12.9.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/58 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 11. septembra 2014
o vzorcu sporazuma o financiranju za prispevek iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij
(2014/660/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) in zlasti člena 39(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Finančna kriza od leta 2009 vpliva na mala in srednja podjetja (MSP) v Evropski uniji, med drugim zaradi čiščenja bilanc stanja, ki so ga izvedle evropske banke, da bi izpolnile kapitalske zahteve iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (2) ter Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (3). Evropski svet je za preprečitev morebitnega posledičnega nedelovanja trga finančnih storitev in finančnih instrumentov za MSP pooblastil Komisijo, da razišče možnosti za zagotovitev razpoložljivosti finančnih instrumentov za MSP na vseevropski ravni. |
(2) |
Komisija je decembra 2013 skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) zaključila predhodno oceno (4), ki je pokazala nedelovanje trga na področju zagotavljanja financiranja vitalnim MSP v Evropski uniji v ocenjenem razponu od 20 do 112 milijard EUR. |
(3) |
V predhodni oceni je poudarjen pomen hitrega odziva na finančno krizo, ki vpliva na MSP, v okviru skupnih evropskih prizadevanj za oživitev blokiranega kreditnega kanala za MSP, spodbujanje gospodarske rasti in preprečevanje drobljenja notranjega trga na področju dostopa MSP do kreditov. |
(4) |
Del tega odziva je uvedba posebnih okvirov znotraj finančnih instrumentov, vzpostavljenih na ravni Unije z Uredbo (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (5) ter Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (6). |
(5) |
Ker je v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) št. 1287/2013 (uredba COSME) ter členoma 20 in 21 Uredbe (EU) št. 1291/2013 o vzpostavitvi programa Obzorje 2020 izrecno treba zagotoviti dopolnjevanje in sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI), je drugi del odziva državam članicam omogočiti uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), da se zagotovi finančni prispevek tem finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije v skladu s členom 39(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013. |
(6) |
Te finančne instrumente, vzpostavljene na ravni Unije, posredno upravlja Komisija, pri čemer so EIB ali EIS v skladu s členom 58(1)(c)(iii) in členom 139(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (7) poverjene naloge izvrševanja proračuna v zvezi s finančnimi instrumenti za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist MSP. Komisija mora zato z EIB ali Evropskim investicijskim skladom (EIS) skleniti sporazume o prenosu pooblastil. |
(7) |
Če država članica izkoristi možnost zagotovitve finančnega prispevka iz sredstev ESRR in EKSRP k finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni Unije, morajo sodelujoče države članice v skladu s členom 39(4)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013 skleniti sporazume o financiranju z EIB ali EIS. |
(8) |
Finančni instrumenti, vzpostavljeni na ravni Unije, lahko zagotovijo želeni hitri odziv le, če delujejo v skladu z dvema pogojema. Prvič, državam članicam morajo biti zagotovljeni enotni pogoji ter enaka obravnava pri uporabi sredstev ESRR in EKSRP. Drugič, pogoji za prispevek iz sredstev ESRR in EKSRP v skladu s katerim koli posameznim sporazumom o financiranju, ki ga sklenejo sodelujoče države članice in EIB ali EIS, morajo biti skladni s pogoji iz sporazumov o prenosu pooblastil glede drugih sredstev v okviru programov COSME in Obzorje 2020. Vzorec sporazuma o financiranju, ki je na voljo tako sodelujočim državam članicam kot EIB ali EIS, je najboljši način za zagotovitev izpolnjevanja teh pogojev. Zato je treba določiti vzorec sporazuma o financiranju. |
(9) |
Za zagotovitev učinkovitega razporejanja zadevnih sredstev ESRR in EKSRP bi moral vzorec sporazuma o financiranju med drugim vsebovati naloge in obveznosti EIB ali EIS, kot so plačilo, minimalna stopnja finančnega vzvoda, ki mora biti dosežena ob jasno opredeljenih mejnikih, pogoji za novo dolžniško financiranje v korist MSP, določbe o neupravičenih dejavnostih in merilih za izključitev, časovni načrt plačil ESRR in EKSRP finančnim instrumentom, kazni v primeru neuspešnosti zadevnih finančnih posrednikov, določbe o izbiri finančnih posrednikov, določbe o spremljanju, poročanju, reviziji in prepoznavnosti finančnih instrumentov ter pogoji za prekinitev sporazuma. |
(10) |
Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz tega sklepa, bi moral sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
(11) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za usklajevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ustanovljenega na podlagi člena 150(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vzorec sporazuma o financiranju za finančni prispevek iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij, ki ga skleneta Evropska investicijska banka ali Evropski investicijski sklad ter posamezna sodelujoča država članica, je določen v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 11. septembra 2014
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.
(3) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(4) Delovni dokument služb Komisije, SWD(2013) 517 final.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 33.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.
(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
PRILOGA
[ORGAN UPRAVLJANJA DRŽAVE ČLANICE, KI SODELUJE V POBUDI ZA MSP]
in
[EVROPSKI INVESTICIJSKI SKLAD]/[EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA]
VZOREC SPORAZUMA O FINANCIRANJU
Kazalo
Člen 1 |
Opredelitve pojmov in razlaga |
Člen 2 |
Namen in področje uporabe tega sporazuma o financiranju |
Člen 3 |
Merila za upravičenost in izključitev iz novega dolžniškega financiranja |
Člen 4 |
Splošna načela, povezana z izvajanjem in upravljanjem namenskega okvira [namenskih okvirov] |
Člen 5 |
Cilji in opis namenskega okvira [namenskih okvirov] |
Člen 6 |
Ozemeljsko področje uporabe |
Člen 7 |
Minimalni učinek finančnega vzvoda, mejniki in kazni |
Člen 8 |
Naloge in obveznosti EIS |
Člen 9 |
Izbira finančnih posrednikov in operativni sporazumi |
Člen 10 |
Upravljanje |
Člen 11 |
Prispevek DČ |
Člen 12 |
Prispevek EIS |
Člen 13 |
Račun [Računi] namenskega okvira [namenskih okvirov] in vodenje zakladniških sredstev |
Člen 14 |
Stroški in provizije za upravljanje |
Člen 15 |
Računovodstvo |
Člen 16 |
Operativno in finančno poročanje |
Člen 17 |
Revizije, kontrole in spremljanje |
Člen 18 |
Vrednotenje |
Člen 19 |
Naročanje blaga, gradenj in storitev |
Člen 20 |
Prepoznavnost |
Člen 21 |
Objava informacij o finančnih posrednikih in končnih prejemnikih |
Člen 22 |
Prenos pravic in obveznosti |
Člen 23 |
Odgovornost |
Člen 24 |
Veljavno pravo in sodna pristojnost |
Člen 25 |
Veljavnost – prenehanje veljavnosti |
Člen 26 |
Obvestila in sporočila |
Člen 27 |
Spremembe in razno |
Člen 28 |
Priloge |
Priloga 1 |
Načini izvajanjaza namenski okvir [namenske okvire] |
Priloga 2 |
Merila za izključitev finančnih posrednikov in končnih prejemnikov ter merila za upravičenost do prispevka EU [delno se določijo v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
Priloga 3 |
Zahtevek za plačilo [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
Priloga 4 |
Smernice za vodenje zakladniških sredstev [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
Priloga 5 |
Poročanje o operativnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
Priloga 6 |
Poročanje o finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
Ta sporazum dne [•] 2014 skleneta:
(1) |
[organ upravljanja države članice, ki sodeluje v pobudi za MSP] (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja), ki ga za namene podpisa tega sporazuma zastopa [ime osebe], [funkcija], in |
(2) |
[Evropski investicijski sklad]/[Evropska investicijska banka], [15, avenue J.F. Kennedy]/[98-100 Boulevard Konrad Adenauer], [L-2968]/[L-2950] Luxembourg, Luksemburg (v nadaljnjem besedilu: EIS), ki ga za namene podpisa tega sporazuma zastopa [ime osebe], [funkcija]; v nadaljnjem besedilu skupaj stranki oziroma posamezno stranka, odvisno od konteksta, |
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
(1) |
Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska komisija sta na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013 izvedli predhodno oceno, da bi opredelili nedelovanje trga finančnih storitev in razpoložljivih finančnih instrumentov za MSP, ki trenutno obstajajo na vseevropski ravni (v nadaljnjem besedilu: predhodna ocena), v okviru skupnih evropskih prizadevanj za oživitev blokiranega kreditnega kanala za MSP, spodbujanje gospodarske rasti in preprečevanje drobljenja notranjega trga na področju dostopa MSP do kreditov (v nadaljnjem besedilu: pobuda za MSP). |
(2) |
Predhodna ocena je bila zaključena decembra 2013 in je pokazala nedelovanje trga pri zagotavljanju financiranja poslovno uspešnim MSP v [ime države članice] v ocenjenem razponu od [•] do [•] milijonov EUR. |
(3) |
Dne 17. decembra 2013 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah). |
(4) |
V skladu s členom 38(1)(a) uredbe o skupnih določbah lahko organi upravljanja finančno prispevajo k finančnemu instrumentu, vzpostavljenemu na ravni Unije; v skladu s členom 39(2) uredbe o skupnih določbah lahko [ime države članice] porabi do 7 % svoje skupne dodelitve ESRR in EKSRP za zagotovitev finančnega prispevka takšnim finančnim instrumentom, ki jih posredno upravlja Evropska komisija, pri čemer so v skladu s točko (c)(iii) člena 58(1) in členom 139(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (2) (finančna uredba) skupini EIB (pojem EIB je v členu 2(23) uredbe o skupnih določbah opredeljen kot Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad ali katera koli podružnica EIB) (v nadaljnjem besedilu: skupina EIB) poverjene naloge izvrševanja proračuna v zvezi z [neomejenimi jamstvi, ki finančnim posrednikom zagotavljajo kapitalsko olajšavo za nove portfelje dolžniškega financiranja za upravičena MSP v skladu s členom 37(4) uredbe o skupnih določbah] IN/ALI [listinjenjem v skladu s točko 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (3) [obstoječih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi] IN/ALI [novih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP] (možnost 2) [z združevanjem prispevka DČ s prispevki drugih držav članic (možnost 3)]. |
(5) |
Evropska komisija je v skladu z Uredbo (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba COSME) vzpostavila finančne instrumente (v nadaljnjem besedilu: finančni instrumenti COSME), ki so namenjeni olajšanju in izboljšanju dostopa MSP do financiranja v fazah njihovega ustanavljanja, rasti in prenosa ter dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic na nacionalni in regionalni ravni; okvirni prispevek Evropske komisije za finančne instrumente COSME v obdobju 2014–2016 je predviden v znesku do [•] milijonov EUR. |
(6) |
V skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (5) ter v skladu s Sklepom Sveta št. 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredba Obzorje 2020) (6) je Evropska komisija vzpostavila finančne instrumente (v nadaljnjem besedilu: finančni instrumenti Obzorje 2020), katerih namen je olajšanje dostopa do tveganega kapitala za končne prejemnike, ki izvajajo raziskovalne in inovacijske projekte; okvirni prispevek Evropske komisije za finančne instrumente Obzorje 2020 v obdobju 2014–2016 je predviden v znesku do [•] milijonov EUR. |
(7) |
Dne [datum] [oziroma dne [datum]] sta [so] Evropska komisija [, EIB] in EIS podpisala [podpisali] sporazum[e] o prenosu pooblastil (v nadaljnjem besedilu: sporazum[i] o prenosu pooblastil), ki med drugim določa[jo] pogoje, ki se uporabljajo za (i) [finančne instrumente COSME] IN/ALI [finančne instrumente Obzorje 2020] ter zlasti za namenske okvire, ki ustrezajo različnim lastniškim in dolžniškim finančnim produktom (vključno s produkti, predlaganimi v okviru pobude za MSP), h katerim lahko prispevajo tudi države članice, (ii) prispevek Evropske komisije tem namenskim okvirom [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020]. |
(8) |
V okviru pobude za MSP sta stranki pripravljeni sodelovati pri izvajanju in upravljanju namenskega okvira [namenskih okvirov], ki ustreza[jo] prispevku DČ [finančnim instrumentom COSME] [IN/ALI] [finančnim instrumentom Obzorje 2020] (v nadaljnjem besedilu: namenski okvir[i]), z zagotavljanjem [neomejenih jamstev za nove portfelje dolžniškega financiranja za upravičena MSP v skladu s členom 37(4) uredbe o skupnih določbah (možnost 1)] [IN/ALI] [listinjenja v skladu s točko 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 [obstoječih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi] [IN/ALI] [novih portfeljev dolžniškega financiranja za MSP] (možnost 2) [z združevanjem prispevka DČ s prispevki drugih držav članic (možnost 3)]. |
(9) |
V skladu s členom 39(4)(b) uredbe o skupnih določbah je [ime države članice] dne [vstaviti datum] 2014 Komisiji predložila enotni namenski nacionalni program v zvezi z njenim sodelovanjem v namenskem okviru [namenskih okvirih] (v nadaljnjem besedilu: enotni namenski nacionalni program). Dne [vstaviti datum] 2014 je bil enotni namenski nacionalni program odobren s Sklepom C(2014)[•] Evropske komisije. |
(10) |
V skladu s členom 39 uredbe o skupnih določbah je treba pogoje za sodelovanje v pobudi za MSP določiti v sporazumu o financiranju med vsako sodelujočo državo članico in skupino EIB. |
(11) |
Namenski okvir[i] se izvaja[jo] kot del oddelka [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020], namenjenih [IME DRŽAVE ČLANICE] (v nadaljnjem besedilu: oddelek); oddelek lahko v skladu s pogoji sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil in vsakega drugega morebitnega sporazuma, sklenjenega med EIS in ustreznimi vlagatelji, vključuje tudi prispevek EU in prispevek EIS ter lastna sredstva EIB in drugih vlagateljev, če je ustrezno. Stranki nameravata za zagotovitev ustreznega upoštevanja obsega in vloge prispevka DČ v okviru [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020] določiti posebno strukturo upravljanja namenskega okvira [namenskih okvirov], ki med drugim zajema ad hoc odbor vlagateljev, ki ima svetovalno vlogo in dopolnjuje določbe sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil glede zadev, povezanih s prispevki DČ. |
(12) |
Ob hkratnem upoštevanju rezultatov predhodne ocene in razprav z relevantnimi ustanovami in subjekti na trgu glede določitve zneska javnih sredstev, ki se dodelijo za namenski okvir [namenske okvire], se namenski okvir[i] financira[jo] z okvirnim prispevkom DČ v višini [•] milijonov EUR; okvirni prispevek EU v obdobju 2014–2016 je predviden v znesku do [•] milijonov EUR. |
(13) |
Uvedba namenskega okvira [namenskih okvirov] je skladna s pravili Unije o državni pomoči; [IME DRŽAVE ČLANICE] in EIS potrjujeta, da mora biti izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (7) (uredba de minimis), Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (8) ali z ustrezno uredbo o splošnih skupinskih izjemah, in da je v nasprotnem primeru potrebna priglasitev Evropski komisiji v posamezno ocenjevanje. |
(14) |
Podpis tega sporazuma o financiranju v imenu organa upravljanja je odobril [navede organ upravljanja]. |
(15) |
Podpis tega sporazuma o financiranju v imenu EIS je odobril [navede EIS] – |
sta se stranki sporazumeli o naslednjem:
Člen 1
Opredelitve pojmov in razlaga
1.1 |
V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1.2 |
V tem sporazumu, razen če vsebina narekuje drugače:
|
Člen 2
Namen in področje uporabe tega sporazuma o financiranju
2.1 |
Ta sporazum o financiranju določa pogoje za uporabo prispevka DČ v zvezi z izvajanjem namenskega okvira [namenskih okvirov] s strani EIS. |
2.2 |
Okvirni znesek prispevka DČ namenskemu okviru [namenskim okvirom] znaša največ [•] milijonov EUR. |
2.3 |
Organ upravljanja pooblašča EIS za izvajanje in vodenje namenskega okvira [namenskih okvirov] v zvezi s prispevkom DČ za račun EIS ter v imenu in na odgovornost organa upravljanja v skladu z določbami uredbe o skupnih določbah in tega sporazuma o financiranju. |
Člen 3
Merila za upravičenost in izključitev iz novega dolžniškega financiranja
3.1 |
EIS nameni prispevek DČ operacijam za vzpostavitev novega dolžniškega financiranja na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov], ki podpirajo MSP in so usmerjene v:
za vsak posamezni primer, brez poseganja v pravila Unije o državni pomoči, ki se uporabljajo, in v skladu s posebnimi pravili ESRR in EKSRP, kot je primerno. |
3.2 |
Glede na merila iz člena 3.1 namenski okvir[i]:
|
[3.3] |
[Namenski okvir [Namenski okviri] lahko podpira[jo] le pomožni obratni kapital, ki je povezan z novo naložbo v kmetijski ali gozdarski panogi, v znesku, ki ne presega 30 % skupnega zneska transakcije, ter na podlagi ustrezne utemeljitve, ki je za finančnega posrednika sprejemljiva. Obratni kapital za nekmetijske dejavnosti se ne podpira.] [Ta odstavek se uporablja le za namenske okvire, ki se podpirajo v okviru EKSRP.] |
3.4 |
Finančna podpora na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] se dodeli ob upoštevanju meril za izključitev, ki se uporabljajo za prispevek EU v okviru [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020] ter so v informativne namene opredeljena v Prilogi 2. |
3.5 |
Stranki potrjujeta, da je del novega dolžniškega financiranja, ki je oblikovano v skladu s členom 3.1 in ustreza večkratniku prispevka EU v okviru [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020], predmet določb sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil, ki ureja[jo] prispevek EU. |
Člen 4
Splošna načela, povezana z izvajanjem in upravljanjem namenskega okvira [namenskih okvirov]
4.1 |
EIS izvaja, upravlja, spremlja in ukine namenski okvir [namenske okvire] v skladu s sporazumom o financiranju, veljavnimi pogoji uredbe o skupnih določbah, sporazumom [sporazumi] o prenosu pooblastil, finančno uredbo in drugimi ustreznimi določbami prava Unije, zlasti pravili o državni pomoči. Pri tem uporablja svoja pravila, politike in postopke, kot se občasno spremenijo, prilagodijo ali dopolnijo, dobro industrijsko prakso ter ustrezne ukrepe spremljanja, nadzora in revizije, kot je dodatno opredeljeno v tem sporazumu. |
4.2 |
EIS odgovarja za najem in zaposlitev osebja in/ali svetovalcev, ki jih lahko dodeli za izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] in ki za namene tega sporazuma o financiranju spadajo pod odgovornost EIS, v vseh vidikih pa jih urejajo in zanje veljajo pravila, politike in postopki, ki jih EIS uporablja za svoje osebje in/ali svetovalce. |
4.3 |
EIS opravlja svoje obveznosti glede namenskega okvira [namenskih okvirov], kot je izrecno določeno v tem sporazumu o financiranju, z zahtevano stopnjo poklicne pazljivosti, učinkovitosti, preglednosti in skrbnosti, kot jo uporablja za opravljanje svojih zadev. |
4.4 |
Stranka, ki jo prizadene višja sila, takoj obvesti drugo stranko ter navede vrsto, verjetno trajanje in predvidljive učinke. Stranki izvedeta potrebne ukrepe za omejitev ali minimiziranje stroškov in morebitne škode zaradi višje sile. |
4.5 |
Upravljanje in izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] temelji na načelu uskladitve interesov med strankama. V zvezi z načelom uskladitve interesov EIS spoštuje načela, določena v členu 12 in Prilogi 1. |
4.6 |
Razporeditev operacij temelji na merilih, določenih v izvedbeni strategiji. EIS organu upravljanja predloži svojo izvedbeno strategijo v roku [3] mesecev od podpisa tega sporazuma o financiranju in organ upravljanja brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vsaki spremembi izvedbene strategije. |
4.7 |
Prispevek DČ razen ugodnosti, ki so v skladu s tem sporazumom o financiranju, ne ustvari neupravičenih ugodnosti, zlasti v obliki neupravičenih dividend ali dobička za tretje osebe. |
4.8 |
Finančna podpora na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] se ne dodeli finančnemu posredniku ali končnemu prejemniku, ki je v enem od položajev iz člena 9.4 [ti pogoji se dodatno pogodbeno opredelijo]. |
Člen 5
Cilji in opis namenskega okvira [namenskih okvirov]
Kot je dodatno navedeno v Prilogi 1, namenski okvir[i] krije[jo] tveganje:
(i) |
portfeljev novega dolžniškega financiranja prek neomejenih jamstev, ki zagotavljajo kapitalsko olajšavo, za katero se uporabljajo ustrezna pravila o kapitalskih zahtevah, v znesku do 80 % vsakega posojila v ustreznih portfeljih (možnost 1), ALI |
(ii) |
[obstoječih portfeljev posojil, zakupov ali jamstev za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi] ALI [portfeljev novega dolžniškega financiranja] prek listinjenja, kot je opredeljeno v točki 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (možnost 2) [z združevanjem prispevka DČ s prispevki drugih držav članic (možnost 3)]. |
Člen 6
Ozemeljsko področje uporabe
Prispevek DČ se uporabi za zagotovitev novega dolžniškega financiranja izključno končnim prejemnikom, ki so registrirani in delujejo na ozemlju [IME DRŽAVE ČLANICE], v skladu z naslednjo razčlenitvijo: [•][ti pogoji se dodatno pogodbeno opredelijo]].
Člen 7
Minimalni učinek finančnega vzvoda, mejniki in kazni
7.1 |
EIS zagotovi, da se v vsak operativni sporazum vključijo določbe, v skladu s katerimi morajo finančni posredniki doseči naslednja mejnika:
|
7.2 |
EIS v okviru poročila iz člena 16.1 organ upravljanja pisno obvesti o doseganju posameznega mejnika pred ali po datumih iz člena 7.1 in organu upravljanja predloži podatke o obsegu novega dolžniškega financiranja, kot je nadalje določeno v tem sporazumu. |
7.3 |
V vsakem operativnem sporazumu se določijo kazni za finančne posrednike v končno korist organa upravljanja, in sicer:
Poleg tega se za namenski okvir [namenske okvire] na podlagi možnosti 2, če finančni posrednik ne doseže učinka finančnega vzvoda, ki znaša vsaj 1, določi kazen v višini razlike med ustreznim plačanim prispevkom DČ, dodeljenim ustrezni operaciji, in s tem povezanim zneskom urejenega novega dolžniškega financiranja. [Pogoji za določitev in načine izvajanja kazni na ravni posamezne operacije se pogodbeno opredelijo.] |
7.4 |
Organ upravljanja potrjuje, da v primeru, da ustrezni finančni posrednik ne izpolnjuje zahtev glede finančnega vzvoda, določenih v skladu s tem sporazumom o financiranju ali ustreznim operativnim sporazumom, to ne vpliva na jamstvene sporazume in ustrezne operacije. |
7.5 |
Kazen je v obliki enkratnega zneska, povezanega s posamezno operacijo, ki ga EIS izračuna za vsak mejnik, pri čemer najnovejše izračunane zneske iz člena 7.3 finančni posrednik v okviru posameznega operativnega sporazuma plača EIS (x) ob prenehanju veljavnosti operativnega sporazuma iz razlogov, ki se jih lahko pripiše finančnemu posredniku, ali (y) na koncu ustreznega obdobja vključitve za ureditev novega dolžniškega financiranja, pri čemer se upošteva zgodnejši datum. Ko ustrezni finančni posrednik plača ta znesek, ga EIS plača organu upravljanja. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.] |
7.6 |
[Za preprečitev dvoma se kazni uporabljajo brez poseganja v druge kazni ali pristojbine, ki se v okviru sporazumov o prenosu pooblastil za [finančne instrumente COSME] ALI [finančne instrumente Obzorje 2020] uporabljajo za zadevni prispevek EU.] |
Člen 8
Naloge in obveznosti EIS
8.1 |
Po podpisu tega sporazuma o financiranju in za namene izvajanja operacij si EIS prizadeva skleniti prvi operativni sporazum najpozneje [X] mesecev po podpisu tega sporazuma o financiranju. |
8.2 |
EIS brez poseganja v druge določbe tega sporazuma o financiranju:
|
8.3 |
EIS se zavezuje, da bo vse svoje obveznosti in naloge v okviru tega sporazuma o financiranju izvajal z zahtevano stopnjo poklicne pazljivosti, in predvsem:
|
8.4 |
[Za preprečitev dvoma se naloge in obveznost EIS v okviru tega sporazuma o financiranju uporabljajo brez poseganja v druge relevantne obveznosti EIS v skladu s sporazumom [sporazumi] o prenosu pooblastil za [COSME] ALI [Obzorje 2020].] |
Člen 9
Izbira finančnih posrednikov in operativni sporazumi
9.1 |
EIS je odgovoren za izbiro enega ali več finančnih posrednikov za izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu z ustreznimi pogoji sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil za [COSME] IN/ALI [Obzorje 2020], kot je primerno. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.] |
9.2 |
Finančni posredniki, s katerimi namerava EIS skleniti operativne sporazume, se izberejo na podlagi politik in postopkov EIS z odprtimi, preglednimi, sorazmernimi ter nediskriminatornimi in objektivnimi postopki izbire, z izogibanjem navzkrižju interesov ter ob ustreznem upoštevanju vrste namenskega okvira [namenskih okvirov] ter izkušenj in finančne zmogljivosti finančnega posrednika. Izbira teh finančnih posrednikov se izvaja sproti in temelji na sistemu točkovanja za prednostno razvrščanje finančnih posrednikov glede na posebna merila. |
9.3 |
Operativni sporazumi, ki jih EIS sklene s finančnimi posredniki, izražajo vse veljavne obveznosti EIS na podlagi tega sporazuma o financiranju. Ti operativni sporazumi vsebujejo zlasti določbe glede odgovornosti finančnih posrednikov v zvezi s kaznimi. |
9.4 |
Operativni sporazumi od izbranih finančnih posrednikov zahtevajo, da pri izvajanju namenskega okvira [namenskih okvirov], zato da bi:
[Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
9.5 |
Finančni posredniki, ki so v enem od položajev, navedenih v Prilogi 2, se ne izberejo. |
9.6 |
EIS pred podpisom operativnega sporazuma pisno obvesti organ upravljanja o glavnih elementih posamezne operacije, kot je dodatno opredeljeno v sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] EIS brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti organ upravljanja o podpisu operativnega sporazuma. |
9.7 |
EIS brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti organ upravljanja o delni odpovedi, pomembni spremembi ali predčasnem prenehanju veljavnosti operativnega sporazuma in razlogih za to, kot je podrobneje opredeljeno v tem sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
Člen 10
Upravljanje
10.1 |
Izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] s strani EIS nadzoruje odbor vlagateljev (v nadaljnjem besedilu: odbor vlagateljev). Odbor vlagateljev sestavljajo [4] ustrezno pooblaščeni člani, ki jih imenuje organ upravljanja in katerega zastopajo, [1] član, ki ga imenuje EIS, [1] opazovalec, ki ga imenuje EIB, in [2] opazovalca, ki ju imenuje Evropska komisija. |
10.2 |
Odbor vlagateljev:
|
10.3 |
Odbor vlagateljev deluje soglasno in v nobenem primeru ne izpodbija odločitev, ki jih o izvajanju splošne strategije za [finančne instrumente COSME] [IN/ALI] [finančne instrumente Obzorje 2020] sprejme ustrezni usmerjevalni odbor, določen v zadevnem sporazumu [zadevnih sporazumih] o prenosu pooblastil. |
10.4 |
Odbor vlagateljev izvoli svojega predsednika. Predsednik je predstavnik organa upravljanja. Odbor vlagateljev zaseda na zahtevo katerega koli člana, vendar se sestane vsaj [•] na leto. Sestanke odbora vlagateljev organizira njegov sekretariat. |
10.5 |
Odbor vlagateljev sprejme poslovnik na predlog sekretariata. |
10.6 |
Udeležba na sestankih odbora vlagateljev ni plačana. Subjekt, ki je imenoval člana, krije vse stroške, ki jih ima član v zvezi s potjo in udeležbo na sestankih odbora vlagateljev. |
10.7 |
EIS v skladu s tem sporazumom o financiranju zagotovi sekretariat. Sekretariat med drugim opravlja naslednje naloge:
|
Člen 11
Prispevek DČ
11.1 |
Prispevek DČ se porabi izključno za namenski okvir [namenske okvire] in morebitne z njim[i] povezane operacije. |
11.2 |
EIS najpozneje [X] vsako leto organu upravljanja predloži (i) načrt operacij, katerih podpis je predviden v tekočem letu, in predlagani znesek prispevka DČ, ki bi moral biti plačan v tekočem letu, (ii) časovni razpored plačil predlaganega zneska prispevka DČ za vsako leto do konca obdobja prevzema obveznosti, vključno z veljavnimi provizijami za upravljanje, (iii) vse spremembe, za katere se šteje, da so potrebne za priglašeni prispevek DČ, za katerega se prevzame obveznost v tekočem letu. EIS najpozneje [X] vsako leto organu upravljanja po potrebi predloži revidirane zneske iz prejšnjega pododstavka. |
11.3 |
EIS po skrbnem pregledu finančnih posrednikov, katerih izbira je predvidena v skladu s členom 9, kadar koli meni, da je to potrebno, organu upravljanja pošlje zahtevek za plačilo v obliki iz Priloge 3 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za plačilo). Zahtevek za plačilo zajema (i) predlagani znesek prispevka DČ za kritje prevzetih obveznosti na podlagi jamstvenih sporazumov, katerih podpis se pričakuje v treh mesecih od datuma zahtevka za plačilo, in (ii) časovni razpored plačil prispevka DČ za vsako leto do konca obdobja prevzema obveznosti v zvezi z ustreznimi operacijami. |
11.4 |
Predlagani znesek prispevka DČ v zahtevku za plačilo lahko ustreza 100 % zneskov, ki so potrebni za kritje prevzetih obveznosti v okviru jamstvenega sporazuma. |
11.5 |
Organ upravljanja po prejemu zahtevka za plačilo in glede na razpoložljiva proračunska sredstva brez nerazumnega odlašanja, vsekakor pa preden EIS podpiše kakršen koli jamstveni sporazum, na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] nakaže prispevek DČ, enak znesku prispevka DČ, ki je naveden v zahtevku za plačilo, in o tem obvesti EIS. |
11.6 |
Organ upravljanja lahko kadar koli začasno ustavi plačila prispevka DČ z obvestilom EIS, da zahtevku za plačilo ni mogoče ugoditi, ker:
Organ upravljanja mora vsako tako začasno ustavitev ustrezno utemeljiti, zaustavitev pa ne sme biti retroaktivna. EIS se takoj, ko je to možno, obvesti o tovrstni začasni ustavitvi in razlogih zanjo. Začasna ustavitev začne veljati na dan, na katerega organ upravljanja o njej obvesti EIS. Preostalo obdobje plačil začne ponovno teči od dne prejema zahtevanih informacij ali revidiranih dokumentov, oziroma od dne, ko se opravi potrebno nadaljnje preverjanje, vključno s pregledi na kraju samem. Če je začasna ustavitev daljša od [dveh] mesecev, lahko EIS od organa upravljanja zahteva, da prouči, ali je treba začasno ustavitev nadaljevati. |
Člen 12
Prispevek EIS
EIS zagotovi svoj prispevek k oddelku v skladu s pogoji iz Priloge 1.
Člen 13
Račun [Računi] namenskega okvira [namenskih okvirov] in vodenje zakladniških sredstev
13.1 |
Vodenje zakladniških sredstev računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov]izvaja EIS ali kateri koli drug subjekt, ki ga določi EIS na podlagi odobritve odbora vlagateljev, v skladu s smernicami za vodenje zakladniških sredstev iz Priloge 4. |
13.2 |
EIS v skladu z internimi politikami in postopki za vsak namenski okvir odpre in vodi račun namenskega okvira [namenskih okvirov] [za sredstva, ki se prispevajo iz operativnega programa ESRR, in račun namenskega okvira [namenskih okvirov] za sredstva, ki se prispevajo iz programa za razvoj podeželja EKSRP]. |
13.3 |
Prispevek DČ namenskemu okviru [namenskim okvirom] se plača na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s členom 11 tega sporazuma. |
13.4 |
Račun [Račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] je treba v računovodskem smislu vedno in v vseh ozirih uporabljati, v zvezi z njimi prevzemati obveznosti ali z njimi na drug način ravnati oziroma jih voditi ločeno od drugih sredstev ali računov EIS. Za vse transakcije mora biti naveden datum valutacije. |
13.5 |
Račun [Računi] namenskega okvira [namenskih okvirov] se uporablja[jo] izključno za transakcije ali operacije v skladu s tem sporazumom o financiranju. |
13.6 |
Zakladniška sredstva se upravljajo v skladu s politikami in postopki EIS, načelom dobrega finančnega poslovodenja ter načeli, določenimi v Prilogi 4. Tveganje pri naložbah teh sredstev nosi organ upravljanja (med drugim glede negativnih obresti in izgub pri upravljanju sredstev) v skladu z vnaprej dogovorjenim profilom tveganja in naložbeno strategijo ter, kjer je primerno, smernicami za upravljanje sredstev v obliki, določeni v Prilogi 4. |
13.7 |
EIS organu upravljanja zaračuna provizijo v skladu s členom 14, pri čemer upošteva vodenje zakladniških sredstev, ki ga EIS izvaja v njegovem imenu. |
13.8 |
EIS za namene upravljanja računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov] odpre in vodi račun v eurih in po potrebi račun v drugi valuti za operacije, ki niso izražene v eurih. |
13.9 |
V dobro računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov] se knjižijo:
|
13.10 |
V breme računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov] se knjižijo:
|
13.11 |
Nakazilo iz člena 13.10(c) se izvrši na naslednji bančni račun organa upravljanja:
|
13.12 |
Pri prenehanju veljavnosti tega sporazuma o financiranju v skladu s členom 25 EIS zapre račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] in o tem zaprtju brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ upravljanja. |
13.13 |
EIS porabi prihodke in vračila za namenski okvir [namenske okvire], vključno s plačilom stroškov in provizij za upravljanje, ter vodi evidence porabe prihodkov in vračil. |
13.14 |
[EIS po potrebi ter v vsakem primeru po izteku obdobja prevzema obveznosti in najpozneje do [X] vsakega leta organu upravljanja sporoči znesek prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost, a ni bil plačan na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov] in ni več potreben za namene tega sporazuma o financiranju ali morebitnega jamstvenega sporazuma, kot je podrobneje določeno v tem sporazumu [dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo].] |
13.15 |
[EIS po izteku obdobja prevzema obveznosti in v primeru, da ni več prispevkov DČ, ki bi jih bilo treba plačati, vsako leto in najpozneje do [X] vsakega leta organu upravljanja sporoči zneske, ki niso več potrebni za namenski okvir [namenske okvire] ali morebitni jamstveni sporazum. Organ upravljanja lahko EIS posledično izda bremepis za vračilo ustreznega zneska v proračun organa upravljanja.] |
Člen 14
Stroški in provizije za upravljanje
14.1 |
Organ upravljanja plača EIS nadomestilo za dejavnost EIS v obliki provizij, ki zajemajo (i) upravno provizijo, (ii) provizijo za storilnost, (iii) provizijo za vodenje zakladniških sredstev in (iv) rezervno provizijo za kritje nepredvidenih izdatkov (v nadaljnjem besedilu skupaj: stroški in provizije za upravljanje), kot je podrobneje opredeljeno v tem členu. |
14.2 |
EIS knjiži stroške in provizije za upravljanje v breme računa [računov] namenskega okvira [namenskih okvirov], po tem ko so bili zanje izdani računi organu upravljanja in jih je ta pregledal [se dodatno pogodbeno opredeli], ti stroški in provizije pa so celotno nadomestilo EIS za dejavnost EIS. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.] |
14.3 |
Vsota upravne provizije in provizije za storilnost v nobenem primeru ne presega 6 % prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah. Provizija za storilnost v skladu s členoma 14.6 in 14.7 ni nižja od ene tretjine vsote upravne provizije in provizije za storilnost. Ob upravni proviziji in proviziji za storilnost provizija za vodenje zakladniških sredstev ne presega [1] % [oziroma kot se opredeli v posameznih sporazumih o financiranju] prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost. Poleg tega rezervna provizija ne presega [0,5] % [oziroma kot se opredeli v posameznih sporazumih o financiranju] prispevka DČ, za katerega je bila prevzeta obveznost. |
14.4 |
Upravna provizija je celotno nadomestilo za upravne stroške, ki jih ima EIS v zvezi z namenskim okvirom [namenskimi okviri] in med drugim zajemajo: tržne raziskave, trženje, razvoj proizvodov, dejavnosti ozaveščanja, pogajanja, nadzor, prilagoditve sistemom IT, pravne stroške, potne stroške, davčno svetovanje, bančne provizije, stroške podizvajanja, računovodstvo in poročanje, spremljanje in kontrolo, sekretariat, vrednotenje (če obstaja), notranje in zunanje revizije, prepoznavnost in promocijo. V njej so upoštevani stroški, zaračunani finančnim posrednikom. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji.] |
14.5 |
Upravna provizija se plača EIS v skladu z zgornjimi mejami iz člena 14.3 na naslednji način:
|
14.6 |
S provizijo za storilnost se EIS nagradi za doseganje uspešnosti namenskega okvira [namenskih okvirov] s finančnega vidika in vidika politike. |
14.7 |
V skladu z zgornjo mejo iz člena 14.3 se provizija za storilnost plača EIS na podlagi doseganja kazalnikov uspešnosti, predvsem učinka finančnega vzvoda, doseženega glede na mejnike, opredeljene v členu 7 [ti pogoji se dodatno pogodbeno opredelijo]. Provizija za storilnost se plača polletno za nazaj. |
14.8 |
Provizija za vodenje zakladniških sredstev se porabi za dejavnosti vodenja zakladništva. |
14.9 |
Rezervna provizija se porabi za kritje nepredvidenih stroškov, npr. stroškov pravdnih postopkov. Plačilo nepredvidenih stroškov je predmet predhodne odobritve organa upravljanja. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
14.10 |
Stroški in provizije za upravljanje se najprej krijejo iz prihodkov in vračil. Če prihodki in vračila ne zadostujejo, se primanjkljaj krije iz plačanega prispevka DČ v skladu s pravili, določenimi v tem členu. Ne glede na navedeno organ upravljanja plača EIS za dejavnost EIS, izvedeno po 31. decembru 2023, nadomestilo v obliki provizij, ločenih od stroškov in provizij za upravljanje, kot je podrobneje določeno v tem sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
Člen 15
Računovodstvo
15.1 |
EIS vodi ločene račune namenskega okvira [namenskih okvirov] za dejavnosti, povezane s posameznimi finančnimi instrumenti, v skladu s svojimi pravili in postopki. |
15.2 |
Finančne transakcije in računovodski izkazi, povezani z namenskim okvirom, se pripravljajo v skladu:
|
15.3 |
EIS hrani finančne in računovodske dokumente glede plačanega prispevka DČ sedem (7) let od konca obdobja izvajanja ali prenehanja veljavnosti tega sporazuma o financiranju ali likvidacije operacij v skladu s finančnim instrumentom, pri čemer se upošteva obdobje, ki je daljše. |
15.4 |
EIS organu upravljanja letno predloži revidirane računovodske izkaze namenskega okvira. |
Člen 16
Operativno in finančno poročanje
16.1 |
EIS v dogovorjenih časovnih razmikih [dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo] organu upravljanja poroča o operativnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s Prilogo 5, in sicer o:
[Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
16.2 |
EIS v časovnih razmikih iz člena 16.1 organu upravljanja poroča o finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s Prilogo 6. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
16.3 |
EIS najpozneje [•] vsako leto organu upravljanja predloži letno poročilo, v katerem so združeni vsi podatki, zbrani o vseh operacijskih in finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] od njegove [njihove] uvedbe. To letno poročilo se brez nepotrebnega odlašanja predloži v pregled odboru vlagateljev. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] EIS organu upravljanja v obliki pisma poslovodstvu posreduje redna poročila o nadzoru zunanjih revizorjev v skladu s tem sporazumu o financiranju. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] Poleg tega se lahko stranki po potrebi pogovorita in dogovorita o dodatnih ukrepih poročanja v zvezi z operacijami. [Dodatni pogoji se lahko pogodbeno opredelijo.] |
16.4 |
Ustrezne zahteve o poročanju iz členov 16.1 in 16.2 temeljijo na informacijah, ki jih EIS občasno pridobi v okviru ustreznih obveznosti o poročanju, vključenih v operativne sporazume med EIS in finančnimi posredniki, ki izvajajo namenski okvir [namenske okvire]. Operativni sporazum od finančnih posrednikov zahteva, da te informacije zagotovijo EIS. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
16.5 |
Zneski v poročilih, ki se predložijo organu upravljanja, so izraženi v eurih. Ta poročila se lahko pripravijo na podlagi računovodskih izkazov, izraženih v drugih valutah v skladu z zahtevami EIS. Zneski se po potrebi pretvorijo v eure. Če ta sporazum o financiranju ne določa drugače, se zneski, ki niso izraženi v eurih in jih ena stranka sporoči drugi stranki v eurih, pretvorijo v eure po veljavnem menjalnem tečaju Evropske centralne banke na dan poročanja. |
Člen 17
Revizije, kontrole in spremljanje
17.1 |
V skladu z ustreznimi določbami prava Unije sta Računsko sodišče in Evropska komisija pooblaščena za revidiranje izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov]. |
17.2 |
EIS opravlja kontrole izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu s svojimi pravili, politikami, postopki in s tem sporazumom o financiranju, po potrebi vključno s pregledi reprezentativnih vzorcev in/ali vzorcev tveganja transakcij na kraju samem, da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] ter da se med drugim preprečijo in odpravijo nepravilnosti in goljufije. |
17.3 |
EIS pri sumu na goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki vpliva na finančne interese Unije, brez odlašanja obvesti urad OLAF in lahko v tesnem sodelovanju s tem uradom izvede ustrezne ukrepe zavarovanja, vključno z ukrepi za ohranitev dokazov. EIS pri nepravilnosti v zvezi s prispevkom DČ o tem brez odlašanja obvesti organ upravljanja in izvede vse potrebne ukrepe, vključno s pravnimi postopki, za izterjavo vseh zapadlih zneskov po določbah operativnega sporazuma v skladu s Prilogo 1 ter vse izterjane zneske takoj vrne na račun [račune] namenskega okvira [namenskih okvirov]. |
17.4 |
EIS spremlja izvajanje namenskega okvira [namenskih okvirov] na podlagi poročil in/ali računovodskih izkazov, ki jih zagotovijo finančni posredniki, ter razpoložljivih notranjih in zunanjih revizij in morebitnih kontrol, ki so jih izvedli finančni posredniki ali EIS, vključno z analizo vrste in obsega napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, kakor tudi izvedenimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi. EIS poroča organu upravljanja o stvarnih rezultatih teh dejavnosti. |
17.5 |
Namen spremljanja izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov] s strani EIS je, da se organu upravljanja omogoči oceniti (i) uspešnost in učinkovitost sistema notranjega nadzora, (ii) porabo prispevka DČ v skladu z veljavnimi regulativnimi in pogodbenimi določbami ter (iii) napredek pri doseganju ciljev politike, izražen v ustreznih kazalnikih učinka in rezultatov. |
17.6 |
Organ upravljanja lahko opravlja kontrole in spremljanje izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov] s svojim sodelovanjem v odboru vlagateljev, prek revidiranih računovodskih izkazov, ki jih zagotovi EIS v skladu s členom 15.4. |
17.7 |
OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, kot se lahko občasno spremenijo, dopolnijo ali prilagodijo, z namenom zaščite finančnih interesov Unije, da se ugotovi, ali je v povezavi s katero od operacij financiranja, ki je predmet izvajanja namenskega okvira [namenskih okvirov], prišlo do goljufije, korupcije ali druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije. |
Člen 18
Vrednotenje
18.1 |
Stranki se lahko dogovorita o vrednotenjih izvajanja sporazuma o financiranju pod pogoji, ki se podrobneje opredelijo v tem sporazumu. [Dodatni pogoji se lahko pogodbeno opredelijo.] |
18.2 |
EIS od finančnih posrednikov v okviru posameznega operativnega sporazuma zahteva, da mu predložijo informacije, ki jih imajo na voljo in so v razumni meri potrebne za vrednotenje, ki ga izvede Evropska komisija v skladu s členom 57(3) uredbe o skupnih določbah. |
Člen 19
Naročanje blaga, gradenj in storitev
19.1 |
Vsako naročanje blaga, gradenj ali storitev s strani EIS na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] se izvede v skladu z veljavnimi pravili in postopki, ki jih sprejme EIS, ob upoštevanju načel preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave, najugodnejše ponudbe, izogibanja navzkrižju interesov in nediskriminacije pri dodeljevanju naročil, pod pogojem da podizvajanje ob ustreznem upoštevanju stroškov in trajanja ne povzroči večjih stroškov v primerjavi z neposrednim izvajanjem s strani EIS. Za preprečitev dvoma se to podizvajanje ne nanaša na izbor finančnih posrednikov v skladu s členom 9. |
19.2 |
Kandidati in ponudniki, navedeni v centralni podatkovni zbirki o izključitvah, ki jo je vzpostavila in jo upravlja Evropska komisija v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izključitvah (15), se za namene upravljanja namenskega okvira [namenskih okvirov] ne upoštevajo. |
Člen 20
Prepoznavnost
20.1 |
EIS izvede vse ustrezne ukrepe iz tega sporazuma o financiranju za seznanitev javnosti, da namenski okvir [namenske okvire] sofinancira [ESRR] ALI [EKSRP], in vključi določbe, v skladu s katerimi je treba zahteve iz tega člena prek ustreznih pogodb prenesti na finančne posrednike in končne prejemnike. [Dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo.] |
20.2 |
EIS zahteva, da se v informacijah za medije, deležnike, finančne posrednike in končne prejemnike na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] (v ustreznem jeziku Unije) navede, da je bil [so bili] namenski okvir [namenski okviri] vzpostavljen[i] „s financiranjem Evropske unije“, in da je na primeren način prikazan emblem unije (dvanajst rumenih zvezd na modri podlagi) v skladu z zahtevami sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil. |
20.3 |
EIS od finančnega posrednika zahteva, da na ozemlju [IME DRŽAVE ČLANICE] izvede informacijske, trženjske in promocijske kampanje, določene v tem sporazumu o financiranju [dodatni pogoji se pogodbeno opredelijo], katerih namen je seznanjanje z namenskim okvirom [namenskimi okviri] na tem ozemlju, pri čemer finančni posrednik zagotovi, da vsi dokumenti o podpori, zagotovljeni na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov], vsebujejo navedbo, da je transakcija upravičena do podpore Evropske unije na podlagi „[pobude za MSP, tj.] namenskega okvira [namenskih okvirov] ki ga [jih] financira Evropska unija iz [ESRR] ALI [EKSRP], [COSME] IN/ALI [Obzorje 2020]“. |
20.4 |
Velikost ter izpostavljenost navedbe in emblema Unije morata zagotavljati jasno vidnost na način, ki ne povzroča dvoma glede opredelitve dejavnosti EIS ter uporabe privilegijev in imunitet EIS za namenski okvir [namenske okvire]. |
20.5 |
V vseh publikacijah EIS, ki se posebej nanašajo na namenski okvir [namenske okvire] ter so v kakršni koli obliki in na katerem koli mediju, se v ustreznem jeziku Unije navede naslednja ali podobna izjava o omejitvi odgovornosti: „Ta dokument je bil pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije. Mnenja, izražena v njem, na noben način ne izražajo uradnega mnenja Evropske unije.“ |
20.6 |
Organ upravljanja izvede vse ustrezne ukrepe za seznanitev javnosti, da namenski okvir [namenske okvire] sofinancira EIS in, odvisno od primera, EIB. V informacijah za medije, deležnike, finančne posrednike in končne prejemnike ter v povezanem promocijskem gradivu, uradnih obvestilih, poročilih, publikacijah in informacijah na internetu mora biti (v ustreznem jeziku Unije) navedeno, da je bil [so bili] namenski okvir [namenski okviri] izveden[i] „s sofinanciranjem Evropskega investicijskega sklada [in Evropske investicijske banke]“, ter na primeren način prikazan logotip EIS in po potrebi logotip EIB. |
20.7 |
EIS v skladu z veljavnimi zahtevami glede zaupnosti po podpisu prvega operativnega sporazuma brez nepotrebnega odlašanja po podpisu pripravi sporočilo za medije v angleščini, ki se objavi na spletnem mestu EIS. Vsebino sporočil za medije določi EIS. |
20.8 |
Stranki se pred izdajo ali objavo poročil o napredku in stanju, publikacij, sporočil za medije in posodobitev, ki se navezujejo na ta sporazum o financiranju, medsebojno posvetujeta, po izdaji pa si te dokumente posredujeta. |
20.9 |
EIS v vsak operativni sporazum vključi zahteve ustreznih sporazumov o prenosu pooblastil glede ozaveščenosti finančnih posrednikov o podpori, ki jo zagotavlja Evropska unija. |
Člen 21
Objava informacij o finančnih posrednikih
21.1 |
EIS vsako leto objavi imena finančnih posrednikov, ki prejmejo podporo na podlagi namenskega okvira [namenskih okvirov] v skladu z določbami sporazuma [sporazumov] o prenosu pooblastil. |
21.2 |
Merila za razkritje in stopnjo objavljenih podrobnosti upoštevajo posebnosti finančnega sektorja in naravo namenskega okvira [namenskih okvirov] ter po potrebi tudi posebna pravila ESRR in EKSRP. |
Člen 22
Prenos pravic in obveznosti
Stranki ne smeta v celoti ali delno prenesti nobene od svojih pravic ali obveznosti iz tega sporazuma o financiranju na tretje osebe brez predhodne pisne privolitve druge stranke.
Člen 23
Odgovornost
23.1 |
EIS odgovarja organu upravljanja za izvajanje svojih dolžnosti in obveznosti iz tega sporazuma o financiranju s stopnjo poklicne pazljivosti in skrbnosti ter za vsako izgubo, ki nastane zaradi njegove namerne kršitve pravil ali hude malomarnosti. |
[23.2 |
Organ upravljanja in EIS se v zvezi z izvajanjem tega sporazuma o financiranju dogovorita o pogodbenih pravnih sredstvih glede izgube, stvarne in osebne škode, ki jo utrpi EIS.] |
23.3 |
Za stranko, ki ji izpolnitev obveznosti na podlagi tega sporazuma o financiranju prepreči višja sila, se ne šteje, da krši svoje obveznosti iz tega sporazuma. |
Člen 24
Veljavno pravo in sodna pristojnost
24.1 |
Za ta sporazum o financiranju velja zakonodaja [se pogodbeno opredeli] in sporazum se razlaga v skladu z njo ne glede na morebitna veljavna načela kolizije predpisov. |
24.2 |
Stranki si prizadevata za sporazumno reševanje sporov ali pritožb glede razlage, uporabe ali izvajanja tega sporazuma o financiranju, vključno z njegovim obstojem, veljavnostjo ali prenehanjem veljavnosti. |
24.3 |
Če se sporazumna rešitev spora ne doseže, se stranki strinjata, da je za reševanje vseh sporov v zvezi s tem sporazumom o financiranju izključno pristojno [pristojno sodišče se pogodbeno opredeli]. |
Člen 25
Veljavnost – prenehanje veljavnosti
25.1 |
Ta sporazum o financiranju začne veljati po podpisu strank in velja do [31. decembra 2023] ali do nastanka razloga za prenehanje veljavnosti, ki se ne odpravi v skladu s členom 25.5, pri čemer se upošteva zgodnejši datum. |
25.2 |
Najpozneje [6] mesecev pred [31. decembrom 2023] se stranki posvetujeta glede podaljšanja veljavnosti tega sporazuma o financiranju za nadaljnje obdobje. |
25.3 |
Če je [31. decembra 2023] še vedno v veljavi eden ali več operativnih sporazumov in/ali jamstvenih sporazumov, se veljavnost tega sporazuma o financiranju podaljša na podlagi dogovora strank. Če dogovor ni dosežen, ta sporazum o financiranju ostane v veljavi le glede dejanskih ali morebitnih obveznosti ali izpostavljenosti v okviru katere od operacij, dokler se teh obveznosti ali izpostavljenosti ne odpiše ali se ne ugotovi, da so neizterljive, in se izteče veljavni zastaralni rok. |
25.4 |
V času veljavnosti tega sporazuma o financiranju lahko vsaka od strank kadar koli odstopi od njega s takojšnjim učinkom, tako da drugo stranko obvesti, da je nastal razlog za prenehanje njegove veljavnosti. |
25.5 |
Možni razlogi za prenehanje veljavnosti sporazuma so navedeni v nadaljevanju:
|
25.6 |
Ne glede na člen 25.9 je EIS v primeru prenehanja veljavnosti tega sporazuma na dan, ko sporazum preneha veljati, odvezan odgovornosti izvajanja dejavnosti EIS. Stroški in provizije za upravljanje, do katerih bi bil EIS upravičen za obdobja pred datumom veljavnosti prenehanja, zapadejo v plačilo na ta datum. [Po potrebi se lahko pogodbeno opredelijo dodatni pogoji, vključno z morebitnimi preračuni stroškov in provizij za upravljanje, ki jih je treba plačati po predčasnem prenehanju veljavnosti tega sporazuma o financiranju.] |
25.7 |
Stroške, povzročene kateri od strank v zvezi z razlogom za prenehanje veljavnosti sporazuma, krije stranka, ki je odgovorna za nastanek razloga za prenehanje njegove veljavnosti. |
25.8 |
Po izteku ali prenehanju veljavnosti tega sporazuma o financiranju se neto stanje prispevka DČ na računu [računih] namenskega okvira [namenskih okvirov] vrne organu upravljanja v okviru politike izstopa. Vse stroške, ki jih ima EIS v zvezi s tem prenosom, nosi organ upravljanja in se odštejejo od prispevka DČ, ki se vrne, razen če pride do prenosa na podlagi prenehanja veljavnosti tega sporazuma o financiranju zaradi razloga za prenehanje veljavnosti, ki ga sporoči organ upravljanja. |
25.9 |
, kar brez omejitev vključuje vse nastale pravice in obveznosti v zvezi s plačilnimi obveznostmi. Ta sporazum o financiranju po prenehanju ali izteku veljavnosti ostane v veljavi glede vseh dejanskih ali morebitnih obveznosti ali izpostavljenosti v okviru katere od operacij, dokler se teh obveznosti ali izpostavljenosti ne odpiše ali se ne ugotovi, da so neizterljive, in se izteče veljavni zastaralni rok; EIS ima zlasti pravico zadržati zneske, ki bi se lahko na podlagi tega sporazuma ali katerega koli operativnega sporazuma zahtevali za plačilo dolgovanih zneskov ali za poravnavo vseh nastalih ali morebitnih obveznosti v okviru nedokončanih operacij. |
25.10 |
Kadar EIS po posvetovanju z Evropsko komisijo ugotovi, da je skupni minimalni prispevek namenskemu okviru [namenskim okvirom], ki je vsota prispevkov vseh sodelujočih držav članic Evropske unije, glede na minimalno kritično maso, opredeljeno v predhodni oceni, nezadosten, lahko organ upravljanja obvesti o nastanku razloga za prenehanje veljavnosti sporazuma. |
25.11 |
Določbe členov 23 (Odgovornost), 24 (Veljavno pravo in sodna pristojnost), 25 (Veljavnost – prenehanje veljavnosti) in 26 (Obvestila in sporočila) veljajo tudi po prenehanju ali izteku veljavnosti tega sporazuma o financiranju. |
25.12 |
Pri likvidaciji [finančnih instrumentov COSME] IN/ALI [finančnih instrumentov Obzorje 2020] se stranki dogovorita o porabi prispevka DČ. |
Člen 26
Obvestila in sporočila
26.1 |
Medsebojna obvestila in sporočila strank, povezana s tem sporazumom o financiranju, se pošljejo pisno v papirni ali elektronski obliki v skladu z določbami odstavkov 2 in 3 spodaj in z uporabo naslednjih podatkov za sporočanje.
|
26.2 |
Vsaka sprememba prej navedenih podatkov za sporočanje velja šele potem, ko se pisno v papirni ali elektronski obliki sporoči drugi stranki. |
26.3 |
Za obvestila in sporočila se šteje, da so bila ustrezno posredovana, ko [izpolniti]. |
Člen 27
Spremembe in razno
27.1 |
Za vsako spremembo ali prilagoditev tega sporazuma o financiranju je potreben instrument v pisni obliki, ki ga ustrezno podpišeta obe stranki in v katerem je naveden datum začetka veljavnosti. |
27.2 |
Če se stranka v enem ali več primerih odpove vztrajanju glede izvajanja ali preneha vztrajati pri izvajanju katere od določb tega sporazuma o financiranju, se to ne razlaga, kot da se je ta stranka odpovedala svojim pravicam do nadaljnjega izvajanja te določbe v prihodnosti, obveznosti druge stranke glede nadaljnjega izvajanja te določbe v prihodnosti pa ostanejo v celoti v veljavi. |
Člen 28
Priloge
Uvodne izjave in naslednje priloge so sestavni del tega sporazuma o financiranju:
Priloga 1 |
: |
Načini izvajanja za namenski okvir [namenske okvire]
|
||||
Priloga 2 |
: |
Merila za izključitev finančnih posrednikov in končnih prejemnikov ter merila za upravičenost do prispevka EU [delno se določijo v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
||||
Priloga 3 |
: |
Zahtevek za plačilo [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
||||
Priloga 4 |
: |
Smernice za vodenje zakladniških sredstev [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
||||
Priloga 5 |
: |
Poročanje o operativnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
||||
Priloga 6 |
: |
Poročanje o finančnih vidikih namenskega okvira [namenskih okvirov] [določi se v okviru posebnih sporazumov o financiranju] |
PRILOGA 1
INSTRUMENT NEOMEJENEGA JAMSTVA (16)
Pobuda za MSP – možnost 1
INSTRUMENT NEOMEJENEGA JAMSTVA POBUDE ZA MSP – MOŽNOST 1
Ta instrument predvideva uporabo neomejenih jamstev, ki jih zagotovi EIS, za kritje kreditnega tveganja posojil, zakupov ali jamstev MSP. Instrument neomejenega jamstva pobude za MSP temelji na zadržanem tveganju na različnih ravneh za sredstva EU (COSME in/ali Obzorje 2020), ESRR/EKSRP in sredstva skupine EIB, potencialno z nacionalnimi promocijskimi bankami in nacionalnimi jamstvenimi shemami.
EIS bi v okviru instrumenta neomejenega jamstva pobude za MSP zagotovil neomejena jamstva do dogovorjenih najvišjih zneskov. Finančne institucije izvora zadržijo materialni interes na svojih jamstvenih portfeljih, in sicer z zadržanjem 20 % ekonomske izpostavljenosti v vsakem zajamčenem posojilu, da se zagotovi ustrezna uskladitev interesa (lasten interes).
Finančni posredniki od EIS v zameno za plačilo provizije za jamstvo prejmejo posamično neomejeno jamstvo. Višje tveganje tako nastalega portfelja se krije s kombinacijo prispevka DČ in sredstev programa COSME in/ali Obzorje 2020. Nižje tveganje tako nastalega portfelja se zadrži s kombinacijo sredstev skupine EIB do dogovorjenih najvišjih zneskov in potencialno nacionalnih promocijskih bank ter nacionalnih jamstvenih shem. Ta nekrita oblika prenosa tveganja, ki omogoča delni prenos kreditnega tveganja na tretje osebe, ne da bi se dejansko odstranil portfelj sredstev iz bilance stanja finančne institucije, bi finančni instituciji izvora omogočil pridobitev regulatorne kapitalske olajšave, kjer je to izvedljivo. Taka operacija bi morala upoštevati regulativne zahteve zadevne države.
Urejanje, ustrezno skrbnost, dokumentiranje in upravljanje portfelja, sestavljenega iz upravičenih transakcij posojil, zakupov ali jamstev za MSP, izvajajo finančni posredniki v skladu s svojimi običajnimi postopki urejanja in upravljanja. Finančni posrednik (oziroma v primeru posrednih jamstev podrejeni finančni posrednik) obdrži neposredno posojilno razmerje do stranke z vsakim končnim prejemnikom. Finančni posrednik EIS redno sporoča informacije o portfelju, EIS pa skladno s tem posreduje vse pomembne informacije prevzemnikom tveganja v skladu z ustreznimi sporazumi.
Finančni posrednik MSP v celoti posreduje ugodnost državne pomoči, kot je opredeljeno v okvirnih pogojih in v skladu s formulo iz razdelkov 5 in 6 v nadaljevanju. Poleg tega se šteje, da implicitni stroški (tveganje za ugled, finančno tveganje, upravno tveganje, tveganje v zvezi z izvajanjem oddelka (17)), povzročeni finančnemu posredniku, nevtralizirajo morebitne ugodnosti, povezane z državnimi sredstvi (tj. prispevek DČ), s čimer se zagotovi, da finančni posrednik nima koristi od neupravičene pomoči.
Če pomen izrazov, opredeljenih v tej prilogi 1, ni izrecno določen, imajo isti pomen kot ustrezni opredeljeni izrazi v tem vzorcu sporazuma o financiranju.
Okvirni pogoji neomejenih jamstev na podlagi možnosti 1
|
|
||
Področje uporabe finančnega instrumenta |
Finančni posrednik uredi portfelj novega dolžniškega financiranja (odvisno od minimalnega učinka finančnega vzvoda), za katerega prejme neomejeno portfeljsko jamstvo (v obliki neposrednih, posrednih ali skupnih jamstev) od EIS v zameno za plačilo provizije za jamstvo. EIS nastopa kot vsakodnevni upravljavec finančnega instrumenta, ki upravlja prispevek DČ, prispevek EU (tj. prispevke na podlagi [uredbe COSME] IN/ALI [uredbe Obzorje 2020], prispevek EIS in kreditno tveganje, ki ga prevzamejo EIB ter potencialno nacionalne promocijske banke. |
||
Jamstvo |
EIS zagotovi jamstvo finančnemu posredniku v zameno za provizijo za jamstvo. Jamstvo krije del (do stopnje jamstva) kreditnega tveganja, povezanega s portfeljem osnovnega novega dolžniškega financiranja (v nadaljnjem besedilu: portfelj). |
||
Stopnja jamstva |
Do 80 % vsake transakcije v portfelju, tako da finančni posrednik zadrži materialni gospodarski interes v portfelju, ki znaša vsaj 20 % ekonomske izpostavljenosti v njem, da se zagotovi uskladitev interesa. |
||
Struktura |
Jamstvo do stopnje jamstva krije zneske neizpolnjenih obveznosti, povzročene finančnemu posredniku glede posamezne neizpolnjene upravičene transakcije, vključene v portfelj. Prispevek DČ se uporabi za kritje največjega tveganja portfelja do deleža, ki se določi ob upoštevanju multiplikacijskega učinka za prispevek DČ, dogovorjenega v sporazumu o financiranju. Običajno lahko to privede do 100-odstotne absorpcije tega zneska za kritje čistih izgub v okviru portfelja. Drugi najbolj tvegani del portfelja se krije s kombinacijo sredstev iz EIS, proračuna EU in organa upravljanja. Preostalo tveganje portfelja se krije s kombinacijo sredstev skupine EIB ter potencialno nacionalnih promocijskih bank in nacionalnih jamstvenih shem. Sredstva, ki jih zagotovijo različni prevzemniki tveganja, se opredelijo na ravni, ki zagotavlja združljivost tveganja s toleranco tveganja skupine EIB in katerega koli drugega potencialnega prevzemnika tveganja. Vsak portfelj mora biti dovolj homogen in imeti zadostno razpršenost vložka, da mu EIS lahko dodeli bonitetno oceno v skladu s svojo metodologijo ocenjevanja tveganja. |
||
Zneski neizpolnjenih obveznosti |
Ti se nanašajo na neplačano glavnico in obresti, nastale finančnemu posredniku glede neizpolnjenih transakcij, vključenih v portfelj. |
||
|
|
||
Obdobje razpoložljivosti |
EIS in finančni posrednik se dogovorita o obdobju razpoložljivosti (običajno največ 3 leta), v katerem se lahko transakcije vključijo v portfelj. |
||
Upravičeni končni prejemniki |
Končni prejemniki morajo izpolnjevati zahteve za upravičenost v skladu s členoma 37(4) in 39 uredbe o skupnih določbah ter posebne zahteve za upravičenost, določene v uredbah o ESRR in EKSRP. |
||
Merila za upravičenost v okviru programa COSME |
Glej Prilogo 2. |
||
Merila za upravičenost v okviru programa Obzorje 2020 |
Glej Prilogo 2. |
||
Postopek izključitve |
Če transakcija ne izpolnjuje meril za upravičenost, se izključi iz portfelja (in ni krita z jamstvom). V nekaterih omejenih okoliščinah in ob uporabi zahtev iz člena 39(2)(a) uredbe o skupnih določbah lahko ugotovitev, ali je bilo to neizpolnjevanje skladnosti pod nadzorom finančnega posrednika, privede do nadaljnjega jamstvenega kritja. |
||
Zahteva glede učinka finančnega vzvoda za prispevek DČ |
Učinek finančnega vzvoda se izračuna kot skupno novo dolžniško financiranje za upravičene končne prejemnike, deljeno s prispevkom DČ. Učinek finančnega vzvoda mora biti vsaj [X]-kratnik skupnega prispevka DČ. |
||
Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa COSME |
V primeru prispevka na podlagi uredbe COSME, če se uporablja, mora obseg novega dolžniškega financiranja za upravičene končne prejemnike v skladu z zahtevami glede vzvoda iz pravne podlage za program COSME in sporazuma o prenosu pooblastil izpolnjevati tudi merila za upravičenost v okviru programa COSME. |
||
Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa Obzorje 2020 |
V primeru prispevka na podlagi uredbe Obzorje 2020, če se uporablja, mora obseg novega dolžniškega financiranja za upravičene končne prejemnike v skladu z zahtevami glede vzvoda iz pravne podlage za program Obzorje 2020 in sporazuma o prenosu pooblastil izpolnjevati tudi merila za upravičenost v okviru programa Obzorje 2020. |
||
|
|
||
Provizija za jamstvo |
EIS finančnemu posredniku zaračuna provizijo za jamstvo v zvezi s transakcijami, vključenimi v portfelj. Provizija za jamstvo, izražena v [X] % na leto, se izračuna vsako četrtletje za neporavnani znesek portfelja. |
||
Oblikovanje cene prispevka DČ |
Cena prispevka DČ se določi na ravni, ki je sorazmerna z ustreznim prevzetim tveganjem, razen za kritje najbolj tveganega dela portfelja, za katerega se določi cena nič (to pomeni, da se prispevek DČ zagotovi brezplačno). |
||
|
|
||
Kazni |
Glej člen 7. |
||
Poročanje |
Glej Prilogo 5. |
||
Nadzor in revizije |
Glej člen 17. |
||
|
|
||
Prenos ugodnosti |
EIS oceni mehanizem za prenos ugodnosti na končne prejemnike. Ta mehanizem se vključi v postopek izbire finančnih posrednikov in je del končne odločitve EIS o tem, ali naj sklene jamstveni sporazum ali ne in pod kakšnimi pogoji. Prenos ugodnosti se uporabi za del novega dolžniškega financiranja, kritega z jamstvom po standardni obrestni meri, zaračunani končnim prejemnikom, z zmanjšanjem premije za kreditno tveganje/jamstvo. Prenos se ustrezno dokumentira. |
||
Skupna ugodnost |
Skupna ugodnost se opredeli za del posojila, kritega z jamstvom, kot zmanjšanje obrestne mere ali provizije za jamstvo, ki jo zaračuna finančni posrednik končnim prejemnikom, ob upoštevanju osnovnega prevzetega kreditnega tveganja in učinka ter stroškov jamstva. Ker finančni posrednik ne prejme nobenega nadomestila/financiranja od EIS, je ocena skupne ugodnosti osredotočena zgolj na premijo za kreditno tveganje. Finančni posrednik pri izračunu nove premije za kreditno tveganje/jamstvo za posamezno posojilo ali jamstvo upošteva stroške jamstva (provizijo za jamstvo). Skupna ugodnost se izračuna po naslednji formuli: skupna ugodnost = standardna premija za kreditno tveganje/jamstvo – provizija za jamstvo. |
||
|
|
||
Ugodnost državne pomoči |
Ugodnost državne pomoči za del posojila, ki ga krije jamstvo, je delež skupne ugodnosti, sorazmeren s prispevkom DČ (18) v portfelju novega dolžniškega financiranja, ki se izračuna po naslednji formuli: ugodnost državne pomoči = skupna ugodnost × % prispevka DČ v jamstvu (zajamčeni del portfelja novega dolžniškega financiranja). Finančni posrednik ugodnost državne pomoči v celoti prenese na končnega prejemnika. |
||
Izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev |
Na ravni končnega prejemnika se za ugodnost državne pomoči šteje subvencionirana obrestna mera v smislu člena 4(2) uredbe de minimis. Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev se izračuna po naslednji formuli: bruto ekvivalent nepovratnih sredstev = znesek zajamčenega posojila (19) × zapadlost (tehtano povprečno trajanje) posojila (jamstva) (20) × ugodnost državne pomoči. Finančni posrednik izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za vsako posojilo (jamstvo) (20) v portfelju novega dolžniškega financiranja in ga sporoči EIS. Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev v nobenem primeru ne sme biti nad pragom, določenim v uredbi de minimis. |
||
Kazni iz naslova državne pomoči |
EIS finančnemu posredniku zaračuna kazen iz naslova državne pomoči, če ugodnost državne pomoči ni bila v celoti prenesena na končnega upravičenca. |
INSTRUMENT LISTINJENJA
Pobuda za MSP – možnost 2
INSTRUMENT LISTINJENJA POBUDE ZA MSP
Instrument predvideva uporabo transakcij listinjenja, podprtih s posojili, zakupi ali jamstvi za MSP, pri čemer bi sredstva EU (COSME in/ali Obzorje 2020) in ESRR/EKSRP skupaj s sredstvi skupine EIB in potencialno nacionalnih promocijskih bank, nacionalnih jamstvenih shem in drugih institucionalnih vlagateljev, vpisali določene zneske ali jamčili zanje na različnih ravneh tveganja.
V okviru instrumenta listinjenja se portfelj finančnih instrumentov, upravičenih za MSP, uporabi kot zavarovanje za zamenljive vrednostne papirje (tranše), razpršene glede na stopnjo tveganja.
Možne bi bile tudi ureditve nekrite oblike prenosa tveganja (sintetično listinjenje), ki omogočajo prenos kreditnega tveganja na tretje osebe, ne da bi se dejansko odstranil portfelj sredstev iz bilance stanja banke, s čimer se banki izvora omogoči pridobitev regulatorne kapitalske olajšave. Take operacije bi morale upoštevati regulativne zadevne ustrezne države.
Instrument listinjenja bo jamčil za znaten del osnovnega upravičenega portfelja dolžniškega financiranja, potem ko se ustrezni finančni posrednik zaveže, da bo oblikoval dodatni portfelj, tudi z uporabo sredstev, sproščenih zaradi transakcije listinjenja za financiranje novih MSP.
V okviru instrumenta listinjenja pobude za MSP bi EIS in EIB (potencialno skupaj z nacionalnimi promocijskimi bankami, nacionalnimi jamstvenimi shemami in drugimi institucionalnimi vlagatelji) vpisala določene tranše ali jamčila zanje do dogovorjenih najvišjih zneskov. Finančne institucije izvora zadržijo materialni interes na transakcijah, kot sta na primer ustrezni delež (najmanj 50 %) podrejene tranše in ustrezna izpostavljenost v vsaki tranši, dani vlagateljem, oziroma podobne ureditve, da se zagotovi potrebna uskladitev interesa (lasten interes) in izpolnijo zahteve za zadržanje tveganja iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013.
Bonitetna ocena nadrejenih in srednjih tranš mora biti združljiva s toleranco tveganja skupine EIB in potencialno nacionalnih promocijskih bank, nacionalnih jamstvenih shem in tretjih institucionalnih vlagateljev, ki bi lahko prav tako investirali v nadrejene tranše takih listinjenj in s tem povečali finančni vzvod dodeljenih proračunskih sredstev.
Podrejene in srednje tranše, ki jih originator ne zadrži, se vpišejo kot kombinacija sredstev ESRR/EKSRP, COSME/Obzorje 2020 in lastnih sredstev EIS.
Organi upravljanja, ki so pripravljeni sodelovati v jamstveni shemi (prek EIS, vendar na tveganje prispevka skladov ESI), jamčijo za/vložijo do 50 % podrejene tranše.
Urejanje, ustrezno skrbnost, dokumentiranje in upravljanje listinjenega portfelja, sestavljenega iz upravičenih posojil, zakupov ali jamstev za MSP in podjetja z manj kot 500 zaposlenimi, izvajajo finančni posredniki v skladu s svojimi običajnimi postopki urejanja in upravljanja. Finančni posredniki običajno ohranijo neposredno posojilno razmerje do stranke z vsakim MSP. Finančni posredniki EIB in EIS predložijo informacije o listinjenem portfelju in dodatnem portfelju (na novo urejenem financiranju MSP) vsako četrtletje do zaključka transakcije listinjenja.
Okvirni pogoji listinjenja
|
|
||
Področje uporabe finančnega instrumenta |
Finančni posredniki z listinjenjem sredstev poskušajo sprostiti regulatorni in ekonomski kapital in/ali pridobiti nove vire financiranja, ki finančnemu posredniku omogočijo, da uredi novo dolžniško financiranje za upravičene končne prejemnike (za oblikovanje dodatnega portfelja). Finančni posrednik od EIS v zameno za plačilo provizije prejme jamstvo/naložbo za kritje listinjenega portfelja in se zaveže, da bo uredil portfelj novega dolžniškega financiranja (ob upoštevanju učinka minimalnega finančnega vzvoda). EIS nastopa kot vsakodnevni upravljavec finančnega instrumenta, ki upravlja prispevek DČ, prispevek EU (tj. prispevke na podlagi [uredbe COSME] IN/ALI [uredbe Obzorje 2020], prispevek EIS in kreditno tveganje, ki ga prevzame od EIB in morda od nacionalnih promocijskih bank. |
||
Struktura transakcije |
Dovoljena so gotovinska (prava prodaja) ali sintetična (finančno nepokrita) listinjenja. Gotovinsko listinjenje je transakcija, v zvezi s katero originator (finančni posrednik) olistini sredstva, tako da jih združi v listinjeni portfelj, in ta listinjeni portfelj proda pravnemu subjektu s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: SPE). SPE financira nakup listinjenega portfelja z izdajo zapisov, zavarovanih s temi sredstvi (finančni instrumenti, zavarovani z zastavo premoženja – ABS). SPE prihodke od izdaje teh zapisov porabi za plačilo nakupne cene listinjenega portfelja finančnemu posredniku. Pri sintetičnem listinjenju finančni posrednik zadrži ustrezna sredstva v svoji bilanci stanja in EIS krije del tveganja na listinjenem portfelju. To lahko privede do kapitalske olajšave za finančnega posrednika. EIS tranšira listinjeni portfelj v skladu s tveganjem osnovnih transakcij. Podrejena tranša zajema najbolj tvegani del listinjenega portfelja do vnaprej določenega deleža ob upoštevanju značilnosti portfelja, zahtev glede izboljšanja kreditne kvalitete in zahteve glede finančnega vzvoda za prispevek DČ. Prispevek DČ krije največ 50 % podrejene tranše, preostali delež podrejene tranše pa zadrži finančni posrednik. Običajno lahko to privede do 100-odstotne absorpcije tega zneska za kritje čistih izgub v okviru portfelja. Srednja tranša zajema drugi najbolj tvegani del listinjenega portfelja in je sestavljena iz treh podtranš, ki uporabljajo kombinacijo sredstev EIS, proračuna EU in organa upravljanja. Prispevek DČ krije zlasti tveganje nižje srednje tranše. Prispevek na podlagi [uredbe COSME] in/ali [uredbe Obzorje 2020] krije tveganje vmesne srednje tranše. Prispevek EIS krije tveganje zgornje srednje tranše. Obseg srednje tranše določi EIS ob upoštevanju značilnosti portfelja, zahtev glede izboljšanja kreditne kvalitete in zahteve glede finančnega vzvoda za prispevek DČ. Spodnja srednja in vmesna srednja tranša znašata največ [vnaprej določena deleža listinjenega portfelja]. Nadrejena tranša zajema preostalo tveganje listinjenega portfelja in se financira/zadrži z uporabo kombinacije sredstev skupine EIB do dogovorjenega najvišjega zneska in potencialno nacionalnih promocijskih bank ter nacionalnih jamstvenih shem in drugih vlagateljev. Nadrejena in zgornja srednja tranša se opredelita na ravni, ki zagotavlja združljivost tveganja s toleranco tveganja skupine EIB in vseh drugih sodelujočih prevzemnikov tveganja. |
||
|
|
||
Listinjeni portfelj |
Listinjeni portfelj lahko zajema obstoječa sredstva (dolžniško financiranje za MSP in druga podjetja z manj kot 500 zaposlenimi) in portfelje novega dolžniškega financiranja za MSP. Vsak listinjeni portfelj mora biti dovolj homogen in imeti zadostno razpršenost vložka, da mu EIS lahko dodeli bonitetno oceno v skladu s svojo metodologijo ocenjevanja tveganja. Obstoječih portfeljev se po obdobju prevzema obveznosti ne sme vključiti v listinjeni portfelj. |
||
|
|
||
Dodatni portfelj |
Od vsakega finančnega posrednika se pogodbeno zahteva, da zagotovi novo dolžniško financiranje upravičenim končnim prejemnikom (dodatni portfelj). Če finančni posrednik krši katero od zahtev, določenih v ustreznem operativnem sporazumu, to ne vpliva na jamstvo, izdano v povezavi z listinjenim portfeljem. |
||
Zahteva glede učinka finančnega vzvoda za prispevek DČ |
Učinek finančnega vzvoda se izračuna kot skupno novo dolžniško financiranje za upravičene končne prejemnike, deljeno s prispevkom DČ. Učinek finančnega vzvoda mora biti vsaj [X]-kratnik skupnega prispevka DČ. |
||
Obdobje razpoložljivosti |
EIS in finančni posrednik se dogovorita o obdobju razpoložljivosti (običajno največ [3] leta), v katerem se transakcije vključijo v dodatni portfelj. |
||
Upravičeni končni prejemniki |
Končni prejemniki morajo izpolnjevati zahteve za upravičenost v skladu s členoma 37(4) in 39 uredbe o skupnih določbah ter posebne zahteve za upravičenost, določene v uredbah o ESRR in EKSRP. |
||
Merila za upravičenost v okviru programa COSME |
Glej uredbo COSME. |
||
Merila za upravičenost v okviru programa Obzorje 2020 |
Glej uredbo Obzorje 2020. |
||
Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa COSME |
V primeru prispevka na podlagi uredbe COSME, če se uporablja, mora obseg novega dolžniškega financiranja za upravičene končne prejemnike v skladu z zahtevami glede vzvoda iz pravne podlage za program COSME in sporazuma o prenosu pooblastil izpolnjevati tudi merila za upravičenost v okviru programa COSME. |
||
Zahteva glede minimalnega finančnega vzvoda za prispevek v okviru programa Obzorje 2020 |
V primeru prispevka na podlagi uredbe Obzorje 2020, če se uporablja, mora obseg novega dolžniškega financiranja za upravičene končne prejemnike v skladu z zahtevami glede vzvoda iz pravne podlage za program Obzorje 2020 in sporazuma o prenosu pooblastil izpolnjevati tudi merila za upravičenost v okviru Obzorje 2020. |
||
|
|
||
Provizija |
Provizija se določi na podlagi oblikovanja cen prevzemnikov tveganja finančnega instrumenta za njihove tranše (glej oblikovanje cen v nadaljevanju). EIS finančnemu posredniku v zvezi s kritim delom listinjenega portfelja zaračuna [X] % na leto. |
||
Oblikovanje cen nadrejene tranše |
Cene določijo EIB in drugi potencialni prevzemniki tveganj v obliki vnaprej opredeljenega deleža na leto v skladu s svojo politiko oblikovanja cen. |
||
Oblikovanje cen srednje tranše |
Ceno srednje tranše določi EIS kot [X] % na leto v skladu s svojo politiko oblikovanja cen. Cene vmesne in nižje srednje tranše se oblikujejo tako, da se omeji tveganje v zvezi s pričakovanimi izgubami zadevnih tranš. V utemeljenih primerih se lahko cene nadalje znižajo, da se pritegnejo finančni posredniki. |
||
Oblikovanje cen podrejene tranše |
Cena podrejene tranše je nič (to pomeni, da se podrejena tranša, razen tranše, ki jo zadrži originator, zagotovi brezplačno). |
||
|
|
||
Kazni |
Glej člen 7. |
||
Poročanje |
Glej Prilogo 5. |
||
Nadzor in revizije |
Glej člen 17. |
||
|
|
||
Prenos ugodnosti |
EIS oceni mehanizem za prenos ugodnosti s finančnega posrednika na končne prejemnike v dodatnem portfelju. Ta mehanizem se vključi v sistem točkovanja za namen izbire finančnih posrednikov in je del končne odločitve EIS o tem, ali naj sklene jamstveni ali naložbeni sporazum ali ne in pod kakšnimi pogoji. Prenos ugodnosti se uporabi za standardno obrestno mero, ki se zaračuna končnim prejemnikom v okviru novega dolžniškega financiranja v dodatnem portfelju z zmanjšanjem premije za kreditno tveganje. Mehanizem prenosa ugodnosti se ustrezno dokumentira. |
||
Skupna ugodnost |
V skupni ugodnosti se upošteva ugodnost, zagotovljena finančnemu posredniku v vsaki tranši listinjenega portfelja. Skupna ugodnost se izračuna kot razlika med tržno ceno in ceno, ki jo zaračuna EIS v vsaki tranši z isto stopnjo tveganja. Stopnja tveganja posamezne tranše se določi z notranjo metodologijo ocenjevanja EIS. Če tržne cene ni, EIS uporabi premijo varnega pristana za enakovredno stopnjo tveganja za jamstva, določena v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C 155, 20.6.2008, str. 25). Premija varnega pristana za podrejeno tranšo znaša do 10 % na leto. Skupna ugodnost se izračuna po naslednji formuli: skupna ugodnost = vsota ugodnosti posameznih tranš. Ugodnost posamezne tranše se izračuna: ugodnost posamezne tranše = (tržna cena tranše – provizija) × skupni znesek tranše v eurih × zapadlost tranše (tehtano povprečno trajanje). |
||
|
|
||
Ugodnost državne pomoči |
Skupna ugodnost državne pomoči je delež skupne ugodnosti, sorazmeren s prispevkom DČ (21) v listinjenem portfelju. Skupna ugodnost državne pomoči, ki se zagotovi finančnemu posredniku, se izračuna po naslednji formuli: skupna ugodnost državne pomoči (v eurih) = vsota (ugodnost posamezne tranše × % prispevka DČ v tranši). Skupno ugodnost državne pomoči finančni posrednik v celoti prenese na vse končne prejemnike, zajete v dodatnem portfelju. Ugodnost državne pomoči za posameznega končnega prejemnika se izračuna po naslednji formuli: ugodnost državne pomoči (subvencija obrestne mere v bazičnih točkah) = (skupna ugodnost državne pomoči: novo dolžniško financiranje v dodatnem portfelju): zapadlost dodatnega portfelja (tehtano povprečno trajanje). |
||
Izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev |
Ugodnost državne pomoči, zagotovljena končnim prejemnikom v dodatnem portfelju, se upošteva kot subvencionirana obrestna mera v smislu člena 4(2) uredbe de minimis. Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev se izračuna po naslednji formuli: bruto ekvivalent nepovratnih sredstev = znesek nominalnega posojila × zapadlost (tehtano povprečno trajanje) posojila × ugodnost državne pomoči. Finančni posrednik izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za vsako posojilo v dodatnem portfelju in ga sporoči EIS. Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev v nobenem primeru ne sme biti nad pragom, določenim v uredbi de minimis. |
||
Brez dodatnih ugodnosti na kapitalsko olajšavo |
Pri uporabi ustreznih nacionalnih pravil o kapitalskih zahtevah se ne sme določiti ravni obsega novega dolžniškega financiranja, ki je nižja od obsega dolžniškega financiranja za MSP, za katerega bi se lahko pričakovalo, da ga bodo ustvarili finančni posredniki z uporabo kapitala, sproščenega zaradi prispevka DČ. |
||
Kazni iz naslova državne pomoči |
EIS finančnemu posredniku zaračuna kazen iz naslova državne pomoči, če ugodnost državne pomoči ni bila v celoti prenesena na končnega upravičenca. |
PRILOGA 2
Merila za izključitev finančnih posrednikov ter končnih prejemnikov in merila za upravičenost do prispevka EU
1. MERILA ZA IZKLJUČITEV FINANČNIH POSREDNIKOV
Finančni posredniki, ki so v enem od naslednjih položajev, se ne izberejo, če bi takšen položaj po strokovnem mnenju EIS vplival na njihovo sposobnost izvajanja finančnega instrumenta:
1. |
so v stečaju ali likvidaciji, so pod upravo sodišča, so v postopku glede navedenih zadev ali so v enakem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka po nacionalni zakonodaji ali predpisih; |
2. |
so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni za kaznivo dejanje zaradi neprofesionalnega obnašanja, kar bi lahko vplivalo na njihovo sposobnost izvajanja transakcije; |
3. |
so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije; |
4. |
so bili spoznani za krive zaradi stvarnega napačnega prikazovanja predloženih informacij, zahtevanih za izbiro finančnih posrednikov; |
5. |
so vpisani v centralno podatkovno zbirko o izključitvah iz člena 9.5(e); |
6. |
so ustanovljeni na ozemljih, katerih jurisdikcije ne sodelujejo z Unijo glede uporabe mednarodno dogovorjenega davčnega standarda, ali njihove davčne prakse ne upoštevajo načel Priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (C(2012) 8805); |
7. |
njihova poslovna dejavnost ni v skladu s politiko EIS v zvezi z omejenimi sektorji. |
Točki 2 in 3 se ne uporabljata, če lahko finančni posredniki EIS na zadovoljiv način dokažejo, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi zoper osebe, ki imajo pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor nad njimi in so predmet sodbe, navedene v točkah 2 in 3.
2. MERILA ZA IZKLJUČITEV KONČNIH PREJEMNIKOV
Finančni posredniki ne smejo izbrati končnih prejemnikov, ki izpolnjujejo eno ali več naslednjih zahtev:
1. |
niso sposobni doseči potencialnega ekonomsko uspešnega poslovanja; |
2. |
so ustanovljeni na ozemljih, katerih jurisdikcije ne sodelujejo z Unijo glede uporabe mednarodno dogovorjenega davčnega standarda, ali njihove davčne prakse ne upoštevajo Priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (C(2012) 8805); |
3. |
so v stečaju ali likvidaciji, so pod upravo sodišča, so v postopku glede navedenih zadev ali so v enakem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka po nacionalni zakonodaji ali predpisih; |
4. |
so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni za kaznivo dejanje zaradi neprofesionalnega obnašanja, kar bi lahko vplivalo na njihovo sposobnost izvajanja njihove poslovne dejavnosti; |
5. |
so bili s sodbo, ki je res judicata, obsojeni zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije; |
6. |
so bili spoznani za krive zaradi napačnega prikazovanja predloženih informacij, zahtevanih za izbiro končnih prejemnikov; |
7. |
so vpisani v centralno podatkovno zbirko o izključitvah, ki jo je vzpostavila in jo upravlja Komisija v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1302/2008; |
8. |
njihova poslovna dejavnost zajema eno ali več naslednjih dejavnosti:
|
9. |
njihova poslovna dejavnost ni v skladu s politiko EIS v zvezi z omejenimi sektorji; |
10. |
so prejeli novo dolžniško financiranje, ki ne upošteva pravil o kumulaciji, določenih v ustrezni uredbi de minimis; |
11. |
so prejeli pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; |
12. |
so prejeli pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. |
3. MERILA ZA UPRAVIČENOST DO PRISPEVKA EU
3.1 |
Merila za upravičenost do prispevka EU finančnim instrumentom COSME [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju, na podlagi dogovora med Komisijo in EIS, v sporazumu o prenosu pooblastil za COSME]. |
3.2 |
Merila za upravičenost do prispevka EU finančnim instrumentom Obzorje 2020 [določijo se v okviru posebnih sporazumov o financiranju, na podlagi dogovora med Komisijo in EIS, v sporazumu o prenosu pooblastil za Obzorje 2020]. |
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 298. 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 33.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 965.
(7) UL L 352, 24.12.2013, str. 1.
(8) UL L 352, 24.12.2013, str. 9.
(9) UL L 362, 31.12.2012, str. 1
(10) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
(11) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(12) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
(13) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(14) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(15) UL L 344, 20.12.2008, str. 12.
(16) „Neomejeno jamstvo“ je izraz, uporabljen v členu 39 uredbe o skupnih določbah.
(17) Posebne zahteve v zvezi s sodelovanjem v oddelku zajemajo:
(a) |
minimalni učinek finančnega vzvoda za doseganje portfelja z najmanjšim obsegom novega dolžniškega financiranja, ki mora izpolnjevati zahteve za upravičenost do prispevka DČ; |
(b) |
najmanjši obseg novega dolžniškega financiranja, ki mora izpolnjevati tudi parametre za upravičenost na podlagi programa COSME in/ali Obzorje 2020; |
(c) |
oceno in nadzor meril za upravičenost; |
(d) |
kazni, če na mejnikih ni dosežen minimalni učinek finančnega vzvoda in če se ne prenesejo ugodnosti državne pomoči; |
(e) |
izvajanje prenosa ugodnosti, vključno z oceno njegovega mehanizma in poročanja EIS; |
(f) |
izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev za vsako posojilo v portfelju novega dolžniškega financiranja in poročanje EIS; |
(g) |
prepoznavnost podpore EU v pogodbeni dokumentaciji s končnimi prejemniki in tržnem gradivu; |
(h) |
izvajanje revizij in nadzora v zvezi z Evropsko komisijo in Evropskim računskim sodiščem. |
Prej navedena tveganja in zahteve predstavljajo implicitni strošek za finančnega posrednika, ki ne prejme nobenega nadomestila za dejavnosti upravljanja transakcije, nobene upravne provizije in nobene provizije za uspešnost.
(18) V smislu državne pomoči je pomemben le prispevek DČ. Sredstva Komisije ter lastna sredstva EIB in EIS niso državna pomoč.
(19) Znesek zajamčenega posojila = nominalni znesek posojila (nominalni znesek jamstva) × stopnja jamstva.
(20) Za primere posrednih jamstev.
(21) Z vidika državni pomoči je pomemben le prispevek DČ EIS za listinjeni portfelj. Sredstva Komisije ter lastna sredstva EIB in EIS niso državna pomoč.