20.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 347/855

UREDBA (EU) št. 1309/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 odobril predlog Komisije, da sproži novo strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: Strategija Evropa 2020). Ena od treh prednostnih nalog strategije Evropa 2020 je vključujoča rast s krepitvijo vloge in položaja ljudi prek omogočanja visoke stopnje zaposlenosti, vlaganja v spretnosti, zmanjševanja revščine in posodobitve trga dela, usposabljanja in uveljavljanja sistemov socialnega varstva, da bi ljudje lažje predvideli spremembe in jih obvladali ter da bi družba postala bolj vključujoča in povezana. Premagovanje negativnih učinkov globalizacije zahteva tudi ustvarjanje delovnih mest po vsej Uniji ter oblikovanje odločne politike za podpiranje rasti.

(2)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za čas trajanja večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. ESPG Uniji omogoča, da izkaže solidarnost delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije in svetovne finančne in gospodarske krize, ter lahko podpira prejemnike na majhnih trgih dela ali v izrednih okoliščinah, zlasti glede kolektivnih vlog, ki vključujejo mala in srednja podjetja, čeprav je število odpustov nižje od običajnega praga za uporabo ESPG.

(3)

V Sporočilu z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ je Komisija priznala vlogo ESPG kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, sektorjih, ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. ESPG bi moral glede na svoj namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ostati zunaj večletnega finančnega okvira.

(4)

Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1927/2006 je bilo leta 2009 razširjeno z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za vključitev delavcev, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize. Da se omogoči uporaba ESPG v sedanjih ali prihodnjih kriznih razmerah, bi moralo njegovo področje uporabe zajemati odpuste, ki so posledica resnih gospodarskih motenj kot posledice še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, ali nove svetovne finančne in gospodarske krize.

(5)	Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem v Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri vrednotenju trendov globalizacije in uporabi ESPG.

(6)	Da bi se ohranila evropska razsežnost ESPG, bi bilo treba vlogo za podporo podati takrat, kadar število odpustov doseže najnižji prag. Vendar pa se na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, ali v izjemnih okoliščinah lahko vloge vložijo za nižje število odpustov.

(7)

Presežni delavci in samozaposleni delavci, ki so opustile dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi delavce, ki so postali presežni, in samozaposlene delavce, ki so opustile dejavnost, šteti za prejemnike sredstev ESPG.

(8)	ESPG bi moral zagotavljati začasno pomoč mladim, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, v regijah, ki so upravičene po pobudi za zaposlovanje mladih, saj so te regije nesorazmerno prizadete zaradi velikega števila odpustov.

(9)

Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev prejemnikov v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Zato bi bilo treba omejiti vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali, da bi zagotovila sofinanciranje za ukrepe v okviru ESPG.

(10)

Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti prejemnikov. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila prejemnikov, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka.

(11)

Države članice bi morale biti pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja posebej pozorne na prikrajšane prejemnike, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter delavci, ki jim preti revščina, saj imajo te skupine zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ter globalizacije posebne težave pri ponovnem vstopanju na trg dela.

(12)	Pri izvajanju ESPG bi bilo treba spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki sta temeljni vrednoti Unije in zapisani v strategiji Evropa 2020.

(13)	Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale prejemnikom, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. Zagotavljanje dodatnih informacij bi moralo biti časovno omejeno.

(14)	V interesu prejemnikov in organov, odgovornih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno obveščati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge.

(15)	Finančni prispevki iz ESPG v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli nadomestiti podpornih ukrepov, ki so prejemnikom na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati.

(16)	Vključiti bi bilo treba posebne določbe za dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih.

(17)	Da bi izrazili solidarnost Unije z delavci, ki so postali presežni, in samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost, bi bilo kot prispevno stopnjo sofinanciranja treba določiti 60 % stroškov svežnja in njegovega izvajanja.

(18)	Za lažje izvajanje te uredbe bi morali biti odhodki upravičeni od datuma, na katerega začne država članica opravljati prilagojene storitve ali od datuma na katerega ima država članica upravne izdatke za izvajanje ESPG.

(19)	Za zadostitev potrebam, ki nastanejo zlasti v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno majhne, bi bilo treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za plačila v proračunski vrstici ESPG.

(20)	Proračunski okvir ESPG določa Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (5) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum).

(21)

V interesu prejemnikov bi morala biti finančna pomoč na voljo čim hitreje in učinkoviteje. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPG, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje obravnave in poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPG.

(22)	Kadar se podjetje zapre, se lahko delavcem, ki so postali presežni, pomaga, da prevzamejo nekatere ali vse dejavnosti, država članica, v kateri se nahaja podjetje, pa lahko vnaprej nakaže nujno potrebna sredstva, da jim to omogoči.

(23)	Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG.

(24)

Države članice bi morale ohraniti pristojnost za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba) (6). Države članice bi morale upravičiti uporabo finančnega prispevka, prejetega iz ESPG. Ker je obdobje izvajanja dejavnosti ESPG kratko, bi se morala pri obveznostih poročanja odražati posebna narava pomoči iz ESPG. Zato je potrebno odstopanje od finančne uredbe glede obveznosti poročanja.

(25)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za obdobje večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Cilj ESPG je prispevati k pametni, vključujoči in trajnostni gospodarski rasti in spodbujanju trajnostnega zaposlovanja v Uniji z omogočanjem, da Unija izkaže solidarnost in podporo delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so opustile dejavnost, zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, ali nove svetovne finančne in gospodarske krize.

Namen ukrepov, upravičenih do finančnih prispevkov iz ESPG, je zagotoviti, da čim večji delež prejemnikov, ki sodelujejo v teh ukrepih, najde trajnostno zaposlitev čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila iz člena 18(1).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za vloge držav članic za finančne prispevke is ESPG za dejavnosti, ki so namenjeni:

(a)

delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so opustile dejavnost, zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije in se pokažejo zlasti kot bistveno povečanje uvoza v Unijo, velikih sprememb v trgovanju Unije z blagom ali storitvami, hiter upad tržnega deleža Unije v sektorju ali preselitev dejavnosti v tretje države, pod pogojem, da imajo ti odpusti pomemben negativen učinek na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo;

(b)	delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so opustile dejavnost, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je bila predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, ali zaradi nove svetovne finančne in gospodarske krize.

Člen 3

Opredelitev pojma

V tej uredbi „prejemnik“ pomeni:

(a)	delavca, katerega delovno razmerje se je predčasno končalo z odpustom ali se je končalo v referenčnem obdobju iz člena 4 in ni bilo obnovljeno;

(b)

samozaposleno osebo, ki je zaposlovala največ deset delavcev, ki so postali presežni znotraj področja uporabe te uredbe, in ki je tudi sama opustila dejavnost, če je bila dejavnost dokazljivo odvisna od podjetja iz točke (a) člena 4(1), ali da je v skladu s točko (b) člena 4(1) samozaposlena oseba delovala v zadevni gospodarski panogi.

Člen 4

Merila za pomoč

1. Finančni prispevek iz ESPG se zagotovi, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 2 in imajo za posledico:

(a)

najmanj 500 delavcev, ki so postali presežni, ali samozaposlenih oseb, ki so opustile dejavnost, v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni, in samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost, pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi;

(b)

najmanj 500 delavcev, ki so postali presežni, ali samozaposlenih oseb, ki so opustile dejavnost, v referenčnem obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki vsa delujejo v isti gospodarski panogi po ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 500 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj.

2. Na majhnih trgih dela ali v izrednih okoliščinah – zlasti v zvezi s kolektivnimi vlogami, pri katerih so udeležena tudi mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, je lahko vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a) ali (b) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar odpusti resno vplivajo na zaposlenost in lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo. Država članica prosilka navede, katero od meril za pomoč iz točk (a) in (b) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % najvišjega letnega zneska ESPG.

Člen 5

Izračun števila odpustov in opustitev dejavnosti

1. Države članice prosilke navedejo metodo, ki so jo uporabile za izračun števila delavcev in samozaposlenih oseb iz člena 3, za namene člena 4.

2. Država članica prosilka izračuna število iz odstavka 1 na enega od naslednjih dni:

(a)

dan, ko delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES (7) uradno pisno obvesti pristojni javni organ o načrtovanem kolektivnem odpustu; v tem primeru država članica prosilka Komisiji predloži dodatne informacije o dejanskem številu odpustov v skladu s členom 4(1) te uredbe, preden Komisija dokonča oceno;

(b)	dan, ko delodajalec obvesti delavca o odpustu ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi;

(c)	dan dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka;

(d)	dan izteka napotitve v podjetje uporabnika ali

(e)	za samozaposleno osebo na dan prenehanja dejavnosti, ki se določi v skladu z nacionalnim pravom ali upravnimi določbami.

Člen 6

Upravičeni prejemniki

1. Država članica prosilka lahko zagotovi prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, upravičenim prejemnikom, med katerimi so lahko:

(a)	delavci, ki so postali presežni, in samozaposlene osebe, ki so opustile dejavnost, izračunano v skladu s členom 5 v referenčnem obdobju iz člena 4;

(b)	delavci, ki so postali presežni, in samozaposlene osebe, ki so opustile dejavnost, izračunano v skladu s členom 5 pred ali po referenčnem obdobju iz točke (a) člena 4(1); ali

(c)	delavci, ki so postali presežni, in samozaposlene osebe, ki so opustile dejavnost, kadar vloga, vložena na podlagi člena 4(2), odstopa od meril iz točke (a) člena 4(1)(a).

Delavci in samozaposlene osebe iz točk (b) in (c) prvega pododstavka štejejo za upravičene, če so postali presežni oziroma so opustile svojo dejavnost po splošni razglasitvi načrtovanih odpustov in če je mogoče ugotoviti jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil odpuste v referenčnem obdobju.

2. Z odstopanjem od člena 2 lahko države članice prosilke do 31. decembra 2017 zagotovijo prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, določenemu številu mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so na dan vložitve vloge stari manj kot 25 let ali, kadar države članice tako določijo, manj kot 30 let – in sicer številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov, pri tem pa imajo prednost osebe, ki so postale presežne ali ki so opustile dejavnost, če so vsaj nekateri odpusti v smislu člena 3 nastala v regijah ravni NUTS 2, ki so upravičene v skladu s pobudo za zaposlovanje mladih. Podpora se lahko zagotovi mladim, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so mlajši od 25 let ali, kadar države članice tako določijo, od 30 let v teh regijah ravni NUTS 2, ki so upravičeni do sredstev pobude za zaposlovanje mladih.

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1. Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za olajšanje ponovne vključitve ciljnih prejemnikov, predvsem starejših in mladih brezposelnih, na trg dela ali v samozaposlitev. Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)

usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije in certificiranjem pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri iskanju nadomestne zaposlitve, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme in dejavnosti sodelovanja;

(b)	posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, dnevnice ali pomoči za usposabljanje (vključno s pomočmi za negovalce);

(c)	ukrepe, s katerimi se spodbuja zlasti prikrajšane, starejše in mlade brezposelne, da ostanejo na trgu dela ali se nanj vrnejo.

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku.

Stroški naložb za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ne smejo preseči 15 000 EUR.

Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev bi bilo treba predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj bi moral biti združljiv s prehodom na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire.

2. Do finančnega prispevka iz ESPG niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)	posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo ciljnih prejemnikov v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b)	ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

Iz ESPG se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite.

3. Usklajeni sveženj prilagojenih storitev se pripravi v posvetovanju s ciljnimi prejemniki, njihovimi predstavniki ali socialnimi partnerji.

4. Na pobudo države članice prosilke se finančni prispevek iz ESPG lahko izplača za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti, dejavnosti nadzora in poročanja.

Člen 8

Vloge

1. Država članica prosilka vloži vlogo pri Komisiji v dvanajstih tednih od datuma, ko so izpolnjena merila iz člena 4(1) ali (2).

2. V dveh tednih po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje, Komisija potrdi prejem vloge in državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije.

3. Kadar Komisija zahteva take dodatne informacije, država članica odgovori v šestih tednih po datumu zahteve. Komisija ta rok podaljša za dva tedna, če država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji.

4. Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v dvanajstih tednih od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, pisno obrazloži razloge za zamudo.

5. Popolna vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)

obrazloženo analizo povezave med odpusti ali opustitvijo dejavnosti in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih, ali resno motnjo v lokalnem, regionalnem in nacionalnem gospodarstvu, nastalo zaradi globalizacije ali nadaljevanja svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize. Ta analiza temelji na statističnih in drugih informacijah na najustreznejši ravni, da se dokaže izpolnjevanje meril za pomoč iz člena 4;

(b)	potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi z odpuščanjem in da je ustrezno poskrbelo za svoje delavce;

(c)	oceno števila odpustov v skladu s členom 5 in obrazložitev dogodkov, ki so povzročili te odpuste;

(d)	po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, sektorjev ter kategorij predvidenih prejemnikov, razčlenjene po spolu in starostni skupini;

(e)	pričakovani vpliv odpustov na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost;

(f)	opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih odhodkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za invalide, starejše in mlade prejemnike;

(g)	obrazložitev, kako ta sveženj dopolnjuje druge ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter informacije o ukrepih, ki so za podjetja po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah obvezni;

(h)	oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo ciljnim prejemnikom ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, obveščanja in oglaševanja, nadzora in poročanja;

(i)	datume, na katere so se prilagojene storitve za ciljne prejemnike in dejavnosti za izvajanje ESPG, kakor so določene v členu 7(1) in (4), začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(j)	postopke, upoštevane pri posvetovanju s ciljnimi prejemniki ali njihovimi predstavniki ali socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi organizacijami;

(k)	izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj prilagojene storitve ne nadomeščajo ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(l)	vire nacionalnega vnaprejšnjega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja.

Člen 9

Dopolnjevanje, skladnost in usklajevanje

1. Finančni prispevek iz ESPG ne nadomesti ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

2. Podpora za ciljne prejemnike dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov Unije.

3. Finančni prispevek iz ESPG se omeji na to, kar je potrebno za zagotavljanje solidarnosti in začasne, enkratne podpore ciljnim prejemnikom. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči.

4. Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov Unije.

5. Država članica prosilka zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG, ne dobijo pomoči tudi iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Člen 10

Enakost med moškimi in ženskami ter nediskriminacija

Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vidika spola sestavni del in v celoti promovirana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG. Komisija in države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da pri dostopu do ESPG in na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka preprečijo vso razlikovanje na podlagi spola, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 11

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1. Na pobudo Komisije se lahko največ 0,5 % najvišjega letnega zneska ESPG uporabi za financiranje dejavnosti priprave, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja temeljnega znanja, bistvenega za izvajanje ESPG. Uporabi se lahko tudi za financiranje upravne in tehnične podpore, dejavnosti informiranja in komuniciranja ter revizije, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje te uredbe.

2. Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije na začetku vsakega leta zagotovi znesek za tehnično pomoč v okviru zgornje meje iz odstavka 1.

3. Naloge iz odstavka 1 se izvedejo v skladu s finančno uredbo in izvedbenimi pravili, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja proračuna.

4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in navodil za države članice pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG. Komisija bi morala informacije o uporabi ESPG ter jasne smernice zagotoviti tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem.

Člen 12

Obveščanje, sporočanje in objava

1. Država članica prosilka zagotovi informacije o financirane ukrepe in jih objavi. Take informacije naslovi na ciljne prejemnike, lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, medije in širšo javnost. S tem poudari vlogo Unije in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG.

2. Komisija vzdržuje in redno posodablja spletno stran, dostopno v vseh uradnih jezikih institucij Unije, za zagotovitev posodobljenih informacij o ESPG, navodil za predložitev vlog, kot tudi podatkov o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku.

3. Komisija izvaja dejavnosti informiranja in sporočanja o primerih ESPG in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšali učinkovitost ESPG in zagotovili, da so državljani in delavci v Uniji seznanjeni z ESPG. Komisija vsako drugo leto poroča o uporabi ESPG po državah in po sektorjih.

4. Viri, dodeljeni za dejavnosti sporočanja po tej uredbi, prispevajo tudi k pokrivanju institucionalnega komuniciranja političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

Člen 13

Določitev finančnega prispevka

1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 8, in zlasti ob upoštevanju števila ciljnih prejemnikov, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz ESPG, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. Znesek ne presega 60 % skupnih ocenjenih stroškov iz točke (h) člena 8(5).

2. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 8, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 15.

3. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 8, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko.

Člen 14

Upravičenost izdatkov

1. Izdatki za finančni prispevek iz ESPG so upravičeni od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (i) člena 8(5), na katere zadevna država članica začne, ali bi morala začeti, zagotavljati prilagojene storitve za ciljne prejemnike, ali ima upravne izdatke za izvajanje ESPG v skladu s členom 7(1) oziroma (4).

2. V primeru nepovratnih sredstev se ustrezno uporabljata člena 67 in 68 Uredbe (EU, Euratom) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in člena 14 Uredbe (EU, Euratom) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in vsi delegirani akti, ki jih na podlagi navedenih uredb sprejme Komisija.

Člen 15

Proračunski postopek

1. Ureditev za ESPG je usklajena s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma.

2. Odobritve v zvezi z ESPG se vključijo v splošni proračun Unije kot rezervacija.

3. Komisija na eni strani ter Evropski parlament in Svet na drugi strani si prizadevajo čim bolj skrajšati čas, potreben za uporabo ESPG.

4. Kadar je Komisija sklenila, da so izpolnjeni pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG, predloži predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi ESPG skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet v enem mesecu po predložitvi Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Ko Komisija predstavi predlog sklepa o uporabi ESPG, hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi tudi prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prerazporeditve v zvezi z ESPG se opravijo v skladu s členom 27 finančne uredbe.

5. Ko Komisija sprejme predlog sklepa o uporabi ESPG, istočasno sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na datum, ko Evropski parlament in Sveta sprejmeta odločitev o uporabi ESPG.

6. Predlog sklepa o uporabi ESPG v skladu z odstavkom 4 vključuje naslednje:

(a)	oceno, opravljeno v skladu s členom 8(4), skupaj s povzetkom informacij, na katerih temelji navedena ocena;

(b)	dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 4 in 9 ter

(c)	razloge, ki upravičujejo predlagane zneske.

Člen 16

Izplačilo in uporaba finančnega prispevka

1. Komisija po začetku veljavnosti sklepa o finančnem prispevku v skladu s členom 15(5) zadevni državi članici izplača finančni prispevek v celoti (100 %) z enkratnim izplačilom predfinanciranja načeloma v 15 dneh. Predfinanciranje se obračuna, ko se finančni prispevek v skladu s členom 18(2) zaključi.

2. Finančni prispevek iz odstavka 1 se izvaja v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 59 finančne uredbe.

3. Komisija določi podrobne tehnične pogoje financiranja v sklepu o finančnem prispevku iz člena 15(5).

4. Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 7, vendar ne pozneje kot 24 mesecev po datumu vloge, vložene v skladu s členom 8(1).

Država članica lahko odloči, da preloži začetek upravičenih ukrepov za največ tri mesece po datumu vložitve vloge. V tem primeru se upravičeni ukrepi izvedejo v 24-mesečnem obdobju po začetnem datumu, ki ga država članica navede v vlogi.

Kadar prejemnik vstopi v izobraževanje ali tečaj usposabljanja, ki traja dve leti ali več, se lahko šolnina sofinancira iz ESPG do roka za predložitev končnega poročila iz člena 18(1), če se šolnina plača pred tem rokom.

5. Zadevna država članica lahko pri izvajanju ukrepov, ki jih zajema sveženj prilagojenih storitev, Komisiji predloži predlog za spremembo vključenih ukrepov tako, da doda druge upravičene ukrepe, navedene v točkah (a) in (c) člena 7(1), pod pogojem, da so take spremembe ustrezno utemeljene in celotni znesek ne preseže finančnega prispevka iz člena 15(5). Komisija oceni predlagane spremembe in, če se strinja, o tem uradno obvesti državo članico.

6. Izdatki na podlagi člena 7(4) so upravičeni do roka za predložitev končnega poročila.

Člen 17

Uporaba eura

V vlogah, sklepih o finančnih prispevkih in poročilih v okviru te uredbe ter v vseh drugih s tem povezanih dokumentih se vsi zneski izrazijo v eurih.

Člen 18

Končno poročilo in zaključek

1. Najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja, določenega v členu 16(4), zadevna država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno z:

(a)	vrsto ukrepov in glavnimi rezultati;

(b)	navedbo agencij, ki v državi članici izvajajo sveženj ukrepov;

(c)	značilnostmi ciljnih prejemnikov in njihovim zaposlitvenim statusom;

(d)	informacijami, ali je podjetje, z izjemo mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno financiranje ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije;

(e)	izkazom, ki upravičuje odhodke in po potrebi navaja dopolnjevanje ukrepov s tistimi, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada (ESS).

Vsi podatki o prejemnikih so po možnosti razčlenjeni po spolu.

2. Komisija najpozneje šest mesecev po tem, ko prejme vse informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 1, zaključi finančni prispevek z določitvijo končnega zneska finančnega prispevka iz ESPG in po potrebi preostanek zneska, če sploh, ki ga v skladu s členom 22 dolguje zadevna država članica.

Člen 19

Dveletno poročilo

1. Komisija do 1. avgusta 2015 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe(ES) št. 1927/2006 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, odstotkom delavcev v posamezni državi članici, ki so se ponovno zaposlili, vključno s statističnimi podatki o deležu prejemnikov, ki so se ponovno vključili na trg dela, po državah članicah, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Poročilo vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti.

2. Poročilo se v vednost posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem.

Člen 20

Ocena

1. Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede:

(a)	do 30. junija 2017, vmesno oceno učinkovitosti in trajnosti doseženih rezultatov;

(b)	do 31. decembra 2021, naknadno oceno s pomočjo zunanjih strokovnjakov, da se izmerita učinek ESPG in njegova dodana vrednost.

2. Rezultati ocen iz odstavka 1 se v vednost posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. Priporočila iz ocen bi bilo treba upoštevati pri pripravi novih programov na področju zaposlovanja in socialnih zadev.

3. Ocene iz odstavka 1 vsebujejo podatke o številu vlog in zajemajo uspešnost ESPG po državah in po sektorjih, da se lahko oceni, ali ESPG dosega ciljne prejemnike.

Člen 21

Upravljanje in finančni nadzor

1. Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Unije države članice prevzamejo odgovornost v prvi fazi za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo iz ESPG, in za finančni nadzor ukrepov. V ta namen ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:

(a)	preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelih dobrega finančnega poslovodenja;

(b)	preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni;

(c)	zagotavljanje, da so izdatki utemeljeni z zanesljivo spremno dokumentacijo, zakoniti in redni;

(d)

preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti, kakor so opredeljeni v členu 122 Uredbe (EU, Euratom) št. 1303/2013 in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi zamudnih obresti. Države članice Komisijo uradno obvestijo o vseh takih nepravilnostih in jo redno obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov.

2. Države članice imenujejo organe, odgovorne za upravljanje in nadzor ukrepov, ki prejemajo podporo iz ESPG v skladu s členom 59(3) finančne uredbe ter merili in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 1303/2013. Ti organi pri posredovanju končnega poročila iz člena 18 te uredbe posredujejo Komisiji informacije iz člena 59(5) finančne uredbe o izvajanju finančnega prispevka.

3. Kadar se ugotovijo nepravilnosti, države članice izvedejo potrebne finančne popravke. Popravki, ki jih izvedejo države članice, zajemajo ukinitev celotnega ali dela finančnega prispevka. Države članice izterjajo vsak neupravičeno izplačan znesek, ga povrnejo Komisiji, in kadar zadevna država članica zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

4. Komisija v skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Unije sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelih dobrega in učinkovitega finančnega poslovodenja. Odgovornost države članice prosilke je, da zagotavlja nemoteno delovanje sistemov upravljanja in nadzora. Komisija se prepriča, da sistemi delujejo.

V ta namen lahko uradniki ali uslužbenci Komisije, brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država članica v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, izvajajo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi ukrepov, ki se financirajo iz ESPG, z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Komisija obvesti državo članico prosilko, zato da dobi vso potrebno pomoč. Pri takih pregledih lahko sodelujejo uradniki ali uslužbenci zadevne države članice.

5. Države članice zagotovijo, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi odhodki Komisiji in Računskemu sodišču na voljo še tri leta po zaključku finančnega prispevka, prejetega iz ESPG.

Člen 22

Povračilo finančnega prispevka

1. Kadar so dejanski stroški ukrepa nižji od ocenjenega zneska, izraženega v skladu s členom 15, Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep, s katerim od zadevne države članice zahteva povrnitev ustreznega zneska prejetega finančnega prispevka.

2. Kadar zadevna država članica ne izpolni obveznosti, navedenih v sklepu o finančnem prispevku, Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o potrebnih ukrepih in od države članice zahteva povrnitev celotnega ali dela prejetega finančnega prispevka.

3. Pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 1 ali 2 Komisija ustrezno preveri zadevo in zlasti da zadevni državi članici na voljo določeno obdobje, v katerem predloži pripombe.

4. Če Komisija po potrebnih preverjanjih sklene, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 21(1), ter ni bil dosežen dogovor in država članica v obdobju, ki ga je določila Komisija, ni izvedla popravkov, Komisija ob upoštevanju morebitnih pripomb države članice v roku treh mesecev po izteku obdobja iz odstavka 3 sklene izvesti potrebne finančne popravke z ukinitvijo celotnega ali dela prispevka iz ESPG za zadevni ukrep. Vsak znesek, neupravičeno izplačan zaradi ugotovljene nepravilnosti, se izterja, in če država članica prosilka zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1927/2006 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Ne glede na prvi odstavek se navedena uredba še naprej uporablja za vloge, vložene do 31. decembra 2013.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vse vloge, vložene med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

L. LINKEVIČIUS

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 42.

(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 159.

(3) Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26).

(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1

(6) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7) Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaj držav članic o kolektivnih odpustih (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).

(8) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 320 tega Uradnega lista).

(9) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (Glej stran 470 tega Uradnega lista).