z vozili

Naloge

—

Pomoč pri gašenju gorečih gozdov in rastlinja z uporabo vozil.

Zmogljivosti

—

Dovolj človeških virov in vozil za neprekinjeno izvajanje operacij z najmanj 20 gasilci v vsakem trenutku.

Glavni sestavni deli

—

Gasilci, usposobljeni za opravljanje navedene naloge.

—

4 vozila, primerna za terensko vožnjo.

—

Prostornina posode za gorivo vsakega vozila ne sme biti manjša od 2 000 litrov.

—

Adapterji za cevne priključke, vključno s standardom Storz.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 6 urah po sprejetju ponudbe.

—

Sposobnost 7-dnevnega neprekinjenega dela.

—

Napotitev na teren po kopnem ali po morju. Napotitev na teren po zraku je mogoča samo v posebno upravičenih primerih.

16.   Obvladovanje poplav

Naloge

—

Okrepitev obstoječih struktur in izgradnja novih pregrad za preprečitev nadaljnjega poplavljanja rek, vodnih kotanj in vodnih poti z naraščajočim vodostajem.

Zmogljivosti

—

Sposobnost zajeziti vodo do višine najmanj 0,8 m z uporabo:

—

materialov, ki omogočajo izgradnjo pregrade, dolge 1 000 m,

—

dodatnih materialov, ki so na voljo na terenu.

—

Sposobnost okrepiti obstoječe obrežne nasipe.

—

Sposobnost sočasnega posredovanja na najmanj 3 lokacijah znotraj območja, dostopnega s tovornjaki.

—

Opravljanje dela 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

—

Nadzor in vzdrževanje pregrad in nasipov.

—

Sposobnost sodelovanja z lokalnim osebjem.

Glavni sestavni deli

—

Material za gradnjo vodotesnih pregrad v skupni dolžini 1 000 m od enega konca do drugega (pesek morajo priskrbeti lokalni organi).

—

Folije/plastične ponjave (če so potrebne, za zagotovitev vodoodpornosti obstoječe pregrade, kar je odvisno od zgradbe pregrade).

—

Stroj za polnjenje vreč peska.

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

—

Napotitev na teren po kopnem ali po morju. Napotitev na teren po zraku je mogoča samo v posebno upravičenih primerih.

—

Zmožnost opravljanja dela najmanj 10 dni zapored.

17.   Reševanje s čolni v primeru poplav

Naloge

—

Iskanje pogrešanih v vodi in reševanje ponesrečencev iz vode ter pomoč ujetim zaradi poplav s čolni.

—

Po potrebi zagotavljanje življenjsko pomembne prve pomoči in dostava najnujnejšega.

Zmogljivosti

—

Sposobnost iskanja ljudi v mestih in na podeželju.

—

Sposobnost reševanja ljudi s poplavljenih območij, vključno z medicinsko oskrbo na ravni prvega odziva.

—

Sposobnost sodelovanja z enotami, ki iščejo iz zraka (helikopterji in letala).

—

Sposobnost dostave najnujnejšega na poplavljeno območje:

—

prevoz zdravnikov, zdravil itd.,

—

hrane in vode.

—

Ta modul mora zajemati vsaj 5 čolnov in imeti sposobnost prevoza skupaj 50 ljudi poleg osebja modula.

—

Čolni morajo biti narejeni za uporabo v hladnih podnebnih razmerah in morajo biti sposobni voziti proti toku s hitrostjo vsaj 10 vozlov.

—

Opravljanje dela 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Glavni sestavni deli

—

Čolni, narejeni za:

—

plitvo vodo (> 0,5 m),

—

uporabo v vetrovnih pogojih,

—

uporabo podnevi in ponoči,

—

morajo biti opremljeni v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi, vključno z rešilnimi jopiči za potnike.

—

Osebe, usposobljene za hitro reševanje iz vode. (Brez potapljanja, samo reševanje z gladine.)

Samozadostnost

—

Uporablja se člen 12.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po sprejetju ponudbe.

—

Napotitev na teren po kopnem ali po morju. Napotitev na teren po zraku je mogoča samo v posebno upravičenih primerih.

—

Zmožnost opravljanja dela najmanj 10 dni zapored.

Ekipe za tehnično pomoč in podporo

Splošne zahteve glede ekip za tehnično pomoč in podporo

Naloge

—

Izvajanje ali zagotavljanje:

—

pomoči pri vzpostavitvi in vodenju pisarne,

—

podpore IKT,

—

podpore pri logistiki in preskrbi,

—

podpora pri prevozu na teren.

Zmogljivosti

—

Sposobnost zagotavljanja pomoči ekipi za oceno stanja, usklajevanje in/ali pripravljenost, centru za usklajevanje operacij na kraju nesreče ali sposobnost združitve z modulom civilne zaščite, kot določa člen 12(2)(c).

Glavni sestavni deli

—

Naslednji sestavni deli pomoči omogočajo, da se izvajajo vse funkcije centra za usklajevanje operacij na kraju nesreče, ob upoštevanju priznanih mednarodnih smernic, kot so smernice ZN:

—

pomoč pri vzpostavitvi in vodenju pisarne,

—

oprema za podporo IKT,

—

oprema za logistiko ali pomoč za preživljanje,

—

podpora pri prevozu na teren.

Sestavne dele je mogoče razdeliti v različne enote, da je pri prilagoditvi na posebne potrebe intervencije zagotovljena prožnost.

Napotitev

—

Razpoložljivost za odhod v največ 12 urah po prošnji.

(1)  Živa oseba.

(2)  Osnovna zmogljivost, večje zmogljivosti zajema modul „odkrivanje in vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi“.

(3)  Oskrba ponesrečenca (prva pomoč in stabilizacija) od takrat, ko se ga najde, do predaje.

(4)  Živa oseba.

(5)  Osnovna zmogljivost, večje zmogljivosti zajema modul „odkrivanje in vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi“.

(6)  Oskrba ponesrečenca (prva pomoč in stabilizacija) od takrat, ko se ga najde, do predaje.

(7)  Ob upoštevanju zdravstvenih in veterinarskih licenčnih pogojev.

(8)  Kjer je to mogoče, naj ta postopek upošteva dokazne zahteve države, ki prosi za pomoč.

PRILOGA III

ZAČETNA RAZPOREDITEV EVROPSKIH ZMOGLJIVOSTI ZA NUJNI ODZIV (EERC)

Moduli

Modul

Število modulov, ki so sočasno na voljo za uporabo (1)

HCP („High capacity pumping“ – Velika zmogljivost črpanja)

6

MUSAR („Medium urban search and rescue“ – Iskanje in reševanje v mestih srednjega obsega – 1 za nizke temperature)

6

WP („Water purification“ – Čiščenje vode)

2

FFFP („Aerial forest fire fighting module using planes“ – Modul gašenja gozdnih požarov z letali)

2

AMP („Advanced medical post“ – Napredna zdravstvena postaja)

2

ETC („Emergency Temporary Camp“ – Začasno zatočišče ob nesrečah)

2

HUSAR („Heavy urban search and rescue“ – Iskanje in reševanje v mestih velikega obsega)

2

CBRNDET („CBRN detection and sampling“ – Odkrivanje ter vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi)

2

GFFF („Ground forest fire fighting“ – Modul gašenja gozdnih požarov s tal)

2

GFFF-V („Ground forest fire fighting using vehicles“ – Modul gašenja gozdnih požarov z vozili)

2

CBRNUSAR („USAR in CBRN conditions“ – Iskanje in reševanje v urbanih okoljih v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti)

1

AMP-S („Advanced medical post with surgery“ – Napredna kirurška zdravstvena postaja)

1

FC („Flood containment“ – Obvladovanje poplav)

2

FRB („Flood rescue using boats“ – Reševanje s čolni med poplavami)

2

MEVAC („Medical aerial evacuation of disaster victims“ – Medicinska evakuacija žrtev nesreč po zraku)

1

FHOS („Field hospital“ – Terenska bolnišnica)

2

FFFH („Aerial forest firefighting module using helicopters“ – Modul gašenja gozdnih požarov s helikopterji)

2


Ekipe za tehnično pomoč in podporo

Ekipa za tehnično pomoč in podporo

Število ekip za tehnično pomoč in podporo, ki so sočasno na voljo za uporabo (1)

TAST („Technical Assistance and Support Team“ – Ekipa za tehnično pomoč in podporo)

2


Druge odzivne zmogljivosti

Druga odzivna zmogljivost

Število drugih odzivnih zmogljivosti, ki so sočasno na voljo za uporabo (1)

Ekipe za iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev v gorah

2

Ekipe za iskanje pogrešanih v vodi in reševanje ponesrečencev iz vode

2

Ekipe za iskanje pogrešanih v jamah in reševanje ponesrečencev iz jam

2

Ekipe s posebno opremo za iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečencev, npr. iskalni roboti

2

Ekipe z letali brez posadke

2

Ekipe za odziv na pomorske incidente

2

Ekipe s področja gradbene tehnike za izvedbo ocen škode in varnosti, ocen stavb, ki jih je treba porušiti/popraviti, ocen infrastrukture, kratkotrajnega podpiranja

2

Pomoč pri evakuaciji: vključno z ekipami za upravljanje informacij in logistiko

2

Gašenje požarov: svetovalne ekipe/ekipe za oceno

2

Ekipe za dekontaminacijo kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi

2

Mobilni laboratoriji za nevarnosti za okolje

2

Komunikacijske ekipe ali platforme za hitro ponovno vzpostavitev komunikacij na odročnih območjih

2

Letala za zračne reševalne prevoze pri zdravstveni evakuaciji in helikopter za zdravstveno evakuacijo, ločeno za po Evropi in po svetu

2

Dodatna zmogljivost zatočišča: enote za 250 oseb (50 šotorov), vključno s samozadostno enoto za osebje za oskrbo

100

Dodatni komplet zmogljivosti zatočišča: enote za 2 500 oseb (500 ponjav), z možnostjo lokalne nabave kompleta opreme

6

Vodne črpalke z minimalno zmogljivostjo črpanja 800 l/min

100

Električni generatorji z močjo 5–150 kW

Električni generatorji z močjo nad 150 kW

100

10

Zmogljivosti za preprečevanje onesnaževanja morja

po potrebi

Druge odzivne zmogljivosti za odpravljanje ugotovljenih tveganj

po potrebi

(1)  Za zagotovitev te razpoložljivosti je mogoče v EERC registrirati večje število zmogljivosti (npr. v primeru rotacije). Prav tako je v EERC mogoče registrirati večje število zmogljivosti, če jih dajo države članice več na voljo.

PRILOGA IV

ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI IN INTEROPERABILNOSTI EVROPSKIH ZMOGLJIVOSTI ZA NUJNI ODZIV (EERC)

—

Za module ter ekipe za tehnično pomoč in podporo se pri začetni razporeditvi uporabljajo zahteve iz Priloge II. Komisija v sodelovanju z državami članicami za v prihodnje pregleda zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti za nadaljnje izboljšanje razpoložljivosti odzivnih zmogljivosti v EERC, vključno z odzivnim časom.

—

Komisija v sodelovanju z državami članicami opredeli tudi zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti za druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.

PRILOGA V

POSTOPEK CERTIFICIRANJA IN REGISTRACIJE ZA EVROPSKE ZMOGLJIVOSTI ZA NUJNI ODZIV (EERC) – INFORMACIJSKI ELEMENTI

INFORMACIJSKI ELEMENTI

Informacijski elementi, ki jih je treba zagotoviti pri vložitvi vloge za certifikacijo in registracijo posameznega sredstva v EERC, vključujejo naslednje elemente in vse druge informacije, ki se Komisiji zdijo potrebni:

1.

samooceno z navedbo, da sredstvo izpolnjuje zahteve glede kakovosti, določene za tovrstno sredstvo;

2.

informativni list modula, vključno z ekipo za tehnično pomoč in podporo, drugo odzivno zmogljivostjo ali strokovnjakom (informativni list sistema CECIS);

3.

potrditev potrebnih ureditev, vzpostavljenih za zagotovitev, da so pristojni organi in nacionalne kontaktne točke stalno na voljo za takojšnjo obravnavo prošenj za uporabo sredstev, registriranih v EERC;

4.

potrditev, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi, vključno s potrebnimi oblikami financiranja, da se lahko sredstvo, registrirano v EERC, takoj uporabi, potem ko Komisija izda poziv za njegovo uporabo;

5.

natančno trajanje predhodnega nabora v EERC [najmanj eno leto, največ tri leta, razen za strokovnjake, ki so lahko v naboru tudi samo 6 mesecev];

6.

informacije o zagotovljenem najdaljšem času za mobilizacijo [največ 12 ur po sprejetju ponudbe];

7.

geografsko lokacijo sredstva, okvirno lokacijo za mobilizacijo (letališče itd.), običajen geografski obseg napotitve ter geografske omejitve, če obstajajo;

8.

standardne operativne postopke modula, vključno z ekipo za tehnično pomoč in podporo, ali drugih odzivnih zmogljivosti (npr. smernice o standardnih operativnih postopkih za module);

9.

vse ustrezne podatke za upravljanje prevoza, kot so mere, teža, omejitve letenja itd., prednostne načine prevoza, dostop do pristanišč, če je to ustrezno;

10.

vse druge omejitve ali druge predvidljive okoliščine pri uporabi;

11.

„dosje o izkušnjah“ s povzetki prejšnjih uporab modula in drugih odzivnih zmogljivosti ali napotitve strokovnjaka, sodelovanje na vajah mehanizma Unije, usposabljanje ključnega osebja (vodja ekipe, njegovega namestnika) prek mehanizma Unije, skladnost z mednarodnimi standardi, kjer je to ustrezno (npr. INSARAG, SZO, IFRC itd.);

12.

samooceno potreb po prilagoditvah in s tem povezanih stroškov;

13.

vse potrebne kontaktne podatke;

14.

potrdilo, da je modul, vključno z ekipo za tehnično pomoč in podporo, drugo odzivno zmogljivostjo ali strokovnjakom, skladen z zahtevami glede kakovosti [ter je uspešno opravil postopek certifikacije].

Modul

Informativni listi, standardni operativni postopki, usposabljanje

Moduli za terenske vaje

Moduli za simulacijske vaje

HCP („High capacity pumping“ – Velika zmogljivost črpanja)

x

x

x

MUSAR („Medium urban search and rescue“ – Iskanje in reševanje v mestih srednjega obsega)

x

(x) če ni ZKI (*)

x

WP („Water purification“ – Čiščenje vode)

x

x

x

FFFP („Aerial forest fire fighting module using planes“ – Modul gašenja gozdnih požarov z letali)

x

 

x

AMP („Advanced medical post“ – Napredna zdravstvena postaja)

x

x

x

ETC („Emergency Temporary Camp“ – Začasno zatočišče ob nesrečah)

x

 

x

HUSAR („Heavy urban search and rescue“ – Iskanje in reševanje v mestih velikega obsega)

x

(x) če ni ZKI (*)

x

CBRNDET („CBRN detection and sampling“ – Odkrivanje ter vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi)

x

x

x

GFFF („Ground forest fire fighting“ – Modul gašenja gozdnih požarov s tal)

x

 

x

GFFF-V („Ground forest fire fighting using vehicles“ – Modul gašenja gozdnih požarov z vozili)

x

 

x

CBRNUSAR („USAR in CBRN conditions“ – Iskanje in reševanje v urbanih okoljih v primeru kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti)

x

x

x

AMP-S („Advanced medical post with surgery“ Napredna kirurška zdravstvena postaja)

x

 

x

FC („Flood containment“ – Obvladovanje poplav)

x

 

x

FRB („Flood rescue using boats“ – Reševanje s čolni med poplavami)

x

x

x

MEVAC („Medical aerial evacuation of disaster victims“ – Medicinska evakuacija žrtev nesreč po zraku)

x

 

x

FHOS („Field hospital“ – Terenska bolnišnica)

x

 

x

FFFH („Aerial forest firefighting module using helicopters“ – Modul gašenja gozdnih požarov s helikopterji)

x

 

x

TAST („Technical Assistance and Support Team“ – Ekipa za tehnično pomoč in podporo)

x

x

x

(*)  ZKI je zunanja klasifikacija skupine INSARAG.

PRILOGA VI

ORIS POSEBNIH NAPOTITVENIH NAČRTOV CENTRA ZA USKLAJEVANJE NUJNEGA ODZIVA (ERCC)

Posebni načrt za uporabo odzivnih zmogljivosti ERCC za [nesrečo]

Opis scenarija intervencije

—

Analiza situacije – usklajevanje na terenu

—

Navedba vnaprej pripravljenih splošnih scenarijev intervencije

—

Scenariji za umik

Merila izbora za sredstva EERC

—

Navedba varnostnih razmer na terenu

—

Navedba vnaprej določenih meril izbora: razpoložljivost, primernost, lokacija/bližina, čas in stroški prevoza itd.

—

Navedba nujnosti

—

Geografske meje in druge vnaprej določene omejitve

Podatki o stanju posodobitve mehanizma

—

Združevanje prošenj, ponudb, ekip civilne zaščite EU, prevoza

Priporočila za

—

Zagotavljanje pomoči

—

Kritične potrebe

—

Druge pomembne elemente, ki so na voljo, kot na primer logistika, carina, prejemniki

PRILOGA VII

RELEVANTNE MEDNARODNE ORGANIZACIJE

V tej prilogi so naštete relevantne mednarodne organizacije iz člena 16(1) Sklepa št. 1313/2013/EU. Pomoč civilne zaščite Unije se lahko zahteva prek katere koli od teh mednarodnih organizacij ali pa to pomoč zahteva katera koli od njih.

1.

Mednarodna organizacija za migracije („International Organization for Migration“ – IOM)

2.

Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca („International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies“ – IFRC)

3.

Organizacija za prepoved kemičnega orožja („Organisation for the Prohibition of Chemical Weapons“ – OPCW)

PRILOGA VIII

PODPORA PRI PREVOZU

DEL A

Podatki, ki jih zagotovijo Države Članice, ki zaprosijo za podporo pri prevozu

1.

Nesreča/nujni primer, prizadeta država.

2.

Navedba sporočil, ki jih je izdal Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC).

3.

Država/organi, ki prosijo za podporo pri prevozu.

4.

Zahtevana oblika podpore pri prevozu (izberite eno ali več spodnjih možnosti):

A.   Identifikacija prevoznih sredstev, ki so jih dale na voljo druge države članice (združevanje)

DA/NE

B.   Identifikacija prevoznih sredstev, ki so na voljo na trgu (pogodbeni prevoznik Evropske komisije) ali iz drugih virov

DA/NE

C.   Finančna pomoč v obliki nepovratnih sredstev za prevoz

DA/NE

5.

Končni prejemnik prepeljane pomoči/upravičenec do te pomoči.

6.

Podrobnosti o pomoči civilne zaščite, ki jo je treba prepeljati, vključno z natančnim opisom predmetov, njihove teže, velikosti, prostornine, površine, embalaže v skladu s standardi pakiranja v zračnem, kopenskem ali pomorskem prometu, vseh nevarnih predmetov, značilnostih prevoznega sredstva ter skupne teže, velikosti, prostornine, površine in drugih pravnih, carinskih, zdravstvenih ali sanitarnih zahtev, pomembnih za prevoz ali dostavo pomoči.

Podatki o številu osebja, ki potuje/potnikov, ki jih je treba prepeljati.

7.

Podatki o tem, kako ta pomoč izpolnjuje potrebe prizadete države glede na prošnjo te države ali njeno oceno potreb, zlasti glede ugotovljenih kritičnih potreb.

8.

Podatki o stanju izvajanja te pomoči s strani prizadete države ali usklajevalnega organa (sprejeta/še ni sprejeta).

9.

Zahtevana ali predvidena pot za prevoz pomoči.

10.

Mesto/pristanišče vkrcanja in lokalna kontaktna točka.

11.

Mesto/pristanišče izkrcanja in lokalna kontaktna točka. Podatki o tem, kdo bo uredil raztovarjanje in carinjenje v mestu/pristanišču raztovarjanja, če so na voljo.

12.

Kontaktna točka za carinsko dokumentacijo/carinske formalnosti.

13.

Datum/čas, ko je pomoč na voljo/so potniki pripravljeni za prevoz iz pristanišča vkrcanja.

14.

Podatki o vseh možnostih za premik pomoči/potnikov na nadomestno mesto/pristanišče vkrcanja/vozlišče za nadaljnji premik.

15.

Dodatni podatki (kadar je to ustrezno), če so na voljo, glede kraja dostave, naslova in kontaktnih podatkov prejemnika.

16.

Podatki o morebitnih prispevkih k stroškom prevoza.

17.

Podatki o drugih že določenih prevoznih rešitvah.

18.

Podatki o prošnjah za sofinanciranje Unije (kadar je to ustrezno).

19.

Ime in kontaktni podatki predstavnika organizacije, ki prosi za podporo pri prevozu.

DEL B

Podatki, ki jih morajo zagotoviti Države Članice ali Komisija, ko ponujajo podporo pri prevozu

1.

Nesreča/nujni primer, prizadeta država.

2.

Država/organizacija, ki se odziva na prošnjo.

3.

Navedba sporočil, ki sta jih izdala Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) in država članica/organizacija, ki je zaprosila za podporo pri prevozu.

4.

Tehnične podrobnosti o ponudbi prevoza, vključno z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi, datumi in časom prevoza, številom premikov ali zahtevanih posredovanj.

5.

Posamezne podrobnosti, omejitve in načini v zvezi s pomočjo civilne zaščite, ki jo je treba prepeljati, vključno s težo, velikostjo, prostornino, površino, embalažo, morebitnimi nevarnimi predmeti, pripravljenostjo vozila, zahtevami za ravnanje, osebjem, ki potuje, potniki, in drugimi pravnimi, carinskimi, zdravstvenimi ali sanitarnimi zahtevami, pomembnimi za prevoz.

6.

Predlagana pot za prevoz pomoči.

7.

Mesto/pristanišče vkrcanja in lokalna kontaktna točka.

8.

Mesto/pristanišče izkrcanja in lokalna kontaktna točka.

9.

Kontaktna točka za carinsko dokumentacijo/formalnosti.

10.

Datum/čas, ko mora(-jo) biti pomoč/potniki pripravljena(-i) za prevoz iz pristanišča vkrcanja.

11.

Podatki o vsaki prošnji za premik pomoči na nadomestno mesto/pristanišče vkrcanja/vozlišče za nadaljnji premik.

12.

Datum/čas, ko naj bi pomoč/potniki prispela(-i) v mesto/pristanišče izkrcanja.

13.

Dodatni podatki (kadar je to ustrezno).

14.

Podatki o morebitnih prošnjah za prispevke k stroškom prevoza, finančni prispevki in podrobnosti o vseh posameznih pogojih ali omejitvah, povezanih s ponudbo.

15.

Ime in kontaktni podatki predstavnika organizacije, ki ponuja podporo pri prevozu.

PRILOGA IX

KORELACIJSKA TABELA

Odločba 2004/277/ES, Euratom

Odločba 2007/606/ES, Euratom

Ta sklep

Člen 1

 

Člen 1

Člen 2

 

Člen 2

Člen 3(1) (1)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(4)

 

Člen 10(1)

Člen 10(3)

—

—

Člen 3a(1)

Člen 3a(2)

Člen 3a(3)

Člen 3a(4)

 

Člen 13(1)

Člen 13(2)

Člen 11(1)

Člen 11(2)

Člen 3b

 

Člen 12

Člen 3c

 

Člen 13(4)

Člen 4

 

—

Člen 5

 

Člen 3(2)

Člen 6

 

—

Člen 7

 

—

Člen 8

 

Člen 4

Člen 9

 

—

Člen 10

 

Člen 5

Člen 11(1)

Člen 11(2)

Člen 11(3)

 

Člen 6(1)

Člen 6(2)

Člen 6(3)

Člen 12

 

Člen 7

Člen 13

 

—

Člen 14

 

Člen 10(1) in (3)

Člen 15

 

Člen 41

Člen 16(1)

Člen 16(2)

Člen 16(3)

Člen 16(4)

 

Člen 42(1)

Člen 42(2)

Člen 42(3)

Člen 42(4)

Člen 17

 

Člen 43

Člen 18

 

Člen 44

Člen 19

 

Člen 45

Člen 20

 

Člen 46

Člen 21

 

Člen 26

Člen 22

 

Člen 27(1)

Člen 23

 

Člen 26(1), tretji stavek

Člen 24

 

Člen 32(3)

Člen 25

 

Člen 29

Člen 26

 

Člen 30

Člen 27(1)

Člen 27(2)

Člen 27(3)

 

Člen 31, prvi stavek

Člen 27(3)

Člen 31, drugi stavek

Člen 28

 

—

Člen 29(1)

Člen 29(2)

Člen 29(3)

Člen 29(4)

Člen 29(5)

Člen 29(6)

Člen 29(7)

Člen 29(8)

Člen 29(9)

Člen 29(10)

Člen 29(11)

 

Člen 35(3), prvi stavek

Člen 35(2)

Člen 35(4) in (5)

Člen 35(1)

—

—

Člen 35(10)

Člen 35(12)

Člen 46(1)

—

—

Člen 30

 

—

Člen 31

 

—

Člen 32(1)

Člen 32(2)

Člen 32(3)

Člen 32(4)

Člen 32(5)

Člen 32(6)

 

Člen 36(1)

Člen 36(2)

Člen 36(2)

Člen 36(3)

Člen 36(4)

Člen 36(5)

Člen 33

 

Člen 37

Člen 34

 

Člen 38

Člen 35

 

Člen 39

Člen 36

 

Člen 40

Člen 37

 

Člen 58

 

Člen 1

Člen 1

 

Člen 2

Člen 2

 

Člen 3(1)

Člen 3(2)

Člen 3(3)

Člen 3(4)

Člen 3(5)

Člen 48(1)

—

Člen 48(2)

Člen 48(4)

Člen 48(5)

 

Člen 4(1)

Člen 4(2)

Člen 4(3)

Člen 49(1)

Člen 49(2)

Člen 49(2), drugi stavek, in člen 50(1), prvi stavek

 

Člen 5(1)

Člen 5(2)

Člen 5(3)

Člen 5(4)

Člen 5(5)

Člen 5(6)

Člen 50(1)

—

Člen 50(2)

Člen 50(3)

Člen 50(4)

Člen 50(5)

 

Člen 6

Člen 51

 

Člen 7

Člen 52

 

Člen 8(1)

Člen 8(2)

Člen 8(3)

Člen 8(4)

Člen 8(5)

—

Člen 53(1)

Člen 53(2)

Člen 53(3)

Člen 53(4)

 

Člen 9

—

 

Člen 10

Člen 54

 

Člen 11

Člen 55

 

Člen 12

Člen 56

 

Člen 13

Člen 58

 

Priloga

Priloga VIII

Priloga I (2)

 

Priloga I

Priloga II (3)

 

Priloga II

Priloga III (4)

 

Priloga II, na koncu

(1)  Členi 3a, 3b in 3c so bili dodani z Odločbo Komisije 2008/73/ES, Euratom (UL L 20, 24.1.2008, str. 23), ki spreminja Odločbo 2004/277/ES, Euratom.

(2)  Priloga I, kot je bila uvedena z Odločbo 2008/73/ES, ki spreminja Odločbo 2004/277/ES, Euratom.

(3)  Priloga II, kot je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2010/481/EU, Euratom (UL L 236, 7.9.2010, str. 5), ki spreminja Odločbo 2004/277/ES, Euratom.

(4)  Priloga III, kot je bila uvedena z Odločbo 2008/73/ES, Euratom, ki spreminja Odločbo 2004/277/ES, Euratom.