UREDBA (EU) št. 1306/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila o:

Člen 2

Pojmi, uporabljeni v tej uredbi

1.   V tej uredbi:

2.   Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja SKP so lahko "višja sila" in "izjemne okoliščine" zlasti priznani v naslednjih primerih:

NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE ZA KMETIJSKA SKLADA

POGLAVJE I

Kmetijska sklada

Člen 3

Sklada za financiranje kmetijskih odhodkov

1.   Za doseganje ciljev SKP, kot jih določa PDEU, financiranje različnih ukrepov te politike, vključno z ukrepi za razvoj podeželja, zagotavljata:

2.   EKJS in EKSRP (v nadaljnjem besedilu: Sklada) spadata v splošni proračun Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije).

Člen 4

Odhodki EKJS

1.   EKJS se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Financira naslednje odhodke, ki so izvršeni v skladu s pravom Unije:

2.   EKJS v skladu s pravom Unije na neposreden način financira naslednje odhodke:

Člen 5

Odhodki EKSRP

EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Financira finančni prispevek Unije k programom razvoja podeželja, ki se izvajajo v skladu s pravom Unije o podpori za razvoj podeželja.

Člen 6

Drugi odhodki, vključno z odhodki za tehnično pomoč

Vsak od Skladov lahko na pobudo Komisije in/ali v njenem imenu na neposreden način financira pripravljalne dejavnosti, spremljanje, dejavnosti za upravno in tehnično podporo ter vrednotenje, revizijo in nadzor, ki so potrebni za izvajanje SKP. Ti ukrepi vključujejo zlasti:

POGLAVJE II

Plačilne agencije in drugi organi

Člen 7

Akreditacija in odvzem akreditacije plačilnim agencijam in usklajevalnim organom

1.   Plačilne agencije so oddelki ali organi držav članic, odgovorni za upravljanje in kontrolo odhodkov iz člena 4(1) in člena 5.

Izvajanje teh nalog, razen izplačil, se lahko prenese.

2.   Države članice kot plačilne agencije akreditirajo oddelke ali organe, katerih upravna organizacija in sistem notranje kontrole v zadostni meri zagotavljata, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo. Plačilne agencije morajo v ta namen izpolnjevati minimalne pogoje za akreditacijo v zvezi z notranjim okoljem, kontrolnimi dejavnostmi, obveščanjem in sporočanjem ter spremljanjem, ki jih določi Komisija na podlagi točke (a) člena 8(1).

Vsaka država članica ob upoštevanju svojih ustavnih določb omeji število svojih akreditiranih plačilnih agencij na največ eno na nacionalni ravni ali, kjer je to ustrezno, na eno na regijo. Kadar pa so plačilne agencije vzpostavljene na regionalni ravni, države članice poleg tega bodisi akreditirajo plačilno agencijo na nacionalni ravni za sheme pomoči, ki jih je treba v skladu z njihovo naravo upravljati na nacionalni ravni, ali pa prenesejo upravljanje teh shem na regionalne plačilne agencije.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice ohranijo toliko plačilnih agencij, kot jih je bilo akreditiranih pred 20. decembra 2013.

Komisija do konca leta 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema plačilnih agencij v Uniji in po potrebi priloži zakonodajne predloge.

3.   Odgovorna oseba akreditirane plačilne agencije do 15. februarja v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sestavi:

Komisija lahko izjemoma podaljša rok 15. februarja do najpozneje 1. marca na zahtevo zadevne države članice.

4.   Kadar je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica določi javni usklajevalni organ (v nadaljnjem besedilu: usklajevalni organ), ki mu dodeli naslednje naloge:

Države članice usklajevalni organ posebej akreditirajo za obdelovanje finančnih informacij iz točke (a) prvega pododstavka.

5.   Kadar akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril iz odstavka 2, ji država članica na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije odvzame to akreditacijo, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, določenem glede na resnost problema.

6.   Plačilne agencije izvajajo in zagotavljajo kontrolo dejavnosti, povezanih z javno intervencijo, za katere so odgovorne, ter na tem področju ohranijo vso odgovornost.

Člen 8

Pooblastila Komisije

1.   Da se zagotovi dobro delovanje sistema iz člena 7, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z:

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 9

Certifikacijski organi

1.   Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ, ki ga imenuje država članica. Če gre za zasebni revizijski organ in če tako zahteva veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo, ga izbere država članica s postopkom javnega razpisa. Ta organ predloži mnenje, pripravljeno v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi, o popolnosti, točnosti in resničnosti letnih obračunov plačilne agencije, pravilnem delovanju njenega sistema notranje kontrole ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo. V tem mnenju je tudi navedeno, ali se je med pregledom pojavil dvom glede navedb v izjavi o upravljanju.

Certifikacijski organ razpolaga s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije in usklajevalnega organa, pa tudi od organa, ki je to agencijo akreditiral.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o nalogah certifikacijskih organov, vključno s pregledi, ter o certifikatih in poročilih, skupaj s podporno dokumentacijo, ki jih pripravijo ti organi. V izvedbenih aktih se ob upoštevanju potrebe po kar najbolj učinkovitem preskušanju transakcij in strokovni revizijski presoji glede integriranega pristopa določi tudi naslednje:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 10

Dopustnost plačil, ki jih izvršijo akreditirane plačilne agencije

Unija lahko odhodke iz člena 4(1) in člena 5 financira le, če so plačila izvršile akreditirane plačilne agencije.

Člen 11

Celotno plačilo upravičencem

Razen če pravo Unije izrecno določa drugače, se plačila, povezana s financiranjem na podlagi te uredbe, upravičencem izplačajo v celoti.

NASLOV III

SISTEM KMETIJSKEGA SVETOVANJA

Člen 12

Načelo in področje uporabe

1.   Države članice vzpostavijo sistem svetovanja upravičencem glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijskimi gospodarstvi (v nadaljnjem besedilu: sistem kmetijskega svetovanja).Ta sistem kmetijskega svetovanja izvajajo imenovani javni organi in/ali izbrani zasebni organi.

2.   Sistem kmetijskega svetovanja zajema najmanj:

3.   Sistem kmetijskega svetovanja lahko poleg tega zajema zlasti:

Člen 13

Posebne zahteve za sistem kmetijskega svetovanja

1.   Države članice zagotovijo, da so svetovalci, ki delajo v sistemu kmetijskega svetovanja, ustrezno kvalificirani in se redno usposabljajo.

2.   Države članice zagotovijo ločitev svetovanja od kontrol. V tem pogledu in brez poseganja v nacionalno pravo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov države članice zagotovijo, da izbrani in imenovani organi iz člena 12(1) ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij ali podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen upravičencu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo in ki je zajeta v obveznost, določeno v pravu Unije ali nacionalnem pravu, o obveščanju javnih organov, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

3.   Zadevni nacionalni organ morebitnemu upravičencu zagotovi, zlasti na elektronski način, ustrezni seznam izbranih in imenovanih organov iz člena 12(1).

Člen 14

Dostop do sistema kmetijskega svetovanja

Upravičenci in kmetje, ki ne prejemajo podpore v okviru SKP, lahko prostovoljno uporabljajo sistem kmetijskega svetovanja.

Brez poseganja v četrti pododstavek člena 99(2) pa lahko države članice v skladu z objektivnimi merili določijo kategorije upravičencev, ki imajo prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja, vključno z mrežami, ki delujejo z omejenimi sredstvi v smislu členov 53, 55 in 56 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

V takšnih primerih države članice zagotovijo, da je prednost dana kmetom, ki imajo z izjemo sistema kmetijskega svetovanja najbolj omejen dostop do drugih sistemov svetovanja.

Sistem kmetijskega svetovanja zagotavlja, da imajo upravičenci dostop do svetovanja, prilagojenega položaju njihovega kmetijskega gospodarstva.

Člen 15

Pooblastila Komisije

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za enotno izvajanje sistema kmetijskega svetovanja, da bi ta sistem lahko postal v celoti operativen.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV IV

FINANČNO UPRAVLJANJE SKLADOV

POGLAVJE I

EKJS

Oddelek 1

Financiranje odhodkov

Člen 16

Zgornja meja proračunskih sredstev

1.   Letna zgornja meja odhodkov EKJS je sestavljena iz najvišjih zneskov, določenih za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013.

2.   Kadar pravo Unije določa vsote, ki se odštejejo ali prištejejo zneskom iz odstavka 1, sprejme Komisija izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 116, s katerimi določi poravnalni znesek, ki je na voljo za odhodke EKJS na podlagi podatkov iz prava Unije.

Člen 17

Mesečna plačila

1.   Komisija da proračunska sredstva, potrebna za financiranje odhodkov iz člena 4(1), na voljo državam članicam v obliki mesečnih plačil na podlagi odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem obdobju.

2.   Dokler Komisija ne nakaže mesečnih plačil, države članice v skladu s potrebami svojih akreditiranih plačilnih agencij priskrbijo sredstva, potrebna za odhodke.

Člen 18

Postopek za mesečna plačila

1.   Brez poseganja v uporabo členov 51 in 52 Komisija izvrši mesečna plačila za odhodke, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem mesecu.

2.   Mesečna plačila se vsaki državi članici izplačajo najpozneje tretji delovni dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili odhodki izvršeni. Odhodki držav članic, izvršeni od 1. do 15. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu oktobru. Odhodki, izvršeni od 16. do 31. oktobra, se štejejo za izvršene v mesecu novembru.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi mesečna plačila, ki jih izvrši na podlagi izjave držav članic o odhodkih in informacij, pridobljenih v skladu s členom 102(1), ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, uporabljenih na podlagi člena 41, ali kakršnih koli drugih popravkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 116, s katerimi določi dodatna plačila ali odbitke. Odbor iz člena 116(1) je o tem obveščen na svoji naslednji seji.

Člen 19

Upravni stroški in stroški osebja

Sklad se ne bremeni za odhodke, ki jih izvršijo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS v zvezi z upravnimi stroški in stroški osebja.

Člen 20

Odhodki za javno intervencijo

1.   Kadar za javno intervencijo v okviru skupne ureditve trgov znesek na enoto ni določen, EKJS zadevni ukrep financira na podlagi standardnih zneskov, ki so enotni po vsej Uniji, zlasti za sredstva iz držav članic, ki se uporabljajo za odkup proizvodov, za materialne operacije, povezane s skladiščenjem, ter po potrebi za predelavo intervencijskih proizvodov.

2.   Da se zagotovi financiranje odhodkov javne intervencije s strani EKJS, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s:

3.   Da se zagotovi ustrezno upravljanje sredstev, vključenih v proračun Unije in namenjenih EKJS, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi določi pravila v zvezi z vrednotenjem dejavnosti v zvezi z javno intervencijo ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru izgube ali poslabšanja stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitev zneskov, ki se bodo financirali.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določijo zneske iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 21

Pridobivanje satelitskih posnetkov

Na podlagi specifikacije, ki jo pripravi posamezna država članica, se Komisija in države članice dogovorijo o seznamu satelitskih posnetkov, ki se zahtevajo za preglede.

Komisija brezplačno priskrbi satelitske posnetke kontrolnim organom ali izvajalcem storitev, ki jih navedeni organi pooblastijo za njihovo zastopanje.

Komisija ostane lastnica satelitskih posnetkov in jih po dokončanju dela dobi nazaj. Prav tako lahko določi, da se opravi delo za izboljšanje tehnik in metod dela v zvezi s preverjanjem kmetijskih površin z daljinskim zaznavanjem.

Člen 22

Spremljanje kmetijskih virov

Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s točko (c) člena 6, je dati Komisiji na razpolago sredstva za:

Ukrepi, ki se financirajo v skladu s točko (c) člena 6, zadevajo zlasti zbiranje ali nakup podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje SKP, vključno s satelitskimi in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij v zvezi s podnebnimi pogoji, daljinsko zaznavanje, ki se uporablja kot pomoč pri spremljanju zdravja tal, ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Ti ukrepi se po potrebi izvajajo v sodelovanju z nacionalnimi laboratoriji in organi.

Člen 23

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Oddelek 2

Proračunska disciplina

Člen 24

Upoštevanje zgornje meje

1.   V proračunskem postopku in pri izvrševanju proračuna sredstva za odhodke EKJS v nobenem trenutku ne presežejo zneska iz člena 16.

Pri vseh zakonodajnih instrumentih, ki jih predlaga Komisija in sprejmejo Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija in ki vplivajo na proračun EKJS, se upošteva znesek iz člena 16.

2.   Kadar za kmetijske odhodke za posamezno državo članico pravo Unije določa finančno zgornjo mejo v eurih, so takšni odhodki povrnjeni v eurih do te določene zgornje meje, in kadar se uporablja člen 41, s potrebnimi prilagoditvami.

3.   Nacionalne zgornje meje za neposredna plačila iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1307/2013, popravljene s prilagoditvami, določenimi v členu 26 te uredbe, so finančne zgornje meje v eurih.

Člen 25

Rezerva za krize v kmetijskem sektorju

Vzpostavi se rezerva, namenjena zagotovitvi dodatne podpore kmetijskemu sektorju v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo (v nadaljnjem besedilu: rezerva za krize v kmetijskem sektorju), in sicer tako, da se na začetku vsakega leta uporabi znižanje neposrednih plačil z mehanizmom finančne discipline iz člena 26.

Skupni znesek rezerve je 2 800 milijonov EUR z enakimi letnimi obroki v znesku 400 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) za obdobje 2014–2020 in bo vključen v razdelek 2 večletnega finančnega okvira, kot je določen v Prilogi k Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013.

Člen 26

Finančna disciplina

1.   Da se zagotovi upoštevanje letnih zgornjih mej iz Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil, se določi prilagoditvena stopnja za neposredna plačila (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja), kadar napovedi za financiranje ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene.

2.   Komisija predloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s prilagoditveno stopnjo najpozneje 31. marca koledarskega leta, za katero se uporablja ta prilagoditvena stopnja.

3.   Če v posameznem letu Evropski parlament in Svet ne določita prilagoditvene stopnje do 30. junija, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerim določi prilagoditveno stopnjo, ter o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet. Takšne izvedbene akte se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

4.   Komisija lahko do 1. decembra na podlagi novih informacij, ki jih ima na voljo, sprejme izvedbene akte, s katerim prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkoma 2 ali 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

5.   Z odstopanjem od četrtega pododstavka člena 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 države članice povrnejo odobritve, prenesene v skladu s členom 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, končnim prejemnikom, za katere se v proračunskem letu, v katero se odobritve prenesejo, uporablja prilagoditev.

Povrnitev iz prvega pododstavka se uporabi le za končne upravičence v tistih državah članicah, v katerih se je v predhodnem proračunskem letu izvajala finančna disciplina.

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pogoje in podrobna pravila, ki se uporabljajo za odobritve, prenesene v skladu s členom 169(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za financiranje odhodkov iz točke (b) člena 4(1) te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

7.   Pri uporabi tega člena se v določitev prilagoditvene stopnje vključi znesek za rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25. Kakršen koli znesek, ki do konca proračunskega leta ni uporabljen za krizne ukrepe, se izplača v skladu z odstavkom 5 tega člena.

Člen 27

Postopek proračunske discipline

1.   Komisija hkrati s predlogom proračuna za proračunsko leto N predloži Evropskemu parlamentu in Svetu svoje napovedi za proračunska leta N – 1, N in N + 1.

2.   Če ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 za proračunsko leto N presežen, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu ali Svetu predlaga ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja navedenega zneska.

3.   Če Komisija v katerem koli trenutku meni, da obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 presežen, in v okviru svojih pooblastil ne more sprejeti ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja, predlaga druge ukrepe, s katerimi zagotovi upoštevanje tega zneska. Kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(3) PDEU, ta ukrep sprejme Svet, ali, kadar je pravna podlaga za ustrezni ukrep člen 43(2) PDEU, ta ukrep sprejmeta Evropski parlament in Svet.

4.   Če ob koncu proračunskega leta N zahtevki za povračila držav članic presegajo ali bi lahko presegli znesek iz člena 16, Komisija:

Izvedbeni akti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 28

Sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja

Da se zagotovi, da se proračunska zgornja meja iz člena 16 ne preseže, Komisija v zvezi z odhodki EKJS mesečno izvaja sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja.

Komisija ob začetku vsakega proračunskega leta v ta namen določi mesečne profile odhodkov, po potrebi na podlagi povprečnih mesečnih odhodkov predhodnih treh let.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo s pregledom razvoja odhodkov, izvršenih glede na profile in oceno predvidenega izvrševanja za tekoče proračunsko leto.

Člen 29

Referenčni menjalni tečaj

1.   Ko Komisija sprejme predlog proračuna ali pisni predlog spremembe k predlogu proračuna, ki zadeva kmetijske odhodke, za izdelavo ocen proračunskih sredstev za EKJS uporabi povprečni menjalni tečaj med eurom in US dolarjem po zabeleženi tržni vrednosti v zadnjem četrtletju, ki se konča najmanj 20 dni, preden Komisija sprejme proračunski dokument.

2.   Pri sprejemanju predloga spremembe in dopolnitve proračuna ali pisnega predloga spremembe k njemu Komisija, kolikor ti dokumenti zadevajo proračunska sredstva za ukrepe iz točka (a) člena 4(1), uporabi:

POGLAVJE II

EKSRP

Oddelek 1

Splošne določbe za eksrp

Člen 30

Preprečevanje dvojnega financiranja

Odhodki, ki se financirajo iz EKSRP, se ne financirajo iz nobenega drugega naslova v okviru proračuna Unije.

Člen 31

Skupne določbe za plačila

1.   V skladu s členom 77(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 plačila, ki jih Komisija izvrši v okviru prispevka EKSRP iz člena 5 te uredbe, ne presežejo proračunskih obveznosti.

Ta plačila se namenijo za najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.   Uporablja se člen 84 Uredbe (EU, Euratom) 966/2012.

Oddelek 2

Financiranje programov razvoja podeželja

Člen 32

Finančni prispevek EKSRP

Finančni prispevek EKSRP za odhodke v okviru programov razvoja podeželja se določi za posamezni program z zgornjo mejo, ki je določena s pravom Unije o podpori EKSRP za razvoj podeželja.

Člen 33

Proračunske obveznosti

V zvezi z obveznostmi za programe razvoja podeželja v proračunu Unije se uporablja člen 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Oddelek 3

Finančni prispevek za programe razvoja podeželja

Člen 34

Določbe za plačila za programe razvoja podeželja

1.   Proračunska sredstva, potrebna za financiranje odhodkov iz člena 5, so na voljo državam članicam v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in izplačila preostalega zneska, kot je opisano v tem oddelku.

2.   Skupni znesek plačil predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne presega 95 % prispevka EKSRP za vsak program razvoja podeželja.

Kadar je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo posredovanje zahtevkov za plačila Komisiji.

Člen 35

Ureditev predhodnega financiranja

1.   Potem ko Komisija odobri program razvoja podeželja, državi članici plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Začetni znesek predhodnega financiranja izplača v naslednjih obrokih:

Če je program razvoja podeželja sprejet leta 2015 ali pozneje, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.

2.   Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predhodno financiranje, če ni bil izvršen noben odhodek in ni bila poslana nobena izjava o odhodkih za program razvoja podeželja v roku 24 mesecev od datuma, ko je Komisija plačala prvi obrok zneska za predhodno financiranje.

3.   Obresti, ki nastanejo s predhodnim financiranjem, se dodelijo zadevnemu programu razvoja podeželja in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

4.   Skupni znesek predhodnega financiranja se potrdi v skladu s postopkom iz člena 51 te uredbe pred zaključkom programa razvoja podeželja.

Člen 36

Vmesna plačila

1.   Vmesna plačila se izvršijo za vsak program razvoja podeželja. Izračunajo se z uporabo stopnje sofinanciranja vsakega ukrepa za izvršene javne odhodke v zvezi s tem ukrepom, kot je navedeno v členu 59 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

2.   Ob upoštevanju razpoložljivih sredstev Komisija ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, ki se izvedejo v skladu s členom 41, izvrši vmesna plačila za povračilo odhodkov, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije za izvajanje programov.

3.   Vsako vmesno plačilo izvrši Komisija ob upoštevanju naslednjih zahtev:

4.   Če ena od zahtev iz odstavka 3 ni izpolnjena, Komisija nemudoma obvesti akreditirano plačilno agencijo ali usklajevalni organ, če je bil ta imenovan. Če katera od zahtev iz točke (a) ali točke (c) odstavka 3 ni izpolnjena, izjava o odhodkih ni sprejemljiva.

5.   Brez poseganja v uporabo členov 51 in 52 Komisija izvrši vmesna plačila v 45 dneh od evidentiranja izjave o odhodkih, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 3 tega člena.

6.   Akreditirane plačilne agencije pripravijo in pošljejo Komisiji neposredno ali s posredovanjem usklajevalnega organa, če je bil ta imenovan, vmesne izjave o odhodkih v zvezi s programi razvoja podeželja, in sicer v rokih, ki jih določi Komisija.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi roke za akreditirane plačilne agencije, da pošljejo te vmesne izjave o odhodkih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

V te izjave o odhodkih so vključeni odhodki, ki jih je izvršila akreditirana plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju. Vendar se v primerih, ko odhodkov iz člena 65(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ni mogoče prijaviti Komisiji v zadevnem obdobju, ker ta spremembe programa še ni odobrila, ti lahko prijavijo v naslednjih obdobjih.

Vmesne izjave o odhodkih, ki se nanašajo na odhodke, izvršene od 16. oktobra naprej, se vključijo v proračun naslednjega proračunskega leta.

7.   Uporablja se člen 83 Uredbe (EU) 1303/2013.

Člen 37

Plačilo preostalega zneska in zaključek programa

1.   Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o napredku pri izvajanju programa razvoja podeželja ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja zadevnega programa razvoja podeželja in ustrezne odločitve o potrditvi obračunov. Ti obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.

2.   Preostali znesek se plača najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija presodi, da so informacije in dokumenti iz odstavka 1 tega člena sprejemljivi, in ko so bili zadnji letni obračuni potrjeni. Pri zneskih, pri katerih po izplačilu preostalega zneska še vedno obstajajo prevzete obveznosti, Komisija brez poseganja v določbe člena 38(5) najpozneje v roku šestih mesecev določi prenehanje prevzetih obveznosti.

3.   Če Komisiji v roku iz odstavka 1 niso bili poslani zadnje letno poročilo o napredku in dokumenti, potrebni za potrditev obračunov zadnjega leta izvajanja programa, obveznost za preostali znesek samodejno preneha v skladu s členom 38.

Člen 38

Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti za programe razvoja podeželja

1.   Komisija določi samodejno prenehanje katerega koli dela proračunske obveznosti za program razvoja podeželja, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 36(3) in se nanašala na odhodke. izvršene do 31. decembra tretjega leta po letu proračunske obveznosti.

2.   Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, samodejno preneha.

3.   V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno prenehanje prevzete obveznosti iz odstavkov 1 ali 2 za zneske za zadevne dejavnosti prekine, in sicer za čas trajanja tega postopka ali upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo najpozneje do 31. decembra leta N + 3.

4.   Pri izračunu zneskov obveznosti, ki so samodejno prenehale, se ne upošteva naslednjega:

Države članice Komisiji do 31. januarja pošljejo informacije o izjemah iz prvega pododstavka za zneske, prijavljene do konca predhodnega leta.

5.   Komisija države članice pravočasno obvesti, če obstaja tveganje samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti. Obvesti jih o zadevnem znesku glede na informacije, ki jih ima na voljo. Države članice imajo od prejema tega obvestila na voljo dva meseca, da soglašajo z zadevnim zneskom ali predložijo pripombe. Komisija izvrši samodejno prenehanje prevzetih obveznosti najpozneje devet mesecev po zadnjem roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1 do 3.

6.   V primeru samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti se prispevek EKSRP za zadevni program razvoja podeželja za zadevno leto zmanjša za znesek samodejnega prenehanja prevzete obveznosti. Država članica predloži Komisiji v odobritev spremenjen finančni načrt, s katerim porazdeli zmanjšani znesek pomoči med ukrepe. Če država članica tega ne stori, Komisija za vsak ukrep sorazmerno zmanjša dodeljene zneske.

POGLAVJE III

Skupne določbe

Člen 39

Kmetijsko proračunsko leto

Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih v zvezi z javno intervencijo, ki jih določi Komisija v skladu s točko (a) člena 46(6), kmetijsko proračunsko leto pokriva plačane odhodke in prejete prihodke plačilnih agencij, ki jih te vključijo v obračune proračuna Skladov za proračunsko leto "N", ki se začne 16. oktobra leta "N – 1" in konča 15. oktobra leta "N".

Člen 40

Upoštevanje plačilnih rokov

Če so plačilni roki določeni v pravu Unije, plačila, ki jih plačilna agencija upravičencem izvrši pred prvim mogočim datumom plačila in po zadnjem mogočem datumu plačila, niso upravičena do financiranja Unije, razen v primerih, pod pogoji in v omejitvah, ki se določijo ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Da bi bili odhodki, izvršeni pred prvim mogočim dnem plačila ali po zadnjem mogočem dnevu plačila, upravičeni do financiranja Unije, hkrati pa bi se omejil finančni vpliv, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ob odstopanju od pravila iz prvega odstavka.

Člen 41

Zmanjšanje in začasna prekinitev mesečnih in vmesnih plačil

1.   Če lahko Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij iz člena 102 ugotovi, da so odhodke izvršili organi, ki niso akreditirane plačilne agencije, da plačilna obdobja ali finančne zgornje meje, določeni s pravom Unije, niso bili upoštevani ali da odhodki kako drugače niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije, lahko zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila zadevni državi članici v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 18(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 36, potem ko se da državi članici možnost za predložitev pripomb.

Če Komisija na podlagi izjav o odhodkih ali informacij iz člena 102 ne more ugotoviti, ali so bili odhodki izvršeni v skladu s pravili Unije, od zadevne države članice zahteva, naj v obdobju, ki ne sme biti krajše od 30 dni, priskrbi dodatne informacije in predloži pripombe. Če država članica na zahtevo Komisije ne odgovori v določenem roku ali če je zadevni odgovor nezadovoljiv ali kaže, da odhodki niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije, lahko Komisija zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila zadevni državi članici v okviru izvedbenih aktov v zvezi z mesečnimi plačili iz člena 18(3) ali v okviru vmesnih plačil iz člena 36.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila državi članici, če ena ali več ključnih sestavin zadevnega nacionalnega sistema kontrol ne obstaja ali zaradi resnosti ali trajanja ugotovljenih pomanjkljivosti ni učinkovitih oziroma so v sistemu za izterjavo nepravilnih plačil podobne resne pomanjkljivosti ter če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Zmanjšanje ali začasna prekinitev se uporabi za ustrezne odhodke, ki jih je izvršila plačilna agencija, pri kateri obstajajo pomanjkljivosti, za obdobje, ki se določi v izvedbenih aktih iz tega odstavka in ne presega dvanajst mesecev. Če po preteku obdobja še vedno obstajajo pogoji za zmanjšanje ali začasno prekinitev, lahko Komisij sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša to obdobje za dodatna obdobja, ki skupaj ne presegajo dvanajst mesecev,. Zmanjšanje ali začasna prekinitev se ne podaljša, če navedeni pogoji več ne obstajajo.

Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz tega odstavka zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, naj se odzove v obdobju, ki ni krajše od 30 dni.

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 18(3) ali vmesna plačila iz člena 36, se upoštevajo izvedbeni akti, sprejeti v skladu s tem odstavkom.

3.   Zmanjšanja in začasne prekinitve iz tega člena se uporabljajo v skladu z načelom sorazmernosti in ne posegajo v uporabo členov 51 in 52.

4.   Zmanjšanja in začasne prekinitve iz tega člena ne posegajo v člene 19, 22 in 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Začasne prekinitve iz členov 19 in 22 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se uporabljajo v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

Člen 42

Začasna prekinitev plačila v primeru pozne predložitve

Kadar področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da v določenem roku predložijo informacije o številu izvedenih pregledov na podlagi člena 59 in njihovih rezultatih, države članice pa te roke prekoračijo, lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila iz člena 18 ali vmesna plačila iz člena 36, pod pogojem, da je Komisija dala državam članicam pravočasno pred začetkom obdobja, ki ga podatki pokrivajo, na voljo vse informacije, obrazce in pojasnila, potrebna za izračun zadevnih statističnih podatkov. Znesek, katerega plačilo se začasno prekine, ne presega 1,5 % odhodkov, za katere ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani. Komisija pri uporabi začasne prekinitve ukrepa v skladu z načelom sorazmernosti in upošteva trajanje zamude. Zlasti upošteva, ali je zaradi pozne predložitve informacij ogrožen mehanizem podeljevanja razrešnic v okviru letnega proračuna. Komisija pisno uradno obvesti zadevno državo članico, preden začasno prekine mesečna plačila. Komisija povrne zneske, katerih plačila so bila začasno prekinjena, ko od zadevnih držav članic prejme statistične podatke, pod pogojem, da prejme te statistične podatke najpozneje 31. januarja naslednjega leta.

Člen 43

Razporeditev prejemkov

1.   V smislu člena 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so namenski prejemki:

2.   Zneski iz odstavka 1 se plačajo v proračun Unije in se v primeru ponovne uporabe uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali EKSRP.

3.   Ta uredba se smiselno uporablja za namenske prejemke iz odstavka 1.

4.   Pri knjiženju namenskih prejemkov iz te uredbe se v zvezi z EKJS smiselno uporabljata člena 170 in 171 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 44

Vodenje ločenih računov

Vsaka plačilna agencija vodi ločene račune za odobritve, vnesene v proračun Unije za Sklada.

Člen 45

Ukrepi za informiranje

1.   Zagotavljanje informacij, financirano v skladu s točko (e) člena 6, je namenjeno zlasti temu, da pomaga razložiti, izvajati in razvijati SKP ter da osvešča javnost o vsebini in ciljih te politike, z informacijskimi kampanjami ponovno vzpostavlja zaupanje potrošnikov po krizah, obvešča kmete in druge osebe, ki so aktivne na podeželju, ter spodbuja evropski model kmetijstva in ga približa državljanom.

Omogoča skladno, objektivno in izčrpno informiranje v Uniji in zunaj nje, da se zagotovi natančen celovit pregled SKP.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 so lahko:

Ukrepi, ki jih zahteva pravo ali ukrepi, ki že prejemajo finančna sredstva v okviru drugih ukrepov Unije, so izključeni.

Pri izvajanju dejavnosti iz točke (b) lahko Komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.

Ukrepi iz prvega pododstavka prispevajo tudi k obveščanju institucij o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s splošnimi cilji te uredbe.

3.   Komisija vsako leto do 31. oktobra objavi razpis za oddajo predlogov ob upoštevanju pogojev iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

4.   O ukrepih, ki so predvideni in se sprejmejo v skladu s tem členom, se uradno obvesti odbor iz člena 116(1).

5.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju tega člena.

Člen 46

Pooblastila Komisije

1.   Da se upoštevajo prihodki, ki jih plačilne agencije zberejo za proračun Unije ob plačilih, izvedenih na podlagi izjav o odhodkih, ki jih predložijo države članice, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 glede pogojev, pod katerimi se kompenzirajo določene vrste odhodkov in prihodkov v okviru Skladov.

2.   Da se omogoči pravična porazdelitev razpoložljivih proračunskih sredstev med države članice, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 te uredbe v zvezi z metodo, ki se uporabi pri obveznostih in plačilu zneskov, če do začetka proračunskega leta še ni bil sprejet proračun Unije ali če skupni znesek načrtovanih obveznosti presega prag, določen v členu 170(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Da bi preverila skladnost podatkov, ki jih uradno sporočijo države članice v zvezi z odhodki ali drugimi informacijami iz te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo, če obveznost uradnega obveščanja Komisije na podlagi člena 102 ni izpolnjena, za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 glede odloga mesečnih plačil državam članicam iz člena 42 v zvezi z odhodki v okviru EKJS in pogojih, v skladu s katerimi Komisija zmanjša ali začasno prekine vmesna plačila državam članicam v okviru EKSRP iz navedenega člena,

4.   Da se pri uporabi člena 42 zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s pravili o:

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi nadaljnja pravila v zvezi z obveznostjo iz člena 44 ter posebne pogoje, ki veljajo za informacije, ki jih je treba zabeležiti v poslovne knjige, ki jih vodijo plačilne agencije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE IV

Potrditev obračunov

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 47

Pregledi na kraju samem, ki jih izvede Komisija

1.   Komisija lahko brez poseganja v preglede, ki jih države članice izvajajo v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali na podlagi člena 287 PDEU, ali v kakršne koli preglede, ki se izvedejo na podlagi člena 322 PDEU ali Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (30), izvede preglede na kraju samem v državah članicah, da preveri zlasti:

Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje pregledov na kraju samem v njenem imenu, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do poslovnih knjig ter vseh drugih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki jih financira EKJS ali EKSRP.

Pooblastila za izvajanje pregledov na kraju samem ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih nekatera dejanja opravijo uradniki, posebej imenovani v skladu z nacionalnim pravom. Brez poseganja v posebne določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (31) in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 osebe, ki jih pooblasti Komisija, da delujejo v njenem imenu, med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb na podlagi nacionalnega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

2.   Komisija pred pregledom na kraju samem pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se bo pregled izvedel, pri čemer upošteva upravno obremenitev plačilnih agencij pri organizaciji pregledov. Uradniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne preglede ali preiskave v zvezi z dejavnostmi iz te uredbe. Pri teh pregledih lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

Za izboljšanje pregledov lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe teh držav članic.

Člen 48

Dostop do informacij

1.   Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije, potrebne za dobro delovanje Skladov, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za omogočanje pregledov, za katere Komisija meni, da so koristni v okviru upravljanja financiranja Unije, vključno s pregledi na kraju samem.

2.   Države članice Komisiji na zahtevo posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje pravnih aktov Unije v zvezi s SKP, kadar imajo ti akti finančne posledice za EKJS ali EKSRP.

3.   Države članice dajo Komisiji na razpolago informacije o odkritih nepravilnostih in primerih domnevnih goljufij ter o ukrepih v skladu z oddelkom III tega poglavja za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, povezanih s temi nepravilnostmi in goljufijami.

Člen 49

Dostop do dokumentov

Akreditirane plačilne agencije hranijo podporne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju upravnih pregledov in fizičnih preverjanj, ki jih predpisuje pravo Unije, ter te dokumente in informacije dajo na razpolago Komisiji. Podporni dokumenti se lahko hranijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določi Komisija na podlagi člena 50(2).

Kadar te dokumente hrani organ, ki deluje po pooblastilu plačilne agencije in je zadolžen za odobritev odhodkov, ta organ akreditirani plačilni agenciji pošlje poročila o številu izvedenih pregledov, njihovi vsebini in ukrepih, sprejetih na podlagi rezultatov teh pregledov.

Člen 50

Pooblastila Komisije

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o pregledih na kraju samem ter dostopu do dokumentov in informacij iz tega poglavja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki dopolnjujejo posebne obveznosti, ki jih morajo v skladu s tem poglavjem izpolnjevati države članice.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določijo pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Oddelek II

Potrditve

Člen 51

Potrditev obračunov

Komisija pred 31. majem leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, na podlagi informacij, predloženih v skladu s točko (c) člena 102(1), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij. Ti izvedbeni akti zajemajo popolnost, točnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino odločitev, sprejetih naknadno v skladu s členom 52.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 52

Potrditev skladnosti

1.   Kadar Komisija ugotovi, da odhodki iz področja uporabe člena 4(1) in člena 5 niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije oziroma, za EKSRP, v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom iz člena 85 Uredbe (EU) št. 1303/2013, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

2.   Komisija oceni zneske, ki se izključijo iz financiranja, na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Upošteva naravo kršitve ter finančno škodo, povzročeno Uniji. Pri izključitvi upošteva ugotovljene neupravičeno porabljene zneske, kadar teh ni mogoče ugotoviti s sorazmernim prizadevanjem, pa lahko uporabi ekstrapolacijske ali pavšalne popravke. Pavšalni popravki se uporabijo le takrat, kadar zaradi narave primera ali zato, ker država članica Komisiji ni predložila potrebnih informacij, s sorazmernim prizadevanjem ni mogoče natančneje opredeliti finančne škode, povzročene Uniji.

3.   Pred sprejetjem vsake odločitve o zavrnitvi financiranja se ugotovitve preverjanj Komisije in odgovori države članice pisno uradno sporočijo obema stranema, ki si nato prizadevata za sklenitev dogovora o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. V tem delu postopka imajo države članice možnost, da dokažejo, da je dejanski obseg neskladnosti manjši od ocene Komisije.

Če dogovor ni sklenjen, lahko država članica zahteva uvedbo postopka za uskladitev medsebojnih stališč v štirih mesecih. Poročilo o izidu postopka se predloži Komisiji. Komisija upošteva priporočila iz poročila, preden odloči o morebitni zavrnitvi financiranja, če pa se odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz poročila, svojo odločitev utemelji.

4.   Financiranje se ne sme zavrniti za:

5.   Odstavek 4 se ne uporablja v primeru:

Člen 53

Pooblastila Komisije

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izvajanje:

2.   Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

3.   Da bi Komisiji omogočili, da zaščiti finančne interese Unije, in zagotovili učinkovito uporabo določb v zvezi s potrditvijo skladnosti iz člena 52, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z merili in metodologijo za uporabo popravkov.

Oddelek III

Nepravilnosti

Člen 54

Skupne določbe

1.   Za vsak neupravičeno plačani znesek zaradi nepravilnosti ali malomarnosti države članice od upravičenca zahtevajo njegovo izterjavo v 18 mesecih po odobritvi in, po potrebi, po tem, ko plačilna agencija ali organ, pristojen za izterjavo, prejme poročilo o kontroli ali podoben dokument, v katerem je ugotovljena nepravilnost. Ustrezni zneski se ob zahtevku za izterjavo knjižijo v knjigi terjatev plačilne agencije.

2.   Če se izterjava ne izvede v štirih letih po datumu zahtevka za izterjavo, oziroma v osmih letih, kadar spor v zvezi z izterjavo rešujejo nacionalna sodišča, 50 % finančnih posledic neizterjave krije zadevna država članica, 50 % pa se knjiži v breme proračuna Unije, brez poseganja v zahtevo, da mora zadevna država članica nadaljevati postopek izterjave v skladu s členom 58.

Kadar je v okviru postopka izterjave z dokončnim upravnim ali pravnim aktom ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti, zadevna država članica prijavi Skladoma finančno breme, ki ga je imela v skladu s prvim pododstavkom, kot odhodek.

Če pa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjave ni mogoče opraviti v roku iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo države članice podaljša rok za največ polovico prvotno predvidenega obdobja.

3.   Države članice se lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da bodo izterjavo opustile. Ta odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:

Kadar se odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme, preden se za neporavnani znesek začnejo uporabljati pravila iz odstavka 2, finančne posledice neizterjave krije proračun Unije.

4.   Države članice v letnih obračunih, ki jih pošljejo Komisiji v skladu s točko (c)(iv) člena 102(1), navedejo finančne zneske, ki jih bremenijo na podlagi odstavka 2 tega člena. Komisija preveri pravilnost uporabe in po potrebi poskrbi za nujne prilagoditve v izvedbenem aktu iz člena 51(1).

5.   Komisija lahko, pod pogojem da je upoštevala postopek iz člena 52(3), sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, da iz financiranja Unije izključi zneske, za katere se bremeni proračun Unije, v naslednjih primerih:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

Člen 55

Posebne določbe za EKJS

Zneski, izterjani zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, in pripadajoče obresti se nakažejo plačilnim agencijam, ki jih vknjižijo kot prihodke, namenjene EKJS, in sicer v mesecu, ko je bil denar dejansko prejet.

Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v prvem odstavku, lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen pri zneskih, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih služb zadevne države članice.

Člen 56

Posebne določbe za EKSRP

Države članice opravijo finančne popravke v zvezi z nepravilnostmi ali malomarnostjo, ugotovljenimi v dejavnostih ali programih razvoja podeželja, tako da v celoti ali delno ukinejo zadevno financiranje Unije. Države članice upoštevajo naravo in težo ugotovljenih nepravilnosti ter višino finančne izgube za EKSRP.

Zneski, za katere se ukine financiranje Unije iz EKSRP, in izterjani zneski s pripadajočimi obrestmi se ponovno uporabijo za zadevni program. Vendar pa lahko država članica ukinjena ali izterjana sredstva Unije ponovno uporabi le za dejavnost, predvideno v istem programu razvoja podeželja, in pod pogojem, da ta sredstva ne bodo ponovno uporabljena za dejavnosti, ki so bile predmet finančnih popravkov. Država članica po zaključku programa razvoja podeželja izterjane zneske vrne v proračun Unije.

Člen 57

Pooblastila Komisije

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o pogojih za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in pripadajočih obresti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV V

SISTEMI KONTROL IN KAZNI

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 58

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   V okviru SKP države članice sprejmejo vse zakonske in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, zlasti za:

2.   Države članice vzpostavijo učinkovite sisteme upravljanja in kontrole, da se zagotovi skladnost s pravom, ki ureja sheme podpore Unije, katerih namen je čim bolj zmanjšati tveganje finančne škode, povzročene Uniji.

3.   Države članice Komisijo obvestijo o določbah in ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Vsi pogoji, ki jih določijo države članice kot dopolnilo k pogojem za prejemanje podpore iz EKJS ali EKSRP, določenim v predpisih Unije, so preverljivi.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila, s katerimi naj bi dosegli enotno uporabo tega člena, ki se nanašajo na:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 59

Splošna načela za preglede

1.   Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 58(2), vključuje, razen če je predvideno drugače, sistematične upravne preglede vseh vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo. Ta sistem dopolnjujejo pregledi na kraju samem.

2.   Kar zadeva preglede na kraju samem, pristojni organ pripravi vzorec pregledov iz celotne populacije prosilcev, ki po potrebi vključuje naključni del, da se pridobi reprezentativna stopnja napake, in del, določen na podlagi ocene tveganj, ki se osredotoči na področja, pri katerih je tveganje za napake največje.

3.   Pristojni organ o vsakem pregledu na kraju samem pripravi poročilo.

4.   Kadar je to ustrezno, se vsi pregledi na kraju samem, predvideni v pravilih Unije glede pomoči v kmetijstvu in podpore za razvoj podeželja, opravijo istočasno.

5.   Države članice zagotovijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, potrebnih za učinkovito upravljanje tveganj, in to stopnjo po potrebi povečajo ali zmanjšajo. Države članice lahko zmanjšajo minimalno stopnjo, kadar sistemi upravljanja in kontrol pravilno delujejo ter stopnje napak ostajajo na sprejemljivi ravni.

6.   V primerih, ki jih na podlagi točke (h) člena 62(2) določi Komisija, se lahko vloge za pomoč in zahtevki za plačilo ali vsa druga obvestila, zahtevki ali zaprosila v primeru očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ, popravijo ali prilagodijo, potem ko so že bili predloženi.

7.   Vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo se zavrne, če upravičenec ali njegov zastopnik prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, razen v primerih višje sile ali v izjemnih okoliščinah.

Člen 60

Klavzula o izogibanju

Brez poseganja v posebne določbe se nobena ugodnost na podlagi področne kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te zakonodaje.

Člen 61

Skladnost shem podpore za namene pregledov v vinskem sektorju

Za namene uporabe shem podpore v vinskem sektorju, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013, države članice zagotovijo, da so upravni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, skladni z integriranim sistemom iz poglavja II tega naslova v zvezi z naslednjimi elementi:

Postopki omogočajo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z integriranim sistemom.

Člen 62

Pooblastila Komisije v zvezi s pregledi

1.   Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba pregledov ter da se preverjanje pogojev glede upravičenosti izvaja na učinkovit, dosleden in nediskriminatoren način, ki ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi določi dodatne zahteve, povezane s carinskimi postopki, zlasti tistimi iz Uredbe (ES) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32), če je to potrebno zaradi ustreznega upravljanja sistema.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, ki so potrebna za enotno uporabo tega poglavja, zlasti:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 63

Neupravičeno izplačani zneski in upravne kazni

1.   Kadar je ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti v zvezi s pogoji za odobritev pomoči ali podpore, kot jih določa področna kmetijska zakonodaja, se pomoč ne plača ali se v celoti ali delno ukine, ustrezne plačilne pravice iz člena 21 Uredbe (EU) št. 1307/2013 pa se, kadar je to ustrezno, ne dodelijo ali se ukinejo.

2.   Države članice poleg tega, kadar tako določa področna kmetijska zakonodaja, naložijo tudi upravne kazni v skladu s pravili iz člena 64 in člena 77. To ne posega v določbe iz členov 91 do 101 naslova VI.

3.   Brez poseganja v člen 54(3) se izterjajo zneski, vključno s pripadajočimi obrestmi, in plačilne pravice, ki jih zadevajo ukinitve iz odstavka 1 in kazni iz odstavka 2.

4.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 115, s katerimi določi pogoje za delno ali celotno ukinitev iz odstavka 1.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna postopkovna in tehnična pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 64

Uporaba upravnih kazni

1.   Kar zadeva upravne kazni iz člena 63(2), se ta člen uporablja v primeru neizpolnjevanja meril za upravičenost, obveznosti ali drugih zavez, ki izhajajo iz uporabe področne kmetijske zakonodaje, razen tistih iz členov 67 do 78 poglavja II tega naslova in iz členov 91 do 101 naslova VI ter tistih, za katere veljajo kazni iz člena 89(3) in 89(4).

2.   Upravne kazni se ne naložijo:

3.   Upravne kazni se lahko naložijo upravičencu do pomoči ali podpore in drugim fizičnim ali pravnim osebam, vključno s skupinami ali združenji upravičencev ali drugih oseb, ki jih zavezujejo obveznosti, določene s pravili iz odstavka 1.

4.   Upravne kazni so lahko v eni od naslednjih oblik:

5.   Upravne kazni so sorazmerne ter se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja, zanje pa veljajo naslednje omejitve:

6.   Da bi se po eni strani upošteval odvračilni učinek pristojbin in kazni, ki se naložijo, po drugi strani pa posebnost posameznih shem pomoči ali podpornih ukrepov, za katere se uporablja področna kmetijska zakonodaja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se:

7.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila za enotno izvajanje tega člena o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 65

Začasna prekinitev plačil državam članicam v posebnih primerih, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1308/2013

1.   V primerih, v katerih morajo države članice na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 v določenem roku poslati določene informacije, a jih ne pošljejo ali jih ne pošljejo pravočasno ali pa pošljejo napačne, lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila iz člena 18, pod pogojem, da je državam članicam pravočasno dala na razpolago potrebne informacije, obrazce in pojasnila. Znesek, ki se začasno ne izplača, se nanaša na odhodke za tržne ukrepe, za katere niso bile poslane zahtevane informacije ali niso bile poslane pravočasno ali pa so napačne.

2.   Da se zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti pri uporabi odstavka 1, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s tržnimi ukrepi, za katere velja začasna prekinitev, ter stopnjo in obdobjem začasne prekinitve plačil iz odstavka 1.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila glede postopka in drugih praktičnih ureditev za pravilno delovanje začasne prekinitve mesečnih plačil iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 66

Varščine

1.   Če tako narekuje področna kmetijska zakonodaja, države članice zahtevajo polog varščine, ki zagotavlja, da bo v primeru neizpolnjevanja določene obveznosti na podlagi področne kmetijske zakonodaje v korist pristojnega organa plačan ali zasežen določen znesek.

2.   Razen v primeru višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, če določena obveznost ni bila izpolnjena ali je bila izpolnjena le delno.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi določi pravila, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine, in:

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE II

Integrirani administrativni in kontrolni sistem

Člen 67

Področje uporabe in uporabljene opredelitve

1.   Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem).

2.   Integrirani sistem se uporablja za sheme podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in za podporo, odobreno v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1) ter členi od 28 do 31, 33, 34 in 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in, kadar je ustrezno, v skladu s točkama (b) in (c) člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

To poglavje pa se ne uporablja za ukrepe iz člena 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Ne uporablja se tudi za ukrepe iz točk (a) in (b) člena 21(1) navedene uredbe, kar zadeva stroške zagona dejavnosti.

3.   Integrirani sistem se v potrebnem obsegu uporablja tudi za kontrolo navzkrižne skladnosti iz naslova VI.

4.   V tem poglavju:

Člen 68

Elementi integriranega sistema

1.   Integrirani sistem vsebuje naslednje elemente:

2.   Kadar je ustrezno, integrirani sistem vključuje sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (35) ter Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (36).

3.   Komisija lahko brez poseganja v odgovornost držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema zaprosi za pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in delovanje integriranega sistema, ter zlasti, da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosili.

4.   Države članice sprejmejo vse nadaljnje ukrepe, potrebne za pravilno uporabo integriranega sistema in si vzajemno pomagajo pri izvajanju kontrol, zahtevanih v skladu s to uredbo.

Člen 69

Računalniška zbirka podatkov

1.   Računalniška zbirka podatkov (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov) za vsakega upravičenca do podpore iz člena 67(2) zabeleži podatke, pridobljene iz vlog za pomoč in zahtevkov za plačila.

Ta zbirka podatkov omogoča prek pristojnega organa države članice zlasti vpogled v podatke za tekoče koledarsko in/ali tržno leto ter za predhodnih deset koledarskih in/ali tržnih let. Kadar na raven podpore kmetov vplivajo podatki za zgodnejša koledarska leta in/ali tržna leta, začenši z letom 2000, potem zbirka podatkov omogoča vpogled tudi v podatke, ki se nanašajo na ta leta. Zbirka podatkov tudi omogoča neposreden in takojšen vpogled v podatke za najmanj štiri zaporedna predhodna koledarska leta in za podatke v zvezi s "trajnim pašnikom", kot je opredeljen v točki (c) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 (37), v njeni prvotni različici, in v zvezi s "trajnim travinjem in trajnim pašnikom", kot sta opredeljena v točki (h) člena 4Uredbe (EU) št. 1307/2013 za obdobja od njenega začetka veljavnosti, pa za najmanj pet zaporednih predhodnih koledarskih let.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se od držav članic, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje, zahteva, da omogočijo vpogled v te podatke šele od leta njihovega pristopa.

2.   Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da so te zbirke podatkov, pa tudi upravni postopki za beleženje podatkov in dostop do njih, oblikovani enotno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

Člen 70

Identifikacijski sistem za kmetijske parcele

1.   Identifikacijski sistem za kmetijske parcele se vzpostavi na podlagi kart, katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključujoč letalske ali satelitske ortofote z enotnim standardom, s katerim se zagotovi točnost, ki ustreza najmanj točnosti kartografskega merila 1: 10 000, od leta 2016 naprej pa točnosti kartografskega merila 1:5 000 ob upoštevanju obrisa in stanja parcele. Slednje se določi v skladu z obstoječimi standardi Unije.

Ne glede na prvi pododstavek pa lahko države članice še naprej uporabljajo takšne tehnike, vključno z letalskimi ali satelitskimi ortofoti z enotnim standardom, s katerim se zagotovi točnost, ki ustreza najmanj točnosti kartografskega merila 1:10 000, pridobljenimi na podlagi dolgoročnih pogodb, ki so bile dogovorjene pred novembrom 2012.

2.   Države članice zagotovijo, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele vključuje referenčni sloj za površine z ekološkim pomenom. Ta referenčni sloj zlasti zajema ustrezne posebne obveznosti in/ali sheme okoljskega certificiranja iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki ustrezajo praksam iz člena 46 navedene uredbe, preden bodo najpozneje za leto zahtevkov 2018 na razpolago obrazci za vloge iz člena 72 te uredbe za plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz členov 43 do 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Člen 71

Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic

1.   Sistem za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z vlogami za pomoč in identifikacijskim sistemom za kmetijske parcele.

2.   Sistem iz odstavka 1 prek pristojnega organa države članice omogoča neposreden in takojšen vpogled v podatke za najmanj štiri zaporedna predhodna koledarska leta.

Člen 72

Vloge za pomoč in zahtevki za plačila

1.   Upravičenec do podpore iz člena 67(2) vsako leto predloži vlogo za neposredna plačila oziroma zahtevek za plačilo za ustrezne ukrepe za razvoj podeželja na površino ali žival, v katerem po potrebi navede:

Kar zadeva neposredna plačila na površino, vsaka država članica določi najmanjšo velikost kmetijske parcele, za katero se lahko vloži vloga. Vendar pa najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

2.   Kadar skupna kmetijska površina ne presega enega hektarja, se lahko države članice z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 odločijo, da kmetijskih parcel do površine 0,1 ha, za katere ni vložena vloga za plačilo, ni treba prijaviti, če vsota takšnih parcel ne presega enega hektarja, in/ali odločijo, da kmetu, ki ne zaprosi za neposredno plačilo na površino, ni treba prijaviti kmetijskih parcel. V vseh primerih kmet v svoji vlogi navede, da razpolaga s kmetijskimi parcelami, in na zahtevo pristojnih organov označi lokacijo teh parcel.

3.   Države članice zagotovijo, tudi po elektronski poti, vnaprej pripravljene obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta ter grafični prikaz lokacije teh površin.

Država članica lahko določi, da vloga za pomoč in zahtevek za plačilo:

Kar zadeva shemo za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, se ta možnost omogoči vsem zadevnim kmetom.

4.   Država članica lahko določi, da zbirna vloga za pomoč zajema več shem podpor ali ukrepov ali vse sheme podpor in ukrepov iz člena 67 ali druge sheme podpor in ukrepov.

5.   Z odstopanjem od Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (38) se izračun datuma za vložitev ali dopolnitev vloge za pomoč, zahtevka za plačilo ali dokazil, pogodb ali izjav v skladu s tem poglavjem prilagodi posebnim zahtevam integriranega sistema. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s pravili glede rokov, datumov in izteka rokov, kadar končni rok za vložitev vlog ali dopolnitev pade na državni praznik, soboto ali nedeljo.

Člen 73

Sistem za identifikacijo upravičencev

Enotni sistem za beleženje identitete vsakega upravičenca do podpore iz člena 67(2) zagotovi, da je v primeru, ko isti upravičenec predloži več vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, to v sistemu razvidno.

Člen 74

Preverjanje pogojev za upravičenost in zmanjšanj

1.   Države članice v skladu s členom 59 prek plačilnih agencij ali organov, ki so jih pooblastile, da delujejo v njihovem imenu, opravijo upravne preglede vlog za pomoč, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pomoči. Poleg teh pregledov se opravijo tudi pregledi na kraju samem.

2.   Države članice za namene pregledov na kraju samem sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev in/ali upravičencev.

3.   Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pregled kmetijskih parcel na kraju samem.

4.   V primeru, da pogoji za upravičenost niso izpolnjeni, se uporabi člen 63.

Člen 75

Plačila upravičencem

1.   Plačila v okviru shem podpor in ukrepov iz člena 67(2) se izplačajo v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta.

V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.

Brez poseganja v prvi in drugi pododstavek lahko države članice pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za neposredna plačila in do 75 % za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2).

V zvezi s podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), se ta odstavek uporablja v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačila, predloženimi od leta zahtevkov 2018, razen za izplačila predplačil v višini do 75 %, kot je določeno v tretjem pododstavku tega odstavka.

2.   Plačila iz odstavka 1 se ne izvedejo, dokler se ne zaključi preverjanje pogojev za upravičenost, ki ga na podlagi člena 74 opravijo države članice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko predplačila za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), izplača potem, ko so bili zaključeni upravni pregledi v skladu s členom 59(1).

3.   V izjemnem primeru Komisija sprejme izvedbene akte, ki so potrebni in upravičeni za rešitev specifičnih problemov v zvezi z uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavkov 1 in 2, vendar samo v obsegu in obdobju, ki je nujno potrebno.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 76

Prenos pooblastil

1.   Da se zagotovi izvajanje integriranega sistema iz tega poglavja na učinkovit, dosleden in nediskriminatoren način, ki ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi:

2.   Za zagotovitev pravilne razdelitve sredstev, dodeljene na podlagi vlog za pomoč iz člena 72 upravičencem in omogočanje preverjanja, ali upravičenci izpolnjujejo obveznosti v zvezi s tem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi:

Člen 77

Uporaba upravnih kazni

1.   Kar zadeva upravne kazni iz člena 63(2), se ta člen uporablja v primeru neizpolnjevanja meril upravičenosti, obveznosti ali drugih zavez, ki izhajajo iz uporabe pravil o podpori iz člena 67(2).

2.   Upravne kazni se ne naložijo:

3.   Upravne kazni se lahko naložijo upravičencu do pomoči ali podpore, vključno s skupinami ali združenji upravičencev, ki jih zavezujejo obveznosti, določene s pravili iz odstavka 1.

4.   Upravne kazni imajo lahko naslednje oblike:

5.   Upravne kazni so sorazmerne ter se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja, zanje pa veljajo naslednje omejitve:

6.   Ne glede na odstavka 4 in 5 so v zvezi s plačilom iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 upravne kazni v obliki zmanjšanja zneska plačil, ki se izplačajo ali jih je treba izplačati na podlagi navedene uredbe.

Upravne kazni iz tega odstavka so sorazmerne in se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje zadevnega neizpolnjevanja.

Znesek takšnih upravnih kazni v danem letu v prvih dveh letih uporabe poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 (leti zahtevkov 2015 in 2016) ne presega 0 %, v tretjem letu uporabe (leto zahtevkov 2017) 20 % in od četrtega leta uporabe (leto zahtevkov 2018) 25 % zneska plačila iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, do katerega bi bil zadevni kmet upravičen, če bi izpolnil pogoje za to plačilo.

7.   Da bi se po eni strani upošteval odvračilni učinek kazni, ki se naložijo, po drugi strani pa posebnosti posameznih shem pomoči ali podpornih ukrepov iz člena 67(2), se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se:

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila za enotno izvajanje tega člena, zlasti:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 78

Izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi naslednje:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE III

Pregled transakcij

Člen 79

Področje uporabe in opredelitve

1.   To poglavje določa posebna pravila za pregled trgovinskih dokumentov tistih subjektov ali njihovih predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: podjetja), ki prejemajo ali izvajajo plačila, neposredno ali posredno povezana s sistemom financiranja EKJS, da bi preverili, ali so se transakcije, ki so del sistema financiranja EKJS, dejansko in pravilno izvajale.

2.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki jih zajema integrirani sistem iz poglavja II tega naslova. Da bi se odzvali na spremembe sektorske kmetijske zakonodaje in zagotovili učinkovitost sistema naknadnih kontrol, vzpostavljenega v tem poglavju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo seznama ukrepov, ki so po svoji naravi in zaradi zahtev glede kontrol neprimerni za dodatne naknadne kontrole s pregledom trgovinskih dokumentov, zato se tak pregled v skladu s tem poglavjem zanje ne uporablja.

3.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

Člen 80

Pregled s strani držav članic

1.   Države članice sistematično pregledujejo trgovinske dokumente podjetij in pri tem upoštevajo vrsto transakcij, ki jih je treba pregledati. Države članice zagotovijo, da izbor podjetij za pregled daje čim bolj zanesljivo jamstvo, da so ukrepi za preprečevanje in ugotavljanje nepravilnosti učinkoviti. Pri izboru se med drugim upoštevajo finančni pomen podjetij v zadevnem sistemu in drugi dejavniki tveganja.

2.   Po potrebi se pregled iz odstavka 1 razširi na fizične in pravne osebe, s katerimi so podjetja povezana, ter druge fizične ali pravne osebe, ki so lahko pomembne za doseganje ciljev iz člena 81.

3.   Pregled, opravljen v skladu s tem poglavjem, ne posega v preglede, izvedene v skladu s členoma 47 in 48.

Člen 81

Cilji pregleda

1.   Pravilnost primarnih podatkov, ki se pregledujejo, se preveri s številom navzkrižnih kontrol, ki ustreza stopnji potencialnega tveganja, po potrebi tudi trgovinskih dokumentov tretjih oseb, vključno s:

2.   Zlasti kadar morajo podjetja v skladu z določbami Unije ali nacionalnimi določbami voditi posebna knjigovodska poročila o zalogah, preiskava teh poročil v ustreznih primerih vključuje primerjavo s trgovinskimi dokumenti in, kadar je ustrezno, z dejanskimi količinami zalog.

3.   Pri izboru transakcij, ki jih je treba pregledati, se v celoti upošteva stopnja potencialnega tveganja.

Člen 82

Dostop do trgovinskih dokumentov

1.   Odgovorne osebe v podjetju ali tretja oseba zagotovijo, da se uradnikom, pristojnim za pregled, ali osebam, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, predložijo vsi trgovinski dokumenti in vse dodatne informacije. Elektronsko shranjeni podatki so na voljo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.   Uradniki, pristojni za pregled, ali osebe, ki so pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, lahko zahtevajo, da se jim predložijo izvlečki ali izvodi dokumentov iz odstavka 1.

3.   Če se med pregledom, opravljenim v skladu s tem poglavjem, ugotovi, da trgovinski dokumenti, ki jih hrani podjetje, niso ustrezni za namene pregleda, se podjetje pozove, naj v prihodnje evidence vodi tako, kot zahteva država članica, pristojna za pregled, in sicer brez poseganja v obveznosti, ki jih za zadevni sektor narekujejo druge uredbe.

Države članice določijo datum, s katerim morajo biti takšne evidence pripravljene.

Če so vsi, ali nekateri, trgovinski dokumenti, ki jih je treba pregledati v skladu s tem poglavjem, v podjetju, ki pripada isti poslovni skupini, družbi ali združenju podjetij, vodenim na enotni osnovi kot podjetje, pri katerem se opravlja pregled, in ima sedež bodisi na ozemlju Unije bodisi zunaj njega, podjetje da te trgovinske dokumente na razpolago uradnikom, pristojnim za pregled, na kraju in ob času, ki ga določijo države članice, pristojne za izvajanje pregleda.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo uradniki, pristojni za pregled, pravico zaseči trgovinske dokumente ali naročiti njihov zaseg. Ta pravica se uveljavlja ob upoštevanju ustreznih nacionalnih določb in ne posega v uporabo kazensko procesnih predpisov v zvezi z zasego dokumentov.

Člen 83

Medsebojna pomoč

1.   Države članice si pri izvajanju pregleda, določenega v tem poglavju, med seboj pomagajo v naslednjih primerih:

Komisija lahko usklajuje skupne ukrepe, ki zajemajo medsebojno pomoč med dvema ali več državami članicami.

2.   V prvih treh mesecih po proračunskem letu EKJS, v katerem je bilo opravljeno plačilo, države članice Komisiji pošljejo seznam podjetij s sedežem v tretji državi, za katere je bil ali bi moral biti v tej državi članici izplačan ali prejet zadevni znesek.

3.   Če so za pregled določenega podjetja v skladu s členom 80 potrebne dodatne informacije v drugi državi članici, zlasti za navzkrižno preverjanje v skladu s členom 81, se lahko predložijo posebni zahtevki za pregled, skupaj z utemeljitvijo. Pregled takšnih posebnih zahtevkov se pošilja Komisiji četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja. Komisija lahko zahteva kopijo posameznih zahtevkov.

Preglede iz teh zahtevkov je treba opraviti najkasneje šest mesecev po prejemu zahtevka za pregled, o rezultatih pregleda pa je treba nemudoma obvestiti državo članico, ki je pregled zahtevala, in Komisijo. Komisija je obveščena četrtletno, in sicer v enem mesecu po koncu vsakega četrtletja.

Člen 84

Priprava programov

1.   Države članice izdelajo programe za preglede, ki se bodo na podlagi člena 80 izvedli v naslednjem obdobju pregledov.

2.   Vsako leto pred 15. aprilom države članice pošljejo Komisiji svoj program iz odstavka 1 in v njem navedejo:

3.   Programe, ki so jih izdelale države članice in predložile Komisiji, države članice izvajajo, če Komisija v osmih tednih ne izrazi pripomb.

4.   Za spremembe programa, ki jih uvedejo države članice, se smiselno uporablja odstavek 3.

5.   Komisija lahko kadar koli zahteva, da se v program držav članic vključi določena kategorija podjetij.

6.   Podjetja, katerih prejemki ali izplačila so skupaj znašali manj kot 40 000 EUR, se v skladu s tem poglavjem pregledajo le iz posebnih razlogov, ki jih navedejo države članice v svojem letnem programu iz odstavka 1 ali Komisija v morebitni predlagani spremembi tega programa. Da bi se upošteval gospodarski razvoj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi prilagodi prag 40 000 EUR.

Člen 85

Posebni oddelki

1.   V vsaki državi članici se ustanovi poseben oddelek, pristojen za spremljanje uporabe tega poglavja. Ti oddelki so odgovorni zlasti za:

Države članice lahko prav tako določijo, da se izvajanje pregleda na podlagi tega poglavja skupaj dodeli posebnemu oddelku in drugim nacionalnim oddelkom, če je prvi odgovoren za njegovo usklajevanje.

2.   Oddelek ali oddelki, odgovorni za uporabo tega poglavja, so organizirani tako, da niso odvisni od oddelkov ali delov oddelkov, pristojnih za plačila in pregled, ki se izvaja pred plačilom.

3.   Da se zagotovi ustrezna uporaba tega poglavja, posebni oddelek iz odstavka 1 sprejme vse potrebne ukrepe in zadevna država članica mu da vsa potrebna pooblastila, da lahko opravlja naloge iz tega poglavja.

4.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za kaznovanje fizičnih ali pravnih oseb, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti na podlagi tega poglavja.

Člen 86

Poročila

1.   Države članice pred 1. januarjem, ki sledi obdobju pregledov, Komisiji predložijo podrobno poročilo o uporabi tega poglavja.

2.   Države članice in Komisija redno izmenjujejo stališča o uporabi tega poglavja.

Člen 87

Dostop do informacij in pregled, ki ga izvaja Komisija

1.   V skladu z ustreznim nacionalnim pravom imajo uslužbenci Komisije dostop do vseh dokumentov, pripravljenih bodisi za pregled ali po pregledu, izvedenem na podlagi tega poglavja, in podatkov, vključno s tistimi, shranjenimi v sistemih za obdelavo podatkov. Ti podatki se predložijo na zahtevo na ustreznem nosilcu podatkov.

2.   Pregled iz člena 80 izvajajo uradniki držav članic. Uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri tem pregledu. Sami ne smejo izvajati pooblastil za pregled, dodeljenih državnim uradnikom. Vendar pa imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki držav članic.

3.   Kadar se izvaja pregled v skladu s členom 83, so lahko pri pregledih v zaprošeni državi članici, če se ta s tem strinja, prisotni uradniki države članice prosilke, ki imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kakor uradniki te države članice.

Uradniki države članice prosilke, ki so prisotni pri pregledu v zaprošeni državi članici, lahko kadar koli predložijo dokazilo o svojem uradnem položaju. Pregled vedno izvajajo uradniki zaprošene države članice.

4.   Brez poseganja v določbe uredb (EU, Euratom) št. 883/2013 in (Euratom, ES) št. 2185/96, kadar nacionalne določbe kazensko procesnega prava določena pravna dejanja pridržujejo za uradnike, posebej imenovane po nacionalnem pravu, niti uslužbenci Komisije niti uradniki države članice, navedeni v odstavku 3, pri teh pravnih dejanjih ne sodelujejo. Nikakor se ne udeležijo zlasti hišnih preiskav ali uradnih zaslišanj oseb v okviru kazenskega prava zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do informacij, ki so bile tako pridobljene.

Člen 88

Pooblastila Komisije

Komisija po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme pravila za enotno uporabo tega poglavja, zlasti v povezavi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE IV

Druge določbe o pregledih in kaznih

Člen 89

Drugi pregledi in kazni v zvezi s tržnimi pravili

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvodi, navedeni v členu 119(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki niso označeni v skladu z določbami navedene uredbe, ne dajo na trg oziroma se s trga umaknejo.

2.   Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija, se ob uvozu proizvodov, določenih v točkah (a) in (b) člena 189(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, v Unijo opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 navedenega člena.

3.   Države članice preglede opravijo na podlagi analize tveganja, da se preveri, ali so proizvodi iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 skladni s pravili iz oddelka I poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013, in ustrezno uporabijo upravne kazni.

4.   Brez poseganja v akte v vinskem sektorju, sprejete na podlagi člena 64, države članice v primeru kršitev pravil Unije v vinskem sektorju uporabijo sorazmerne, učinkovite in odvračilne upravne kazni. Takšne kazni se ne uporabijo v primerih iz točk (a) do (d) člena 64(2) in kadar je neizpolnjevanje zgolj manjše narave.

5.   Da se zavarujejo sredstva Unije ter poreklo, izvor in kakovost vina Unije se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z:

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vse sprejme ukrepe, potrebne za:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 90

Pregledi v zvezi z označbami porekla, geografskimi označbami in zaščitenimi tradicionalnimi izrazi

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Države članice imenujejo pristojni organ, ki bo odgovoren za izvajanje pregledov v zvezi z obveznostmi iz oddelka II poglavja I naslova II dela 2 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (39), ter zagotovijo, da so vsi izvajalci, ki izpolnjujejo navedene obveznosti, upravičeni do vključitve v sistem pregledov.

3.   Znotraj Unije pristojni organ iz odstavka 2 ali eden ali več kontrolnih organov v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijski organ za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe, vsako leto zagotovijo preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV VI

NAVZKRIŽNA SKLADNOST

POGLAVJE I

Področje uporabe

Člen 91

Splošno načelo

1.   Kadar upravičenec iz člena 92 ne izpolnjuje pravil v zvezi z navzkrižno skladnostjo, določenih v členu 93, se mu naloži upravna kazen.

2.   Upravna kazen iz odstavka 1 se uporabi samo, če je neupoštevanje pravil posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih dodatnih pogojev:

V zvezi z gozdnimi območji pa se ta kazen ne uporablja, če se za zadevno območje ne zaprosi za podporo v skladu s točko (a) člena 21(1) in členi 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   V tem naslovu:

Člen 92

Zadevni upravičenci

Člen 91 se uporablja za upravičence, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, plačila na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter letne premije na podlagi točk (a) in (b) člena 21(1) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Vendar pa se člen 91 ne uporablja za upravičence, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307 2013. Kazen, določena v navedenem členu, se poleg tega ne uporablja za podporo, navedeno v členu 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Člen 93

Pravila o navzkrižni skladnosti

1.   Pravila o navzkrižni skladnosti so sestavljena iz predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije in standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, določenih na nacionalni ravni, kot je navedeno v Prilogi II, in sicer na naslednjih področjih:

2.   Pravni akti iz Priloge II v zvezi s predpisanimi zahtevami ravnanja se uporabljajo v veljavni različici, v primeru direktiv pa v obliki, kot so bile prenesene v državah članicah.

3.   Poleg tega pravila o navzkrižni skladnosti za leti 2015 in 2016 zajemajo tudi ohranitev trajnih pašnikov. Države članice, ki so bile 1. januarja 2004 članice Unije, zagotovijo, da zemljišča, ki so se na datum, predviden za vloge za pomoč na površino za leto 2003, uporabljala kot trajni pašnik, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Države članice, ki so v Unijo vstopile leta 2004, zagotovijo, da zemljišča, ki so uporabljala kot trajni pašnik dne 1. maja 2004, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se 1. januarja 2007 uporabljala kot trajni pašnik, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Hrvaška zagotovi, da zemljišča, ki so se 1. julija 2013 uporabljala kot trajni pašnik, ostanejo trajni pašniki znotraj opredeljenih meja.

Prvi pododstavek se ne uporablja za zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašnik in se bodo pogozdila, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje sajenja božičnih dreves ali hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

4.   Da bi se upošteval odstavek 3, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, s katerimi se določijo pravila o ohranjanju trajnih pašnikov, zlasti za zagotovitev, da se ukrepi za ohranitev trajnih pašnikov sprejemajo na ravni kmetov, vključno s posameznimi obveznostmi, ki jih je treba spoštovati, na primer obveznost ponovne pretvorbe površin v trajne pašnike, če je ugotovljeno, da delež zemljišč, ki se uporabljajo kot trajni pašnik, upada.

Da se v zvezi z ohranjanjem trajnih pašnikov zagotovi pravilno izpolnjevanje obveznosti s strani držav članic in s strani posameznih kmetov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo pogojev in metod za določitev deleža trajnega pašnika in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati.

5.   Za namene odstavkov 3 in 4 „trajni pašnik“ pomeni trajni pašnik, kot je opredeljen v točki (c) členu 2 prvotne Uredbe (ES) št. 1120/2009.

Člen 94

Obveznosti držav članic v zvezi z dobrim kmetijskim in okoljskim stanjem zemljišč

Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju. Države članice na podlagi Priloge II za upravičence določijo, na nacionalni ali regionalni ravni minimalne standarde za vzdrževanje zemljišč v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju, pri tem pa upoštevajo posebne značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja ter strukturami kmetijskih gospodarstev.

Države članice ne določijo minimalnih zahtev, ki niso navedene v Prilogi II.

Člen 95

Obveščanje upravičencev

Države članice, po potrebi z uporabo elektronskih sredstev, zadevnim upravičencem predložijo seznam zahtev in standardov, ki se uporabljajo na ravni kmetijskih gospodarstev, ter jasne in natančne informacije v zvezi s temi zahtevami in standardi.

POGLAVJE II

Kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Člen 96

Preverjanja navzkrižne skladnosti

1.   Države članice uporabljajo, če je to ustrezno, integrirani sistem, določen v poglavju II naslova V, ter zlasti elemente iz točk (a), (b), (d), (e) in (f) člena 68(1).

Države članice lahko za zagotavljanje upoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti uporabljajo svoje obstoječe upravne in kontrolne sisteme.

Ti sistemi, zlasti sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljeni v skladu z Direktivo Sveta 2008/71/ES (40) ter uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004, so združljivi z integriranim sistemom iz poglavja II naslova V te uredbe.

2.   Glede na zadevne zahteve, standarde, akte ali področja navzkrižne skladnosti lahko države članice sklenejo izvesti upravne preglede, zlasti tiste, ki so že predvideni v kontrolnih sistemih, ki se uporabljajo za zadevno zahtevo, standard, akt ali področje navzkrižne skladnosti.

3.   Države članice opravljajo preglede na kraju samem, da bi preverile, ali upravičenec izpolnjuje obveznosti iz tega naslova.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izvajanje pregledov, namenjenih preverjanju izpolnjevanja obveznosti iz tega naslova, vključno s pravili, ki omogočajo, da se pri analizi tveganja upoštevajo naslednji dejavniki:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Člen 97

Uporaba upravnih kazni

1.   Upravna kazen iz člena 91 se naloži, kadar pravila o navzkrižni skladnosti niso upoštevana kadar koli v posameznem koledarskem letu („zadevno koledarsko leto“) in je za to neupoštevanje neposredno odgovoren upravičenec, ki je v zadevnem koledarskem letu vložil vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo.

Prvi pododstavek se smiselno uporablja za upravičence, pri katerih je bilo ugotovljeno neupoštevanje pravil o navzkrižni skladnosti, in sicer kadar koli v treh letih od 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo odobreno prvo plačilo v okviru podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritev, ali kadar koli v enem letu od 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bilo odobreno plačilo v okviru podpornih programov za zeleno trgatev iz Uredbe (EU) št. 1308/2013(v nadaljnjem besedilu: zadevna leta).

2.   V primerih, ko se zemljišče prenese v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih, se odstavek 1 uporablja tudi, kadar je zadevna neskladnost posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovorna oseba, na katero ali od katere je bilo kmetijsko zemljišče preneseno. Kadar je oseba, ki je neposredno odgovorna za tovrstno dejanje ali opustitev, v zadevnem koledarskem letu ali zadevnih letih vložila vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo, se z odstopanjem od prvega stavka uporabi upravna kazen na podlagi skupnih zneskov plačil iz člena 92, ki so bila ali še bodo odobrena tej osebi.

V tem odstavku „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

3.   Ne glede na odstavek 1 se lahko države članice ob upoštevanju pravil, ki bodo sprejeta v skladu s členom 101, odločijo, da ne bodo uporabile upravne kazni, kadar višina kazni na upravičenca in na koledarsko leto znaša 100 EUR ali manj.

Kadar se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, pristojni organ v naslednjem letu za vzorec upravičencev sprejme potrebne ukrepe, s katerimi preveri, ali je upravičenec odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje pravil. Upravičenec je uradno obveščen o ugotovljenem neupoštevanju pravil in o obveznosti, da ga odpravi.

4.   Naložitev upravne kazni ne vpliva na zakonitost in pravilnost plačil, za katere se uporablja.

Člen 98

Uporaba upravnih kazni v Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji

Kar zadeva predpisane zahteve ravnanja na področju dobrega počutja živali iz Priloge II, se za Bolgarijo in Romunijo upravne kazni iz člena 91 začnejo uporabljati najpozneje od 1. januarja 2016.

Za Hrvaško se kazni iz člena 91 glede predpisanih zahtev ravnanja (PZR) iz Priloge II uporabljajo v skladu z naslednjim časovnim načrtom:

Člen 99

Izračun upravnih kazni

1.   Upravna kazen iz člena 91 se uporabi kot zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz člena 92, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Za izračun zadevnih zmanjšanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   V primeru, da je ugotovljena neskladnost zaradi malomarnosti, odstotek zmanjšanja ne presega 5 %, v primeru ponovitve pa 15 %.

Države članice lahko vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja za primere neskladnosti, ki zaradi manjše stopnje resnosti, obsega in trajanja v upravičenih primerih ne vodijo do zmanjšanja ali izključitve. Kadar se država članica odloči za to možnost, pristojni organ upravičencu pošlje zgodnje opozorilo, v katerem ga obvesti o ugotovljeni neskladnosti in obveznosti, da jo odpravi. Če se z naknadnim preverjanjem ugotovi, da neskladnost ni bila odpravljena, se zmanjšanje na podlagi prvega pododstavka uporabi retroaktivno.

Primeri neskladnosti, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa vedno vodijo do zmanjšanja ali izključitve.

Države članice lahko dajo upravičencem, ki prvič prejmejo zgodnje opozorilo, prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja.

3.   V primeru namerne neskladnosti, odstotek znižanja ni manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se lahko uporablja eno ali več koledarskih let.

4.   V vsakem primeru skupni znesek zmanjšanj in izključitev za eno koledarsko leto ni višji od skupnega zneska, navedenega v prvem pododstavku odstavka 1.

Člen 100

Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti

Države članice lahko obdržijo 25 % zneskov, ki izhajajo iz uporabe zmanjšanj in izključitev iz člena 99.

Člen 101

Pristojnosti Komisije v zvezi z naložitvijo in izračunom upravnih kazni

1.   Zaradi pravilne razdelitve sredstev upravičencem in zaradi učinkovitega, doslednega in nediskriminatornega izvajanja navzkrižne skladnosti se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z določitvijo:

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna postopkovna in tehnična pravila v zvezi z izračunom in uporabo upravnih kazni iz členov 97 do 99, tudi kar zadeva upravičence, ki so skupina oseb na podlagi členov 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV VII

SKUPNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Sporočanje

Člen 102

Sporočanje informacij

1.   Poleg določb, ki jih narekujejo področne uredbe, države članice pošljejo Komisiji naslednje informacije, izjave in dokumente:

Letni obračuni akreditiranih plačilnih agencij, ki zadevajo odhodke EKSRP, se predložijo na ravni vsakega programa.

2.   Države članice Komisijo podrobno obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele zaradi ohranjanja dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč iz člena 94, ter o sistemu kmetijskega svetovanja iz naslova III.

3.   Države članice Komisijo redno obveščajo o uporabi integriranega sistema iz poglavja II naslova V. Komisija o tej zadevi pripravi izmenjavo mnenj z državami članicami.

Člen 103

Zaupnost

1.   Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo zaupnost informacij, posredovanih ali pridobljenih v okviru ukrepov preverjanja in potrditve obračunov, izvedenih na podlagi te uredbe.

Za te informacije se uporabljajo pravila iz člena 8 Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

2.   Brez poseganja v nacionalne določbe v zvezi s sodnimi postopki, se informacije, zbrane med postopkom pregleda iz poglavja III naslova V, varujejo kot poklicna tajnost. Razkrijejo se lahko le osebam, ki se z njimi morajo seznaniti, da bi lahko izvajale svoje dolžnosti v državah članicah ali institucijah Unije.

Člen 104

Pooblastila Komisije

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

POGLAVJE II

Uporaba eura

Člen 105

Splošna načela

1.   Zneski iz odločitev Komisije o sprejetju programov razvoja podeželja, zneski obveznosti in plačil Komisije, pa tudi zneski izkazanih ali potrjenih odhodkov ter zneski iz izjav o odhodkih držav članic, se izrazijo in izplačajo v eurih.

2.   Cene in zneski, določeni v področni kmetijski zakonodaji, se izrazijo v eurih.

V državah članicah, katerih valuta je euro, se odobrijo ali zberejo v eurih, v drugih državah pa v nacionalnih valutah.

Člen 106

Menjalni tečaj in operativni dogodek

1.   V državah članicah, katerih valuta ni euro, se cene in zneski iz člena 105(2) na podlagi menjalnega tečaja pretvorijo v nacionalno valuto.

2.   Operativni dogodek za menjalni tečaj je:

3.   Kadar se neposredno plačilo, predvideno v Uredbi (ES) št. 1307/2013, upravičencu izplačuje v valuti, ki ni euro, države članice pretvorijo znesek pomoči, izražen v eurih, v nacionalno valuto na podlagi zadnjega menjalnega tečaja Evropske centralne banke pred 1. oktobrom tistega leta, za katero se odobri pomoč.

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odločijo, da v upravičenih primerih izvedejo pretvorbo na podlagi povprečja menjalnih tečajev, ki ga določi Evropska centralna banka v mesecu pred 1. oktobrom leta, za katero se odobri pomoč. Če se države članice odločijo za to možnost, ta povprečni tečaj določijo in objavijo pred 1. decembrom zadevnega leta.

4.   Kar zadeva EKJS, države članice, katerih valuta ni euro, pri pripravi izjav o odhodkih uporabijo enak menjalni tečaj, kot so ga uporabile pri izplačevanju plačil upravičencem ali prejemanju dohodkov, kot je v skladu z določbami tega poglavja.

5.   Da se opredeli operativni dogodek iz odstavka 2 ali da se določi zaradi posebnih razlogov, povezanih z ureditvijo trga ali zadevnega zneska, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki vsebujejo pravila o teh operativnih dogodkih in menjalnih tečajih, ki jih je treba uporabiti. Posamezni operativni dogodek se določi ob upoštevanju naslednjih meril:

6.   Da se pri državah članicah, ki niso uvedle eura, izogne uporabi različnih menjalnih tečajev pri knjiženju prihodkov ali izplačane pomoči upravičencem v valuti, ki ni euro, na eni strani in pri pripravi izjave o odhodkih, ki jo pripravi plačilna agencija, na drugi strani, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki bodo določali pravila o menjalnem tečaju, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih in kadar so evidentirani postopki javnega skladiščenja v obračunih plačilne agencije.

Člen 107

Zaščitni ukrepi in odstopanja

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zaščito uporabe prava Unije, če obstaja verjetnost, da bodo njegovo uporabo ogrozile nenavadne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od obstoječih pravil, a le tako dolgo, kolikor je to nujno potrebno.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Evropski parlament, Svet in države članice so nemudoma uradno obveščeni o ukrepih iz prvega pododstavka.

2.   Kadar obstaja verjetnost, da bi nenavadne monetarne prakse, povezane z nacionalno valuto, ogrozile uporabo prava Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ki odstopajo od tega oddelka, in sicer zlasti v naslednjih primerih:

Člen 108

Uporaba eura v državah, ki niso del euroobmočja

1.   Če se država članica, katere valuta ni euro, odloči, da bo odhodke, ki izhajajo iz področne kmetijske zakonodaje, izplačala v eurih namesto v svoji nacionalni valuti, država članica sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da uporaba eura ne pomeni sistematične prednosti v primerjavi z uporabo nacionalne valute.

2.   Država članica Komisijo uradno obvesti o načrtovanih ukrepih, preden začnejo veljati. Ukrepi ne smejo začeti veljati, dokler Komisija ne da svojega soglasja.

POGLAVJE III

Poročanje in vrednotenje

Člen 109

Letno finančno poročilo

Do konca septembra vsakega leta, ki sledi proračunskemu letu, Komisija pripravi finančno poročilo o upravljanju Skladov v preteklem proračunskem letu, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 110

Spremljanje in vrednotenje SKP

1.   Vzpostavi se skupen okvir spremljanja in vrednotenje za merjenje uspešnosti SKP ter zlasti:

Komisija spremlja navedene ukrepe politike na podlagi poročil držav članic v skladu s pravili iz uredb iz prvega pododstavka. Komisija pripravi večletni načrt vrednotenja, ki vključuje redna vrednotenja posameznih instrumentov, ki jih bo izvajala.

Da se zagotovi učinkovito merjenje uspešnosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi z vsebino in oblikovanjem navedenega okvira.

2.   Uspešnost ukrepov SKP iz odstavka 1 se meri glede na naslednje cilje:

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi niz kazalnikov za cilje iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

Kazalniki so povezani s strukturo in cilji politike in omogočajo oceno napredka, učinkovitosti in uspešnosti politike glede na zastavljene cilje.

3.   Okvir spremljanja in vrednotenja odraža strukturo SKP na naslednji način:

Komisija zagotovi, da se bo skupni učinek vseh instrumentov SKP, navedenih v odstavku 1, meril in ocenil glede na skupne cilje, navedene v odstavku 2. Uspešnost SKP pri doseganju skupnih ciljev se meri in oceni na podlagi skupnih kazalnikov učinka, specifični cilji pa na podlagi kazalnikov rezultata. Komisija na podlagi rezultatov vrednotenja SKP, vključno z vrednotenjem programov razvoja podeželja, ter drugih ustreznih virov informacij pripravi poročila o merjenju in oceni skupne uspešnosti vseh instrumentov SKP.

4.   Države članice Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za spremljanje in vrednotenje zadevnih ukrepov. Takšne informacije v največji mogoči meri temeljijo na priznanih virih podatkov, kot sta Mreža knjigovodskih podatkov s kmetij in Eurostat.

Komisija upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov, zlasti njihovo uporabo v statistične namene, kadar je to ustrezno.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila v zvezi z informacijami, ki jih morajo poslati države članice, pri čemer upošteva potrebo po preprečevanju neupravičenih upravnih bremen, pa tudi pravila v zvezi s potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

5.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2018 predloži prvo poročilo o izvajanju tega člena, vključno s prvimi rezultati o uspešnosti SKP. Drugo poročilo, vključno z oceno uspešnosti SKP, se predloži do 31. decembra 2021.

POGLAVJE IV

Preglednost

Člen 111

Objava upravičencev

1.   Države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev Skladov. V objavi se navede:

Informacije iz prvega pododstavka so dostopne na eni spletni strani za vsako državo članico. Dostopne so dve leti od datuma prve objave.

2.   Glede plačil na podlagi ukrepov, financiranih iz sredstev EKSRP, kot je navedeno v točki (c) prvega pododstavka odstavka 1, se objavijo zneski, ki ustrezajo skupnemu javnemu financiranju in vključujejo tako sredstva Unije kot nacionalni prispevek.

Člen 112

Prag

Države članice ne objavijo imena upravičenca, kot je določeno v točki (a) prvega pododstavka člena 111(1) te uredbe, v naslednjih primerih:

Kadar se uporablja točka (a) prvega pododstavka, zneske, ki jih države članice določijo v skladu s členom 63 Uredbe (EU) št. 1307/2013 in o njih uradno obvestijo Komisijo v skladu s to uredbo, Komisija objavi v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 114.

Kadar se uporabi prvi odstavek tega člena, države članice objavijo informacije iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 111(1), upravičenec pa se označi s kodo. Države članice določijo obliko te kode.

Člen 113

Podatki o upravičencih

Države članice upravičence obvestijo o tem, da bodo njihovi podatki objavljeni v skladu z določbami člena 111 in da lahko podatke obdelujejo revizijski in preiskovalni organi Unije in držav članic z namenom varovanja finančnih interesov Unije.

Države članice v zvezi z osebnimi podatki v skladu z zahtevami Direktive 95/46/ES upravičence obvestijo o njihovih pravicah, določenih s pravili o varstvu podatkov, in o postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic.

Člen 114

Pooblastila Komisije

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 115

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120 je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz členov 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120 lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj, ko Komisija sprejmeu delegirania akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 8, 20, 40, 46, 50, 53, 57, 62, 63, 64, 65, 66, 72, 76, 77, 79, 84, 89, 93, 101, 106, 107, 110 in 120, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 116

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za kmetijska sklada. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Za namene členov 15, 58, 62, 63, 64, 65, 66, 75, 77, 78, 89, 90, 96, 101 in 104 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na neposredna plačila, razvoj podeželja in/ali skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za neposredna plačila, Odbor za razvoj podeželja in/ali Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljeni na podlagi te uredbe in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1305/2013 oziroma (EU) št. 1308/2013. Navedeni odbori so odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor v primeru aktov iz člena 8 ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 117

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.   Države članice in Komisija zbirajo osebne podatke zaradi izvajanja svojih upravljavskih, kontrolnih, revizijskih obveznosti ter obveznosti spremljanja in vrednotenja v okviru te uredbe, predvsem tistih iz poglavja II naslova II, naslova III, poglavij III in IV naslova IV, naslovov V in VI ter poglavja III naslova VII, ter tudi za statistične namene in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s tem namenom.

2.   Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in vrednotenja v okviru poglavja III naslova VII ter za statistične namene, se spremenijo v anonimne ter se obdelajo le v zbirni obliki.

3.   Osebni podatki se obdelujejo v skladu s pravili Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavnega nacionalnega prava in prava Unije.

4.   Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelajo njihove osebne podatke in da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zaradi tega pravice, določene v ustreznih pravilih o varstvu podatkov v Direktivi 95/46/ES oziroma Uredbi (ES) št. 45/2001.

5.   Za ta člen veljajo členi 111 do 114.

Člen 118

Raven izvrševanja

Države članice so odgovorne za izvajanje programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe na ravni, za katero menijo, da je primerna, v skladu z njihovim ustreznim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države članice ter ob upoštevanju te uredbe in drugih ustreznih predpisov Unije.

Člen 119

Razveljavitev

1.   Uredbe (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 se razveljavijo.

Vendar pa se člen 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 in zadevna izvedbena pravila uporabljajo do 31. decembra 2014.

2.   Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 120

Prehodni ukrepi

Da se zagotovi nemoten prehod z določb iz razveljavljenih uredb iz člena 118 na določbe te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115 v zvezi s primeri, v katerih se lahko uporabljajo odstopanja od pravil iz te uredbe in dodatki k njim.

Člen 121

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

2.   Vendar pa se naslednje določbe uporabljajo:

(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 116.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru SKP (Glej stran 608 tega Uradnega lista).

(5)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(7)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 165/94 z dne 24. januarja 1994 o sofinanciranju kontrole z daljinskim zaznavanjem s strani Skupnosti (UL L 24, 29.1.1994, str. 6).

(9)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (Glej stran 884 tega Uradnega lista).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(11)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1303/2013 z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 320 tega Uradnega lista).

(12)  Uredba (EU) št. 1305/2013 z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (Glej stran 487 tega Uradnega lista).

(13)  Uredba Sveta (EGS) št. 352/78 z dne 20. februarja 1978 o dodelitvi zaseženih varščin, poroštev in jamstev, danih v skladu s skupno kmetijsko politiko (UL L 50, 22.2.1978, str. 1).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 814/2000 z dne 17. aprila 2000 o ukrepih za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (UL L 100, 20.4.2000, str. 7).

(15)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(16)  Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (UL L 143, 3.6.2008, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode ("Uredba o enotni SUT") (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(20)  Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (UL L 20, 26.1.1980, str. 43).

(21)  Uredba Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (UL L 349, 24.12.1998, str. 1).

(22)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(23)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(24)  [2010] ECR I-11063.

(25)  Uredba Komisije (ES) št. 259/2008 z dne 18. aprila 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede objavljanja informacij o upravičencih do sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 76, 19.3.2008, str. 28).

(26)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 410/2011 z dne 27. aprila 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 259/2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede objavljanja informacij o upravičencih do sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 108, 28.4.2011, str. 24).

(27)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(28)  UL C 35, 9.2.2012, str. 1.

(29)  Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).

(30)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2.)

(31)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 19.9.2013, str. 1)

(32)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(33)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(34)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(35)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(36)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(37)  Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 316, 2.12.2009, str. 1).

(38)  Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(39)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(40)  Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2008, str. 31).