20.12.2013

Uradni list Evropske unije

L 347/470

UREDBA (EU) št. 1304/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 164 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter zlasti določa tematske cilje, načela in pravila načrtovanja, spremljanja in vrednotenja, upravljanja in nadzora. Zato bi bilo treba določiti naloge in področje uporabe ESS, skupaj s povezanimi prednostnimi naložbami za dosego tematskih ciljev, in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS.

(2)

ESS bi moral izboljšati zaposlitvene možnosti, okrepiti socialno vključevanje, ukrepati proti revščini, spodbujati izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje ter oblikovati ukrepe aktivnega, obsežnega in trajnostnega vključevanja v skladu z nalogami, ki so bile ESS zaupane na podlagi člena 162 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), tako da bi v skladu s členom 174 PDEU prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. ESS bi moral v skladu s členom 9 PDEU upoštevati zahteve, povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnje izobraženosti in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.

(3)

Evropski svet je 17. junija 2010 pozval, da vse skupne politike, vključno s kohezijsko politiko, podprejo strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020). Za polno usklajenost ESS s cilji te strategije, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji bi moral ESS države članice podpreti, ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic in ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) in členom 148(4) PDEU, ter, kadar je primerno, na nacionalni ravni, nacionalne reformne programe, podprte z nacionalnimi strategijami zaposlovanja, nacionalnimi socialnimi poročili, nacionalnimi strategijami vključevanja Romov in nacionalnimi strategijami na področju invalidnosti. Prav tako bi moral ESS prispevati k ustreznim vidikom izvajanja vodilnih pobud, ob posebnem upoštevanju „Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“, „Mladi in mobilnost“ in „Evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti“. Podpirati bi moral tudi ustrezne dejavnosti v okviru pobud „Digitalna agenda“ in „Unija inovacij“.

(4)

Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah. Te izzive je še povečala nedavna gospodarska in finančna kriza, ki je povečala stopnje brezposelnosti, pri čemer je prizadela zlasti mlade in druge prikrajšane ljudi, kot so migranti in manjšine.

(5)

Cilji ESS bi morali biti spodbujanje zaposlovanja, izboljševanje dostopa do trga dela, usmerjanje posebne pozornosti k tistim, ki so najdlje od trga dela, in podpora prostovoljni mobilnosti delavcev. Poleg tega bi moral ESS podpirati dejavno in zdravo staranje, tudi z inovativnimi oblikami organiziranja dela, ter spodbujati zdravje in varnost pri delu in povečevanje zaposljivosti. S spodbujanjem boljšega delovanja trgov dela s krepitvijo transnacionalne geografske mobilnosti delavcev bi moral ESS zlasti podpirati dejavnosti EURES (aktivnosti evropske mreže služb za zaposlovanje) v zvezi z zaposlovanjem in povezanimi storitvami informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni. Operacije, financirane iz ESS, bi morale biti skladne s členom 5(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da se od nikogar ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo.

(6)

ESS bi moral tudi spodbujati socialno vključevanje in delovati proti revščini, da bi pretrgali krog medgeneracijske prikrajšanosti, za kar bi bilo treba izkoristiti vrsto politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim ljudem, ne glede na starost, vključno z otroki, revnimi zaposlenimi in starejšimi ženskami. Pozornost bi bilo treba nameniti udeležbi prosilcev za azil in beguncem. ESS bi se lahko uporabil za izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev splošnega pomena, predvsem na področju zdravstva, zaposlovanja in usposabljanja, storitev za brezdomce, zunajšolskega varstva šolarjev, otroškega varstva in storitev dolgotrajne oskrbe. Podpirajo se lahko javne, zasebne in/ali skupnostne storitve, ki jih izvajajo različne vrste ponudnikov, namreč javne uprave, zasebna podjetja, socialna podjetja, nevladne organizacije.

(7)

ESS bi moral biti zavezan spopadanju z zgodnjo opustitvijo šolanja in spodbujanju enakega dostop do izobraževanja dobre kakovosti, vlaganju v poklicno izobraževanje in usposabljanje, izboljšanju ustreznosti izobraževalnega sistema in sistema usposabljanja glede na trg dela ter pospešiti vseživljenjsko učenje, vključno s formalnimi, neformalnimi in priložnostnimi možnostmi učenja.

(8)

Ob teh prednostnih nalogah bi bilo treba v manj razvitih regijah in državah članicah izboljšati učinkovitost javne uprave na nacionalni in regionalni ravni ter njeno zmožnost za participativno delovanje, da bi povečali gospodarsko rast in zaposlitvene možnosti. Povečati bi bilo treba institucionalno zmogljivost zainteresiranih strani, vključno z nevladnimi organizacijami, ki izvajajo politike na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter socialnih zadev pa tudi na področju odpravljanja diskriminacije.

(9)

Podpora v sklopu prednostne naložbe „razvoj, ki ga vodi skupnost“ lahko prispeva k vsem tematskim ciljem, določenim v tej uredbi. Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost in podpira ESS, bi morale biti vključujoče in upoštevati prikrajšane ljudi na območju, tako pri upravljanju lokalne akcijske skupine kot pri vsebini strategije.

(10)

Obenem je bistveno podpirati razvoj in konkurenčnost mikro, malih in srednjih podjetij Unije in zagotoviti, da se lahko ljudje s pridobivanjem ustreznih spretnosti in znanj ter prek možnosti vseživljenjskega učenja prilagodijo novih izzivom, kot so prehod na gospodarstvo, temelječe na znanju, digitalna agenda ter prehod na nizkoogljično in bolj energetsko učinkovito gospodarstvo. Z izvajanjem svojih primarnih tematskih ciljev bi moral ESS prispevati k obravnavi teh izzivov. V zvezi s tem bi moral ESS podpreti prehod delovne sile iz izobraževanja v zaposlovanje in preusmeritev k bolj „zelenim“ spretnostim in delovnim mestom, podpreti bi moral tudi reševanje primanjkljaja spretnosti, tudi v sektorjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in trajnostnega prometa. ESS bi moral prispevati h kulturnim in ustvarjalnim veščinam. Socialno-kulturni, ustvarjalni in kulturni sektor so pomembni in posredno uresničujejo cilje ESS; njihov potencial bi bilo torej treba bolje vključiti v projekte in načrtovanje ESS.

(11)

Glede na trajno potrebo po odpravi brezposelnosti mladih v Uniji kot celoti bi bilo treba vzpostaviti pobudo za zaposlovanje mladih v najbolj prizadetih regijah. Pobuda za zaposlovanje mladih bi morala v takih regijah podpirati mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki so brezposelni ali neaktivni, ter tako okrepiti in pospešiti izvajanje dejavnosti, podprtih s sredstvi ESS. Poleg naložb iz ESS v najbolj prizadetih regijah bi morala biti pobudi za zaposlovanje mladih posebej dodeljena dodatna sredstva. Z usmeritvijo na posameznike namesto na strukture bi morala pobuda za zaposlovanje mladih omogočiti dopolnjevanje z drugimi operacijami, financiranimi iz ESS, in nacionalnimi ukrepi, namenjenimi mladim, ki se ne izobražujejo in se ne usposabljajo ter so neaktivni ali brezposelni, tudi z izvajanjem jamstva za mlade, v skladu s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade (4), ki določa, da bi morali mladi v štirih mesecih po začetku njihove brezposelnosti ali ob koncu formalnega izobraževanja prejeti ponudbo dobre kakovosti za zaposlitev, nadaljevanje izobraževanja, vajeništvo ali pripravništvo. Pobuda za zaposlovanje mladih lahko podpira tudi ukrepe proti zgodnjemu opuščanju šolanja. Dostopa do socialnovarstvenih prejemkov mladim in njihovim družinam ali odvisnim osebam ne bi smeli pogojevati z udeležbo v pobudi za zaposlovanje mladih.

(12)

Pobuda za zaposlovanje mladih bi morala biti popolnoma vključena v načrtovanje ESS, po potrebi pa bi bilo treba predvideti posebne določbe za to pobudo, da bi uresničili njene cilje. Treba je poenostaviti in olajšati izvajanje pobude za zaposlovanje mladih, zlasti določbe o finančnem poslovodenju in ureditev tematske osredotočenosti. Za zagotovitev, da bodo rezultati pobude za zaposlovanje mladih jasno prikazani in predstavljeni, bi bilo treba izrecno predvideti ureditev spremljanja in vrednotenja ter informiranja in objav. V odborih za spremljanje bi morale v razpravah o pripravi in izvajanju, vključno z vrednotenjem, pobude za zaposlovanje mladih sodelovati tudi organizacije mladih.

(13)

ESS bi moral prispevati k strategiji Evropa 2020 z večjo usmerjenostjo podpore v prednostne naloge Unije. Minimalni delež ESS v financiranju kohezijske politike je določen v skladu s členom 92(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013. ESS bi moral povečati zlasti podporo za boj proti socialni izključenosti in revščini z določitvijo najmanjših, temu namenjenih sredstev, in sicer 20 % vseh sredstev ESS za vsako državo članico. Tudi izbor in število prednostnih naložb za podporo ESS bi bilo treba omejiti, v skladu s stopnjo razvoja podprtih regij.

(14)

Za zagotavljanje natančnejšega spremljanja in izboljšanega ocenjevanja rezultatov, doseženih na ravni Unije z ukrepi, ki jih podpira ESS, bi bilo treba v tej uredbi določiti skupen sklop kazalnikov učinkov in rezultatov. Taki kazalniki bi morali ustrezati prednostnim naložbam in vrstam ukrepov, ki bi prejemali podporo v skladu s to uredbo in ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1303/2013. Po potrebi bi bilo treba kazalnike dopolniti s kazalniki rezultatov in/ali učinkov za posamezne programe.

(15)	Države članice se spodbuja, da v vseh operativnih programih poročajo o učinkih naložb ESS na enake možnosti, enakost dostopa in vključevanje marginaliziranih skupin.

(16)

Ob upoštevanju zahtev o varstvu podatkov, povezanih z zbiranjem in shranjevanjem občutljivih podatkov o udeležencih, bi morale države članice in Komisija redno ocenjevati uspešnost, učinkovitost in učinek podpore ESS za spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini, predvsem glede prikrajšanih oseb, kot so Romi. Države članice se spodbuja, da o pobudah, ki se financirajo iz ESS, poročajo v nacionalnih socialnih poročilih, priloženih nacionalnim programom reform, zlasti glede marginaliziranih skupnosti, kot so Romi in migranti.

(17)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi teritorialnimi in družbeno-gospodarskimi akterji, ob upoštevanju akterjev, ki delujejo na regionalni in lokalni ravni, zlasti krovnih organizacij, ki zastopajo lokalne in regionalne organe oblasti, organizirane civilne družbe, gospodarskih in socialnih partnerjev, predvsem pa socialnih partnerjev in nevladnih organizacij. Zato bi morale države članice zagotoviti udeležbo socialnih partnerjev in nevladnih organizacij pri strateškem upravljanju ESS, in sicer od zasnove prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja in vrednotenja rezultatov ESS.

(18)

Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS, prispeva k spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami v skladu s členom 8 PDEU. Vrednotenja so pokazala, da je pomembno pravočasno in usklajeno upoštevati cilje v zvezi z enakostjo spolov v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in vrednotenja operativnih programov, in hkrati zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov, ekonomske neodvisnosti žensk, izobraževanja in nadgrajevanja veščin ter ponovnega vključevanja žrtev nasilja ženskega spola na trg dela in v družbo.

(19)

V skladu s členom 10 PDEU bi moralo izvajanje prednostnih nalog, financiranih iz ESS, prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, pri čemer bi bilo treba nameniti posebno pozornost osebam, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. Diskriminacijo na podlagi spola bi morali tolmačiti v širšem pomenu, da bi zajeli tudi druge vidike, povezane s spolom, upoštevaje sodno prakso Sodišča Evropske unije. Izvajanje prednostnih nalog, financiranih iz ESS, bi moralo prispevati tudi k spodbujanju enakih možnosti. ESS bi moral podpreti izpolnjevanje obveznosti Unije na podlagi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, med drugim na področju izobraževanja, dela, zaposlovanja in dostopnosti. ESS bi moral spodbujati tudi prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti. ESS ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti.

(20)

Podpora za socialne inovacije prispeva k boljši odzivnosti politik na socialne spremembe. ESS bi moral spodbujati in podpirati inovativna socialna podjetja in podjetnike, kakor tudi inovativne projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije in drugi akterji socialne ekonomije. Zlasti je za izboljšanje učinkovitosti politik pomembno, da se inovativne rešitve pred razširjanjem preskusijo in ovrednotijo, da se upraviči posebna podpora iz ESS. Ena od inovativnih rešitev bi bila lahko razvoj meril socialne pravičnosti, kot so na primer oznake socialne pravičnosti, pod pogojem, da se izkaže za uspešno.

(21)

Transnacionalno sodelovanje ima znatno dodano vrednost, zato bi ga morale podpirati vse države članice, razen v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tako je treba okrepiti vlogo Komisije pri omogočanju izmenjav izkušenj in pri usklajevanju izvajanja ustreznih pobud.

(22)	Za spodbujanje integriranega in celostnega pristopa pri zaposlovanju in socialnem vključevanju bi moral ESS podpirati medsektorska in teritorialna partnerstva.

(23)

Vključevanje regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani bi moralo pripomoči k izvajanju strategije Evropa 2020 in njenih krovnih ciljev. Za dejavnejšo vključitev regionalnih in lokalnih organov, mest, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v celotno pripravo in izvajanje operativnih programov se lahko uporabijo in podprejo teritorialni dogovori, lokalne pobude za zaposlovanje in socialno vključevanje, trajnostne in vključujoče strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na urbanih in podeželskih območjih, in strategije trajnostnega urbanega razvoja.

(24)	Uredba (EU) št. 1303/2013 določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen določenih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe, kar zadeva ESS.

(25)	Za lažjo uporabo ESS in zmanjšanje tveganja napak ter z upoštevanjem posebnosti operacij, ki jih podpira ESS, je primerno določiti določbe, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1303/2013 glede upravičenosti izdatkov.

(26)	Uporaba standardnih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in financiranja na podlagi pavšalne stopnje bi morala pripomoči k poenostavitvi za upravičence in zmanjšati upravno breme vseh partnerjev v projektih ESS.

(27)	Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje vsakega operativnega programa ter čim učinkovitejše in uporabnikom čim prijaznejše izvajanje programa. Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki bi upravičencem otežila uporabo sredstev.

(28)	Države članice in regije bi bilo treba spodbuditi, da okrepijo učinke finančnega vzvoda ESS s finančnimi instrumenti, da bi na primer podprli študente, ustvarjanje delovnih mest, mobilnost delavcev, socialno vključevanje in socialno podjetništvo.

(29)	ESS bi moral dopolnjevati druge programe Unije, med ESS in drugimi finančnimi instrumenti Unije pa bi bilo treba razviti tesne sinergije.

(30)

Vlaganje v človeški kapital je glavni vzvod, s katerim si lahko Unija zagotovi mednarodno konkurenčnost in trajno oživitev svojega gospodarstva. Z nobeno drugo vrsto naložb ne bo mogoče doseči strukturnih reform, če jih ne spremlja skladna, v rast usmerjena strategija za razvoj človeškega kapitala. Zato je treba zagotoviti, da bodo v programskem obdobju 2014-2020 viri, namenjeni izboljšanju spretnosti in zvišanju stopnje zaposlenosti, omogočili ustrezen obseg ukrepanja.

(31)

Na Komisijo bi bilo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z opredelitvijo standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov glede na različne vrste operacij. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)	Komisiji bi moral pri upravljanju ESS pomagati odbor iz člena 163 PDEU.

(33)

Ker ta uredba nadomešča Uredbo (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti. Kljub temu pa ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje podpore, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1081/2006 ali katere koli druge zakonodaje, ki ureja to pomoč na dan 31. decembra 2013. Navedena uredba ali druga taka zakonodaja, ki se uporablja, bi se posledično morali po 31. Decembru 2013 še naprej uporabljati za to pomoč ali zadevne operacije do njihovega zaključka. Zahtevki za pomoč, vloženi ali odobreni na podlagi Uredbe (ES) št. 1081/2006, bi morali še naprej ostati v veljavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa naloge Evropskega socialnega sklada (ESS), vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, področje uporabe njegove podpore, posebne določbe in vrste izdatkov, upravičenih do pomoči.

Člen 2

Naloge

1. ESS spodbuja visoke stopnje zaposlenosti in kakovost delovnih mest, izboljšuje dostop do trga dela, podpira geografsko in poklicno mobilnost delavcev ter olajšuje njihovo prilagajanje industrijskim spremembam in spremembam proizvodnih sistemov, potrebne za trajnostni razvoj, spodbuja visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja za vse in podpira prehod mladih iz izobraževanja v zaposlovanje, deluje proti revščini in krepi socialno vključevanje, spodbuja enakost spolov, nediskriminacijo in enake možnosti, s tem pa prispeva k uresničevanju prednostnih nalog Unije za krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.

2. ESS uresničuje naloge, določene v odstavku 1, s podpiranjem držav članic pri izvajanju prednostnih nalog in doseganju krovnih ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) ter s tem, da državam članicam omogoča obravnavati posebne izzive pri uresničevanju ciljev strategije Evrope 2020. ESS podpira oblikovanje in izvajanje politik in ukrepov, povezanih z njegovimi nalogami, in sicer ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic in ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) in členom 148(4) PDEU, po potrebi pa tudi na nacionalni ravni, nacionalne programe reform ter druge zadevne nacionalne strategije in poročila.

3. ESS koristi ljudem, vključno prikrajšanim ljudem, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, marginalizirane skupnosti in ljudje vseh starosti, ki jim grozita revščina in socialna izključenost. ESS zagotavlja tudi podporo delavcem, podjetjem, vključno z akterji socialne ekonomije, in podjetnikom ter sistemom in strukturam s ciljem olajšanja njihovega prilagajanja novim izzivom, vključno z zmanjševanjem kvalifikacijskih vrzeli, ter spodbujanja dobrega upravljanja, družbenega napredka in izvajanja reform, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in socialne politike.

Člen 3

Področje uporabe podpore

1. V okviru tematskih ciljev iz točk (8), (9), (10) in (11) prvega pododstavka člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki ustrezajo točkam (a), (b), (c) in (d) tega odstavka, in v skladu s svojimi nalogami ESS podpira naslednje prednostne naložbe:

(a)

za tematski cilj „spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev“:

(i)	dostop do delovnih mest za iskalce zaposlitve in neaktivne osebe, vključno z dolgotrajno brezposelnimi in osebami, ki so oddaljene od trga dela, tudi prek lokalnih pobud za zaposlovanje in spodbujanje mobilnosti delavcev.

(ii)	trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade;

(iii)

samozaposlovanje, podjetništvo in ustanavljanje podjetij, vključno z inovativnimi mikro, malimi in srednjimi podjetji;

(iv)	enakost med moškimi in ženskami na vseh področjih, tudi pri dostopu do zaposlitve, poklicnem napredovanju, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in spodbujanju enakega plačila za enako delo;

(v)	prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe;

(vi)	aktivno in zdravo staranje;

(vii)

posodobitev institucij trga dela, kot so javne in zasebne službe za zaposlovanje, in ustreznejši odziv na potrebe trga dela, med drugim prek ukrepov za povečanje transnacionalne mobilnosti delavcev, kot tudi prek programov mobilnosti in boljšim sodelovanjem med institucijami in zainteresiranimi stranmi;

(b)

za tematski cilj „spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji“:

(i)	aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti;

(ii)	družbeno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;

(iii)

boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti;

(iv)	spodbujanje razpoložljivosti cenovno dostopnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega pomena;

(v)	spodbujanje socialnega podjetništva in poklicnega vključevanja v socialna podjetja ter socialnega in solidarnega gospodarstva, da bi vsem olajšali dostop do zaposlitve;

(vi)	strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

(c)

za tematski cilj „vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje“:

(i)

zmanjševanje in preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, med drugim s formalnimi, neformalnimi in priložnostnimi možnostmi učenja za ponovno vključitev v izobraževanje in usposabljanje;

(ii)	izboljšanje kakovosti in učinkovitosti ter dostopa do terciarnega in enakovrednega izobraževanja za višjo stopnjo udeležbe in uspešnega zaključka izobraževanja, predvsem za prikrajšane skupine;

(iii)

krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc;

(iv)

izboljšanje odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela, lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter okrepljeni in kakovostnejši sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno prek mehanizmov za napovedovanje potreb po veščinah, prilagoditvijo učnih načrtov ter oblikovanjem in razvojem sistemov za učenje na delovnem mestu, vključno z dualnimi učnimi sistemi in vajeniškimi programi;

(d)

za tematski cilj „izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava“:

(i)

naložbe v institucionalno zmogljivost ter v učinkovitost javnih uprav in javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zagotovitev reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja;

Ta naložbena prednostna naloga velja samo v državah članicah, upravičenih do podpore iz Kohezijskega sklada, ali v državah članicah, ki imajo eno ali več regij ravni NUTS 2 iz člena 90(2)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(ii)	krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno prek sektorskih in teritorialnih dogovorov za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

2. ESS s prednostnimi naložbami iz odstavka 1 prispeva tudi k drugim tematskim ciljem iz prvega odstavka člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013, predvsem s:

(a)

podpiranjem prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, gospodarno z viri in okoljsko trajnostno, prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja, potrebnih za prilagoditev vzorcev ravnanja, spretnosti in kvalifikacij, s strokovnim izpopolnjevanjem zaposlenih in ustvarjanjem novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem in energijo;

(b)	krepitvijo dostopnosti in uporabe ter kakovosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij prek razvoja digitalne pismenosti in e-učenja, ter naložbami v e-vključevanje, e-spretnosti in s tem povezana podjetniška znanja;

(c)	spodbujanjem raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na podlagi razvoja podiplomskega študija in podjetniških znanj, usposabljanja raziskovalcev, mreženja in partnerstev med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji;

(d)	krepitvijo konkurenčnosti in dolgoročne trajnosti malih in srednjih podjetij s spodbujanjem prilagodljivosti podjetij, vodstvenih kadrov in delavcev, večjimi naložbami v človeški kapital in s podporo ustanovam, ki zagotavljajo praktično poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Člen 4

Usklajenost in tematska osredotočenost

1. Države članice zagotovijo, da so strategija in ukrepi, določeni v operativnih programih usklajeni in ustrezni za obravnavanje izzivov, opredeljenih v okviru nacionalnih programov reform in po potrebi drugih nacionalnih strategij za boj proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti ter tudi ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, da bi prispevali k uresničevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine.

2. Vsaj 20 % skupnih sredstev ESS v posamezni državi članici se dodeli tematskemu cilju „spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji“ iz točke (9) prvega odstavka člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3. Države članice si prizadevajo za tematsko osredotočenost na naslednje načine:

(a)	pri bolj razvitih regijah države članice osredotočijo najmanj 80 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do pet prednostnih naložb iz člena 3(1);

(b)	pri regijah v prehodu države članice osredotočijo najmanj 70 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do pet prednostnih naložb iz člena 3(1);

(c)	pri manj razvitih regijah države članice osredotočijo najmanj 60 % sredstev ESS, dodeljenih vsakemu posameznemu operativnemu programu, na do pet prednostnih naložb iz člena 3(1).

4. Prednostne osi iz člena 11(1) se izključijo iz izračuna odstotnih deležev, navedenih v odstavkih 2 in 3 tega člena.

Člen 5

Kazalniki

1. Skupni kazalniki učinkov in rezultatov, določeni v Prilogi I k tej uredbi, in po potrebi kazalniki za posamezne programe se uporabljajo v skladu s členom 27(4) in členom 96(2)(b)(ii) in (iv) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Pri vseh prednostnih naložbah je treba sporočiti vse skupne kazalnike učinkov in rezultatov. Kazalnike rezultatov iz Priloge II k tej uredbi se sporočijo v skladu z odstavkom 2 tega člena. Po potrebi se podatki razčlenijo po spolu.

Za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se izhodiščna vrednost določi pri nič. Kadar narava podprtih operacij to zahteva in dopušča, se zbirne številčno-ovrednotene ciljne vrednosti za te kazalnike določijo za leto 2023. Kazalniki učinka se izrazijo v absolutnih številih.

Za te skupne kazalnike učinka in posebne kazalnike učinka za posamezne programe, pri katerih je bila za leto 2023 določena zbirna številčno-opredeljena ciljna vrednost, se izhodiščne vrednosti določijo z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Posebni kazalniki učinka za posamezne programe in s tem povezani cilji so lahko izraženi številčno opredeljeno ali opisno.

2. Poleg odstavka 1 se kazalniki rezultatov, določeni v Prilogi II k tej uredbi, uporabljajo za vse operacije, ki prejemajo pomoč v okviru prednostne naložbe iz člena 3(1)(a)(ii) za izvajanje pobude za zaposlovanje mladih. Vsi kazalniki iz Priloge II k tej uredbi so povezani s številčno-opredeljeno zbirno ciljno vrednostjo za leto 2023 in izhodiščno vrednostjo.

3. Vsak organ upravljanja skupaj z letnimi poročili o izvajanju predloži elektronsko strukturirane podatke za vsako prednostno os, razčlenjeno po naložbenih prednostnih področjih. Podatki se posredujejo za kategorije ukrepov iz člena 96(2)(b)(vi) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter kazalnike učinka in rezultatov. Z odstopanjem od člena 50(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se poslani podatki o kazalnikih učinka in kazalnikih rezultatov nanašajo na delno ali v celoti izvedene operacije.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA PROGRAMSKO NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE

Člen 6

Vključevanje partnerjev

1. Sodelovanje partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 pri izvajanju operativnih programov lahko poteka v obliki globalnih nepovratnih sredstev, opredeljenih v členu 123(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013. V takih primerih se v operativnem programu opredeli del zadevnega operativnega programa, na katerega se globalna nepovratna sredstva nanašajo, vključno z okvirnimi dodeljenimi finančnimi sredstvi iz vsake posamezne prednostne osi za zadevni del.

2. Za spodbuditev ustrezne udeležbe socialnih partnerjev pri ukrepih, ki jih podpira ESS, organi upravljanja operativnega programa v regiji, opredeljeni v členu 90(2)(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ali v državi članici, ki je upravičena do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se glede na potrebe dodeli ustrezen znesek sredstev iz ESS za dejavnosti krepitve zmogljivosti, in sicer v obliki usposabljanja, mreženja in krepitve socialnega dialoga, ter za dejavnosti, ki jih socialni partnerji izvajajo skupaj.

3. Za spodbuditev ustrezne udeležbe nevladnih organizacij pri ukrepih, ki jih podpira ESS, zlasti na področju socialne vključenosti, enakosti spolov in enakih možnosti, ter dostopa nevladnih organizacij do teh ukrepov, organi upravljanja operativnega programa v regiji, opredeljeni v členu 90(2)(a) ali (b) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ali v državi članici, ki je upravičena do podpore iz Kohezijskega sklada, zagotovijo, da se ustrezen znesek virov ESS dodeli dejavnostim krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij.

Člen 7

Spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami

Države članice in Komisija spodbujajo enakost med moškimi in ženskami z vključevanjem tega načela v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1303/2013 v vseh fazah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja operativnih programov. Države članice in Komisija prek ESS podpirajo tudi posebne ciljno naravnane ukrepe v sklopu kakršnih koli prednostnih naložb iz člena 3 in zlasti člena 3(1)(a)(iv) te uredbe za povečanje trajne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju, s čimer se ukrepa proti feminizaciji revščine, za zmanjšanje segregacije na podlagi spola, boju proti spolnim stereotipom na trgu dela in v izobraževanju in usposabljanju ter za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, kot tudi enakopravne porazdelitve obveznosti za oskrbo med moškimi in ženskami.

Člen 8

Spodbujanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji

Države članice in Komisija spodbujajo enake možnosti za vse, brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, vključno z dostopnostjo za invalide z vključevanjem načela nediskriminacije iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Države članice in Komisija prek ESS podpirajo tudi posebne ukrepe v okviru katerekoli od prednostnih naložb iz člena 3 in zlasti členu 3(1)(b)(iii) te uredbe. Taki ukrepi so namenjeni boju proti vsem oblikam diskriminacije, kot tudi izboljšanju dostopnosti za invalide, da se poveča vključenost na trgu dela, v izobraževanju in usposabljanju ter s tem okrepi socialna vključenost, zmanjšajo neenakosti v smislu uspešnega zaključka izobraževanja in zdravstvenega stanja ter pospeši prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti, zlasti za tiste, ki doživljajo večplastno diskriminacijo.

Člen 9

Socialne inovacije

1. ESS spodbuja socialne inovacije na vseh področjih, ki spadajo v njegovo področje uporabe, kakor je opredeljeno v členu 3, zlasti za preskušanje, vrednotenje in razširjanje inovativnih rešitev, vključno na lokalni ali regionalni ravni, za obravnavo socialnih potreb z zadevnimi akterji in še posebej s socialnimi partnerji.

2. Države članice v operativnih programih ali kasneje pri izvajanju opredelijo področja socialnih inovacij, ki ustrezajo posebnim potrebam držav članic.

3. Komisija olajšuje krepitev zmogljivosti za socialne inovacije, zlasti s pospeševanjem vzajemnega učenja, vzpostavljanjem mrež ter razširjanjem in spodbujanjem dobrih praks in metodologij.

Člen 10

Transnacionalno sodelovanje

1. Države članice podpirajo transnacionalno sodelovanje, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se poveča uspešnost politik, ki jih podpira ESS. Transnacionalno sodelovanje vključuje partnerje iz vsaj dveh držav članic.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko država članica s samo enim operativnim programom, ki ga podpira ESS, ali enim operativnim programom, ki se financira iz več skladov, izjemoma odloči, da ne bo podprla ukrepov transnacionalnega sodelovanja, in sicer v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti.

3. Države članice lahko v sodelovanju z zadevnimi partnerji izberejo teme transnacionalnega sodelovanja s seznama skupnih tem, ki ga predlaga Komisija in potrdi odbor iz člena 25, ali izberejo katerekoli druge teme, ki ustrezajo njihovim specifičnim potrebam.

4. Komisija olajšuje transnacionalno sodelovanje pri skupnih temah s seznama iz odstavka 3, po potrebi pa tudi pri drugih temah, ki jih izberejo države članice, z vzajemnim učenjem in usklajenimi ali skupnimi ukrepi. Komisija upravlja zlasti platformo na ravni Unije za lažje oblikovanje transnacionalnih partnerstev, izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in mreženje ter uporabo in razširjanje pomembnih rezultatov. Poleg tega Komisija za lažje transnacionalno sodelovanje razvije usklajen okvir za izvajanje, vključno s skupnimi merili za upravičenost, vrstami in časovnim razporedom ukrepov ter skupnimi metodološkimi pristopi za spremljanje in vrednotenje.

Člen 11

Za sklad specifične določbe za operativne programe

1. Z odstopanjem od člena 96(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se lahko v operativnih programih določijo prednostne osi za izvajanje socialnih inovacij in transnacionalnega sodelovanja iz členov 9 in 10 te uredbe.

2. Z odstopanjem od člena 120(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se najvišja stopnja sofinanciranja za prednostno os poveča za deset odstotnih točk, vendar ne preseže 100 %, kadar je prednostna os v celoti namenjena socialnim inovacijam ali transnacionalnemu sodelovanju ali kombinaciji obojega.

3. Poleg določb iz člena 96(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se v operativnih programih določi tudi prispevek načrtovanih ukrepov, ki jih podpira ESS za:

(a)	tematske cilje iz točk (1) do (7) prvega odstavka člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013 po prednostnih oseh, če je primerno;

(b)	socialne inovacije in transnacionalno sodelovanje iz členov 9 in 10 te uredbe, kadar teh področij ne pokriva posebna prednostna os.

Člen 12

Posebne določbe o obravnavi teritorialnih posebnosti

1. ESS lahko podpira strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na urbanih in podeželskih območjih, kot je navedeno v členih 32, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1303/2013, teritorialne dogovore in lokalne pobude za zaposlovanje, vključno z zaposlovanjem mladih, izobraževanje in socialno vključevanje ter celostne teritorialne naložbe iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

2. Kot dopolnilo k ukrepom ESRR iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) lahko ESS podpre trajnostni urbani razvoj s strategijami integriranih ukrepov za reševanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov na urbanih območjih, ki jih določijo države članice na podlagi načel, določenih v njihovih zadevnih partnerskih sporazumih.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE ZA FINANČNO UPRAVLJANJE

Člen 13

Upravičenost izdatkov

1. ESS zagotovi podporo za upravičene izdatke, ki lahko, kot je določeno v členu 120(2)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013, vključujejo vse finančne vire, ki jih skupaj prispevajo delodajalci in delavci.

2. ESS lahko podpre izdatke za operacije, ki se izvajajo zunaj programskega območja, vendar v Uniji, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	operacija koristi programskemu območju;

(b)

obveznosti organov za operativni program glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z operacijo izpolnijo organi, ki so pristojni za operativni program, v okviru katerega se ta operacija podpira, ali pa sklenejo dogovore z organi v državi članici, v kateri se operacija izvaja, če so v tej državi članici izpolnjene obveznosti glede upravljanja, nadzora in revizije v zvezi z operacijo.

3. Do mejne vrednosti 3 % proračuna operativnega programa ESS ali dela operativnega programa, ki se financira iz več skladov, namenjenega za ESS, so izdatki, nastali zunaj Unije, za prispevek ESS upravičeni, pod pogojem, da zadevajo tematske cilje iz člena 3(1)(a) ali člena 3(1)(c), in pod pogojem, da je zadevni odbor za spremljanje programa soglašal z operacijo ali vrsto zadevnih operacij.

4. Poleg izdatkov iz člena 69(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 nakup infrastrukture, zemljišč in nepremičnin ni upravičen do prispevka iz ESS.

5. Prispevki v naravi v obliki prejemkov ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz ESS, pod pogojem, da so prispevki v naravi nastali v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili in da ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba.

Člen 14

Poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov

1. Poleg izbire iz člena 67 Uredbe (EU) št. 1303/2013 lahko Komisija povrne izdatke, ki so jih plačale države članice, na podlagi standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija. Zneski, izračunani na tej podlagi, se štejejo za javno podporo, izplačano upravičencem, in za upravičene izdatke za namene uporabe Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Za namen prvega pododstavka se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi z vrsto zajetih operacij, opredelitvami standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov ter njihovih najvišjih zneskov, ki se lahko prilagodijo v skladu s skupno dogovorjenimi metodami, ob ustreznem upoštevanju izkušenj, pridobljenih v prejšnjem programskem obdobju.

Izključni cilj finančnih revizij je preverjanje, da so izpolnjeni pogoji za povračila s strani Komisije na podlagi standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov.

Kadar se v skladu s prvim pododstavkom uporablja financiranje na podlagi standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov, lahko država članica svoje uporabi računovodske prakse v podporo operacijam. V tej uredbi in Uredbi (EU) št. 1303/2013 se za take računovodske prakse in iz njih izhajajoče zneske ne uporablja revizija revizijskega organa ali Komisije.

2. V skladu s členom 67(1)(d) in (5)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se pavšalna stopnja do 40 % upravičenih neposrednih stroškov za osebje lahko uporabi za kritje preostalih upravičenih stroškov operacije, ne da bi morala zadevna država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi.

3. Kadar javna podpora za nepovratna sredstva in vračljivo pomoč ne presega 100 000 EUR, se zneski iz člena 67(1)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013, poleg metod, ki jih določa člen 67(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko določijo za vsak primer posebej s sklicevanjem na predlog proračuna, o katerem se predhodno dogovori organ upravljanja.

4. Ne glede na člen 67(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 imajo nepovratna sredstva in vračljiva pomoč, za katera javna podpora ne presega 50 000 EUR, obliko standardnih lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov v skladu z odstavkom 1 tega člena ali s členom 67 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ali pavšalnih stopenj v skladu s členom 67 Uredbe (EU) št. 1303/2013, razen za operacije, ki dobivajo pomoč v okviru sheme državne pomoči. Kadar se uporabi financiranje na podlagi pavšalnih stopenj, se tiste kategorije stroškov, ki se uporabijo za izračun stopnje, povrnejo v skladu s členom 67(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 15

Finančni instrumenti

V skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 lahko ESS podpira ukrepe in politike, ki spadajo v njegovo področje uporabe, s finančnimi instrumenti, tudi z mikrokrediti in jamstvenimi skladi.

POGLAVJE IV

POBUDA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH

Člen 16

Pobuda za zaposlovanje mladih

Pobuda za zaposlovanje mladih podpira boj proti brezposelnosti mladih v upravičenih regijah Unije z zagotavljanjem podpore za ukrepe iz člena 3(1)(a)(ii) te uredbe. Namenjena je vsem mladim, mlajšim od 25 let, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki prebivajo v upravičenih regijah, ki so neaktivni ali brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi, in so ali niso prijavljeni kot iskalci dela. Države članice lahko prostovoljno odločijo, da ciljno skupino razširijo na mlade pod 30. letom.

V pobudi za zaposlovanje mladih 2014–2015 so „upravičene regije“ tiste regije ravni NUTS 2, v katerih je bila leta 2012 stopnja brezposelnosti mladih med 15. in 24. letom višja od 25 %, in v državah članicah, kjer se je brezposelnost mladih leta 2012 zvišala za več kot 30 %, pa regije ravni NUTS 2, kjer je bila leta 2012 brezposelnost mladih višja od 20 %.

Sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih za obdobje 2016–2020 se lahko v proračunskem postopku v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 1311/2013 zvišajo. Za določitev upravičenih regij v pobudi za zaposlovanje mladih za obdobje 2016–2020 se referenčni podatki za leto 2012 iz drugega pododstavka štejejo kot sklicevanje na zadnje razpoložljive letne podatke. Za razčlenitev dodatnih virov po državah članicah velja enak postopek kot za prvotno dodelitev v skladu v Prilogo VIII Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice se v dogovoru s Komisijo lahko odločijo dodeliti omejen znesek, ki ne presega 10 % sredstev v okviru pobude za zaposlovanje mladih, za mlade v podregijah, ki imajo visoko stopnjo brezposelnosti mladih in so zunaj upravičenih regij NUTS 2.

Člen 17

Tematska osredotočenost

Posebna dodelitev sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih se ne upošteva za namene izračuna tematske osredotočenosti iz člena 4.

Člen 18

Programsko načrtovanje

Pobuda za zaposlovanje mladih je vključena v programsko načrtovanje ESS v skladu s členom 96 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Države članice po potrebi določijo ustrezne ureditve programskega načrtovanja za pobudo za zaposlovanje mladih v njihovem zadevnem partnerskem sporazumu in njihovem operativnem programu.

Ureditev programskega načrtovanja je lahko v eni ali več od naslednjih oblik:

(a)	posebni operativni program;

(b)	posebna prednostna os v okviru operativnega programa;

(c)	del ene ali več prednostnih osi.

Za pobudo za zaposlovanje mladih se uporabljata člena 9 in 10 te uredbe.

Člen 19

Spremljanje in vrednotenje

1. Poleg nalog odbora za spremljanje, določenih v členu 110 Uredbe (EU) št. 1303/2013 odbor za spremljanje najmanj enkrat letno preuči izvajanje pobude za zaposlovanje mladih v okviru operativnega programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev.

2. Letna poročila o izvajanju in končno poročilo iz člena 50(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 vsebujejo dodatne informacije o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih. Komisija Evropskemu parlamentu posreduje povzetek teh poročil, kot je navedeno v členu 53(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Komisija se udeleži letne razprave v Evropskem parlamentu o teh poročilih.

3. Organi upravljanja od aprila 2015 in za naslednja leta hkrati z letnimi poročili o izvajanju iz člena 50(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 elektronsko predložijo Komisiji strukturirane podatke za vsako prednostno os ali kateri koli del prednostne osi, ki podpira pobudo za zaposlovanje mladih. Posredovani podatki o kazalnikih se nanašajo na vrednosti za kazalnike iz prilog I in II k tej uredbi in po potrebi na kazalnike za posamezne programe. Nanašajo se na delno ali v celoti izvedene operacije.

4. Letna poročila o izvajanju iz člena 50(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali, kadar je ustrezno, poročilo o napredku iz člena 111(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter letno poročilo o izvajanju, predloženo do 31. maja 2016, predstavijo glavne ugotovitve vrednotenj iz odstavka 6 tega člena. Poročila tudi opredelijo in ocenijo kakovost ponudb o zaposlitvi, ki jih prejmejo udeleženci pobude za zaposlovanje mladih, vključno s prikrajšanimi osebami, tistimi iz marginaliziranih skupin in tistimi, ki opustijo izobraževanje brez pridobljene kvalifikacije. Poročila tudi opredelijo in ocenijo njihov napredek pri nadaljevanju izobraževanja, iskanju trajnostne in dostojne zaposlitve ali začetku vajeništva ali kakovostnega pripravništva.

5. Poročila o napredku iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1303/2013 vsebujejo dodatne informacije o pobudi za zaposlovanje mladih in ocenijo njeno izvajanje. Komisija Evropskemu parlamentu posreduje povzetek teh poročil, kot je navedeno v členu 53(2) navedene uredbe in se bo udeležila razprave v Evropskem parlamentu o teh poročil.

6. Vsaj dvakrat v programskem obdobju se z vrednotenjem oceni uspešnost, učinkovitost in učinek skupne podpore iz ESS in posebnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih in izvajanje jamstva za mlade.

Prvo vrednotenje bo zaključeno do 31. decembra 2015, drugo vrednotenje pa do 31. decembra 2018.

Člen 20

Ukrepi informiranja in obveščanja javnosti

1. Upravičenci zagotovijo, da se tisti, ki sodelujejo v operaciji, posebej obvestijo o podpori iz pobude za zaposlovanje mladih, zagotovljene s pomočjo sredstev ESS in posebnih sredstev, dodeljenih za pobudo za zaposlovanje mladih.

2. Vsak dokument, ki se nanaša na izvajanje operacije in je izdan za javnost ali udeležence, vključno s potrdili o udeležbi ali drugimi potrdili, vključuje izjavo, da je operacija prejela podporo iz pobude za zaposlovanje mladih.

Člen 21

Tehnična pomoč

Države članice lahko posebna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih vključijo v izračun omejitve za celotni znesek sredstev, dodeljen vsaki državi članici za tehnično pomoč.

Člen 22

Finančna podpora

1. S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi najvišji znesek podpore iz posebnih sredstev, dodeljenih za pobudo za zaposlovanje mladih in ustrezne podpore ESS kot skupni znesek in tudi po kategorijah regij za vsako prednostno os. Ustrezna podpora ESS je najmanj enaka višini podpore iz posebnih sredstev, dodeljenih za pobudo za zaposlovanje mladih za vsako prednostno os.

2. Na podlagi zneskov iz odstavka 1 se s sklepom Komisije iz odstavka 1 prav tako določi razmerje med kategorijami regij za sredstva ESS za vsako prednostno os.

3. Kadar se pobuda za zaposlovanje mladih izvaja po posebni prednostni osi, ki pokriva upravičene regije iz več kot ene kategorije, se za dodeljena sredstva ESS uporablja najvišja stopnja sofinanciranja.

Za posebna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih ne velja zahteva nacionalnega sofinanciranja.

Splošna stopnja sofinanciranja prednostne osi, določena s sklepom Komisije iz odstavka 1, se izračuna na podlagi stopnje sofinanciranja sredstev ESS skupaj s posebnimi sredstvi za pobudo za zaposlovanje mladih.

Člen 23

Finančno upravljanje

Poleg člena 130 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Komisija pri povračilu vmesnih plačil in izplačilu končnih plačil za vsako prednostno os, namenjeno pobudi za zaposlovanje mladih, porazdeli povračilo iz proračuna Unije enakovredno med ESS in posebna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih. Po povračilu vseh virov iz posebnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih, Komisija ostala povračila iz proračuna Unije nameni za ESS.

Komisija porazdeli povračilo iz ESS med kategorije regij v skladu z razmerjem iz člena 22(2).

POGLAVJE V

PRENOS POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14(1) se prenese na Komisijo od 21. decembra 2013 do 31. decembra 2020.

3. Pooblastilo iz člena 14(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 14(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25

Odbor iz člena 163 PDEU

1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS), ustanovljen v skladu s členom 163 PDEU.

2. Član Komisije, odgovoren za predsedovanje odboru ESS, lahko to odgovornost prenese na visokega uradnika Komisije. Sekretariat odbora ESS zagotovi Komisija.

3. Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.

4. Odbor ESS ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki predstavlja organizacije delavcev in organizacije delodajalcev na ravni Unije.

5. Odbor ESS lahko na svoje seje povabi predstavnike Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada brez glasovalne pravice ter predstavnike zadevnih civilnodružbenih organizacij brez glasovalne pravice, če je na podlagi dnevnega reda seje potrebna njihova prisotnost.

6. Odbor ESS:

(a)	da mnenje o osnutkih sklepov Komisije v zvezi z operativnimi programi in programskim načrtovanjem v primeru podpore s strani ESS;

(b)	da mnenje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz ESS, kot tudi in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za ESS in vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije;

(c)	potrdi seznam skupnih tem transnacionalnega sodelovanja iz člena 10(3).

7. Odbor ESS lahko da mnenje o:

(a)	vprašanjih, povezanih s prispevkom ESS k izvajanju strategije Evropa 2020;

(b)	vprašanjih v zvezi z Uredbo (ES) št. 1303/2013, pomembnih za ESS;

(c)	vprašanjih v zvezi z ESS, ki jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 6.

8. Mnenja odbora ESS se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu. Komisija odbor ESS obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.

Člen 26

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje pomoči, vključno s popolno ali delno razveljavitvijo pomoči, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1081/2006 ali druge veljavne zakonodaje, ki urejajo to pomoč na dan 31. decembra 2013. Navedena uredba ali druga taka zakonodaja, ki se uporablja, se po 31. decembru 2013 posledično še naprej uporablja za to pomoč ali zadevne operacije do njihovega zaključka.

2. Zahtevki za pomoč, vloženi ali odobreni pred 1. januarjem 2014 na podlagi Uredbe (ES) št. 1081/2006, ostanejo še naprej v veljavi.

Člen 27

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1081/2006 se brez poseganja v določbe iz člena 26 te uredbe razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 28

Pregled

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2020 v skladu s členom 164 PDEU.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

R. ŠADŽIUS

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 82 in UL C 271, 19.9.2013, str. 101.

(2) UL C 225, 27.7.2012, str. 127.

(3) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 320 tega Uradnega lista).

(4) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

(5) Uredba (EU) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 12).

(6) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (Glej stran 289 tega Uradnega lista).

PRILOGA I

Skupni kazalniki učinka in rezultatov za naložbe ESS

(1) Skupni kazalniki učinka o udeležencih

"Udeleženci" (1) pomeni osebe, ki so neposredno upravičene do ukrepa ESS, ki so lahko identificirane, od katerih se lahko zahteva, da navedejo njihove značilnosti in za katere se namenijo specifični izdatki. Druge osebe se ne štejejo za udeležence. Vse podatke se razčleni po spolu.

Skupni kazalniki učinka za udeležence so:

—	brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*,

—	dolgotrajno brezposelni*,

—	neaktivni*,

—	neaktivni, ki se ne izobražujejo niti usposabljajo*,

—	zaposleni, vključno s samozaposlenimi*,

—	mlajši od 25 let*,

—	starejši od 54 let*,

—	starejši od 54 let, ki so brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi ali neaktivnimi, ki se ne izobražujejo ali se ne usposabljajo*,

—	s primarno (ISCED 1) ali nižjo sekundarno izobrazbo (ISCED 2)*,

—	z višjo sekundarno (ISCED 3) ali postsekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

—	s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*,

—	udeleženci, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov*,

—	udeleženci, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki*,

—	udeleženci, ki živijo v gospodinjstvu z enim odraslim članom z vzdrževanimi otroki*,

—	migranti, udeleženci tujega rodu, manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)**,

—	invalidi**,

—	druge prikrajšane osebe**.

Skupno število udeležencev bo samodejno izračunano na podlagi kazalnikov učinka.

Te podatke o udeležencih, ki sodelujejo v s strani ESS podprti operaciji, se navede v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 50(1) in (2) ter člena 111(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

—	brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti na področju nastanitve*,

—	s podeželskih območij* (2).

Ti podatki o udeležencih, v okviru zgornjih dveh kazalnikov se bodo navedli v letnih poročilih o izvajanju, kakor je določeno v členu 50(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ti podatki se zberejo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne naložbe. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi na tak način, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne naložbe.

(2) Skupni kazalniki učinka za subjekte so:

—	število projektov, ki jih v celoti ali delno izvedejo socialni partnerji ali nevladne organizacije,

—	število projektov, ki so namenjeni trajnostni udeležbi in napredku žensk v zaposlovanju,

—	število projektov, namenjenih javnim upravam ali javnim službam na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni,

—	število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in podjetji socialne ekonomije).

Ti podatki se navedejo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 50(1) in (2) ter členu 111(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(3) Skupni kazalniki takojšnjega učinka o udeležencih so:

—	neaktivni udeleženci, ki so se lotili iskanja zaposlitve po zaključku sodelovanja*,

—	udeleženci, ki so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja po zaključku sodelovanja*,

—	udeleženci, ki so pridobili kvalifikacijo po zaključku sodelovanja*,

—	udeleženci, vključno s samozaposlenimi, ki imajo zaposlitev po zaključku sodelovanja*,

—	prikrajšani udeleženci, ki so se lotili iskanja zaposlitve, so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, pridobivajo kvalifikacijo, imajo zaposlitev, vključno s samozaposlitvijo, po zaključku sodelovanja**.

Ti podatki se navedejo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 50(1) in (2) ter členu 111(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Vse podatke se razčleni po spolu.

(4) Skupni kazalniki dolgotrajnejših rezultatov o udeležencih so:

—	udeleženci, vključno s samozaposlenimi, ki so zaposleni šest mesecev po zaključku sodelovanja*,

—	udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja*,

—	udeleženci, starejši od 54 let, vključno s samozaposlenimi, ki imajo zaposlitev šest mesecev po zaključku sodelovanja*,

—	prikrajšani udeleženci, vključno s samozaposlenimi, ki imajo zaposlitev šest mesecev po zaključku sodelovanja**.

Ti podatki bodo navedeni v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 50(5) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Zberejo se na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne naložbe. Notranjo veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne naložbe. Vse podatke se razčleni po spolu.

(1) Organi upravljanja vzpostavijo sistem, da se evidence in hramba podatkov o posameznih udeležencih v računalniški obliki, določeni v členu 125(2)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ureditve glede obdelave podatkov, ki so jih vzpostavile države členice, morajo biti v skladu z določbami Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31), zlasti členoma 7 in 8 navedene direktive.

Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 7 Direktive 95/46/ES. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 7(c) Direktive 95/46/ES). Za opredelitev upravljavca glej člen 2 Direktive 95/46/ES.

Podatki, predloženi v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 8 Direktive 95/46/ES. Ob upoštevanju določb o primernih zaščitnih ukrepih lahko države članice iz razlogov javnega interesa bistvenega pomena določijo dodatna izvzetja poleg tistih, ki so določena v členu 8(2) Direktive 95/46/ES, bodisi z nacionalno zakonodajo ali odločitvijo nadzornega organa (člen 8(4) Direktive 95/46/ES).

(2) Podatki se zberejo na ravni majhnih upravnih oddelkov (lokalni upravni oddelki 2), v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

PRILOGA II

Kazalniki rezultatov za pobudo za zaposlovanje mladih

Ti podatki se predložijo v letnih poročilih o izvajanju, kakor so določena v členu 50(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in v poročilu, ki se predloži aprila 2015, kot je določeno v členu 19(3) te uredbe. Vse podatke se razčleni po spolu.

(1) Skupni kazalniki rezultatov o neposrednih rezultatih za udeležence

"Udeleženci" (1) pomeni osebe, ki so neposredno upravičene do ukrepa pobude za zaposlovanje mladih, ki se lahko identificirajo, od katerih se lahko zahteva njihove značilnosti in za katere se namenijo specifični izdatki.

Kazalniki o neposrednih rezultatih so:

—	brezposelni udeleženci, ki končajo ukrep, ki ga podpira pobuda za zaposlovanje mladih*,

—	brezposelni udeleženci, ki prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljevalno izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo po zaključku sodelovanja*,

—	brezposelni udeleženci, ki so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, so pridobili kvalifikacijo ali so, vključno s samozaposlenimi, zaposleni po zaključku sodelovanja*,

—	dolgotrajno brezposelni udeleženci, ki zaključijo ukrep, ki ga podpira pobuda za zaposlovanje mladih*,

—	dolgotrajno brezposelni udeleženci, ki prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljevalno izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo po zaključku sodelovanja*,

—	dolgotrajno brezposelni udeleženci, ki so udeleženi v dejavnostih izobraževanja/usposabljanja, ki so pridobili kvalifikacijo ali so, vključno s samozaposlenimi, zaposleni po zaključku sodelovanja*,

—	neaktivni udeleženci, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ki zaključijo ukrep, ki ga podpira pobuda za zaposlovanje mladih*,

—	neaktivni udeleženci, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ki prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo po zaključku sodelovanja*,

—	neaktivni udeleženci, ki niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, so pa udeleženi v dejavnosti izobraževanja/usposabljanja, ki pridobivajo kvalifikacijo ali so, vključno s samozaposlenimi, zaposleni, po zaključku sodelovanja*.

(2) Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence

Kazalniki dolgoročnejših rezultatov so:

—	udeleženci v nadaljevalnem izobraževanju, programih usposabljanja, ki privedejo do kvalifikacije, vajeništvu ali pripravništvu šest mesecev po prenehanju sodelovanja*,

—	udeleženci, ki so zaposleni šest mesecev po zaključku sodelovanja*,

—	udeleženci, ki so samozaposleni šest mesecev po zaključku sodelovanja*.

Podatke za kazalnike dolgoročnejših rezultatov se zbere na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev v okviru vsake prednostne naložbe. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni prednostne naložbe.

Podatki, predloženi v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 7 Direktive 95/46/ES. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 7(c) Direktive 95/46/ES). Za opredelitev upravljavca glej člen 2 Direktive 95/46/ES.

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Evropski parlament in SvetUredba (ES) št. 1081/2006	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člen 6	Člen 7
	Člen 8
Člen 7	Člen 9
Člen 8	Člen 10
Člen 9	—
Člen 10	—
	Člen 11
	Člen 12
Člen 11	Člen 13
	Člen 14
	Člen 15
	Členi 16 do 23
	Člen 24
	Člen 25
Člen 12	Člen 26
Člen 13	Člen 27
Člen 14	Člen 28
Člen 15	Člen 29