20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/50

UREDBA (EU) št. 1288/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 165(4) in 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporočilo Komisije z naslovom "Proračun za Evropo" z dne 29. junija 2011 poziva k enotnemu programu na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, vključno z mednarodnimi vidiki visokošolskega izobraževanja, ki bo združil akcijski program na področju vseživljenjskega učenja (v nadaljnjem besedilu: Vseživljenjsko učenje), uveden s Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), program Mladi v akciji (v nadaljnjem besedilu: Mladi v akciji), uveden s Sklepom št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), akcijski program Erasmus Mundus (v nadaljnjem besedilu: Erasmus Mundus), uveden s Sklepom št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), program ALFA III, uveden z Uredbo št. 1905/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter programa Tempus in Edulink, da se zagotovijo večja učinkovitost, večji strateški poudarek in sinergije, ki jih je treba izkoristiti med različnimi vidiki enotnega programa. Poleg tega se kot del tega enotnega programa (v nadaljnjem besedilu: Program) predlaga tudi šport.

(2)

Vmesna ocenjevalna poročila o obstoječih programih Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus ter javno posvetovanje o prihodnjih ukrepih Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, pa tudi na področju visokošolskega izobraževanja so razkrila močno in v nekaterih ozirih naraščajočo potrebo po trajnem sodelovanju in mobilnosti na teh področjih na evropski ravni. Ocenjevalna poročila so poudarila pomembnost oblikovanja tesnejših povezav med programi Unije in razvojem politik na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, izrazila željo po takšnem oblikovanju ukrepov Unije, da bi se lahko bolje odzivali na paradigmo vseživljenjskega učenja, ter pozvala k pristopu k izvajanju teh ukrepov, ki bo bolj prijazen do uporabnika in prilagodljiv, in k odpravi razdrobljenosti programov mednarodnega sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja.

(3)

Program bi se moral osredotočati na dostopnost sredstev in preglednost upravnih in finančnih postopkov, tudi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter digitalizacije. Za Program so izjemnega pomena tudi racionalizacija in poenostavitev organizacije in upravljanja ter trajno prizadevanje za zmanjšanje upravnih odhodkov.

(4)

Javno posvetovanje o strateških možnostih Unije pri izvajanju nove pristojnosti Unije na področju športa in ocenjevalno poročilo Komisije o pripravljalnih ukrepih na področju športa sta zagotovila koristne podatke glede prednostnih področij za ukrepanje Unije in ponazorila dodano vrednost, ki jo lahko Unija prispeva pri podpiranju dejavnosti, katerih cilj je ustvarjanje, skupna uporaba ter širjenje izkušenj in znanja o različnih vprašanjih, ki vplivajo na šport na evropski ravni, pod pogojem, da so osredotočene predvsem na osnovno raven.

(5)

Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast opredeljuje strategijo rasti Unije za prihajajoče desetletje za podporo takšni rasti z zastavitvijo petih ambicioznih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020, zlasti na področju izobraževanja, kjer je cilj zmanjšati šolski osip na raven pod 10 % in omogočiti, da bo vsaj 40 % posameznikov, starih med 30 in 34 let, imelo zaključeno terciarno ali enakovredno izobrazbo. To vključuje tudi vodilne pobude strategije, zlasti Mladi in mobilnost in Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta.

(6)

Svet je v svojih sklepih z dne 12. maja 2009 pozval k strateškemu okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), z zastavitvijo štirih strateških ciljev kot odziv na izzive pri oblikovanju Evrope, ki temelji na znanju, in pri doseganju, da postane vseživljenjsko učenje realnost za vse.

(7)

Na podlagi členov 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pa tudi členov 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah, Program med drugim spodbuja enakopravnost žensk in moških ter ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Pri izvajanju Programa je treba povečati dostopnost za člane prikrajšanih in ranljivih skupin ter dejavno obravnavati posebne učne potrebe invalidov.

(8)

Program bi moral vsebovati močno mednarodno razsežnost zlasti na področju visokošolskega izobraževanja, ne le zaradi izboljšanja kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja v prizadevanjih za dosego širših ciljev ET 2020 in privlačnosti Unije kot destinacije za študij, temveč tudi zaradi spodbujanja razumevanja med ljudmi ter prispevka k trajnostnemu razvoju visokošolskega izobraževanja v partnerskih državah in k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju, med drugim s spodbujanjem "kroženja možganov" z ukrepi za mobilnost državljanov partnerskih držav. V ta namen bi bilo treba zagotoviti sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI), evropskega sosedskega instrumenta (ENI), instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in partnerskega instrumenta za sodelovanje s tretjimi državami (PI). Sredstva bi se lahko zagotovila tudi iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) v skladu s postopki, ki veljajo zanj. Za uporabo omenjenih sredstev bi bilo treba uporabljati določbe te uredbe, pri čemer bi bilo treba zagotoviti skladnost z uredbami, ki so vzpostavile navedene instrumente in navedeni sklad.

(9)

Svet je v svoji resoluciji z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) poudaril, da je treba obravnavati vse mlade kot bogastvo v družbi, in pozval k spodbujanju njihovega sodelovanja v razvoju politik, ki jih zadevajo, s pomočjo stalnega strukturiranega dialoga med tistimi, ki odločajo, ter mladimi in mladinskimi organizacijami na vseh ravneh.

(10)

Združitev formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja v en sam program bi moralo ustvariti sinergije in spodbuditi medsektorsko sodelovanje različnih sektorjev izobraževanja, usposabljanja in mladine. Med izvajanjem Programa bi bilo treba ustrezno upoštevati posebne potrebe različnih sektorjev in po potrebi vlogo lokalnih in regionalnih oblasti.

(11)

V podporo mobilnosti, enakosti in študijski odličnosti bi morala Unija kot pilotski projekt uvesti Jamstveno shemo za študentska posojila in tako študentom ne glede na njihovo socialno ozadje omogočiti magistrski študij v neki drugi državi, ki lahko sodeluje v Programu (v nadaljnjem besedilu: država Programa). Jamstvena shema za študentska posojila bi morala biti na voljo finančnim institucijam, ki so pripravljene ponuditi posojila za magistrski študij v drugih državah Programa pod ugodnimi pogoji za študente. To dodatno inovativno orodje za učno mobilnost ne bi smelo niti nadomestiti sedanjih niti ovirati razvoja prihodnjih sistemov štipendij ali posojil za podporo mobilnosti študentov na lokalni ali nacionalni ravni oziroma na ravni Unije. Jamstveno shemo za študentska posojila bi bilo treba pozorno spremljati in ocenjevati, zlasti glede njenega sprejema na trgu v različnih državah. Evropskemu parlamentu in Svetu bi bilo treba v skladu s členom 21(2) in (3) najpozneje do konca leta 2017 poslati vmesno ocenjevalno poročilo, da bi pridobili politične smernice o nadaljevanju izvajanja Jamstvene sheme za študentska posojila.

(12)

Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje Programa. To vključuje, kadar je možno, reševanje upravnih vprašanj, ki ustvarjajo težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje. V skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES (8) se države članice spodbuja, da uvedejo skrajšane postopke sprejema.

(13)

Sporočilo Komisije z naslovom "Podpiranje rasti in delovnih mest – program za posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja v Evropi" z dne 20. septembra 2011 določa okvir, znotraj katerega lahko Unija, države članice in visokošolske institucije sodelujejo, da bi povečale število diplomantov, izboljšale kakovost izobraževanja in kar najbolj povečale prispevek, ki ga visokošolsko izobraževanje in raziskave lahko prinesejo k temu, da bodo gospodarstva in družbe držav članic iz svetovne gospodarske krize izšle močnejše.

(14)

Za boljše spoprijemanje z brezposelnostjo mladih v Uniji bi bilo treba posebno pozornost nameniti nadnacionalnemu sodelovanju med institucijami visokošolskega in poklicnega izobraževanja ter podjetji, da se izboljša zaposljivost študentov in razvijejo podjetniške veščine.

(15)

Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo 29 evropskih držav, je uvedla medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi Evropskega visokošolskega prostora, kar zahteva stalno podporo na ravni Unije.

(16)

Bistvena vloga, s katero poklicno izobraževanje in usposabljanje pripomoreta k doseganju številnih ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020, je splošno priznana in opredeljena v prenovljenem kopenhagenskem procesu (2011–2020), predvsem ob upoštevanju njunega potenciala za reševanje visoke stopnje brezposelnosti v Evropi, še posebno brezposelnosti mladih in dolgoročne brezposelnosti, spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja, preprečevanje socialne izključenosti in spodbujanje aktivnega državljanstva. Za premostitev razkoraka med znanjem, pridobljenim z izobraževanjem in usposabljanjem, ter veščinami, spretnostmi in kompetencami, pridobljenimi z delom, ter za povečanje zaposljivosti mladih sta potrebna kakovostno pripravništvo in vajeništvo, vključno s tistimi v mikropodjetjih ter malih in srednjih podjetjih.

(17)

Okrepiti je treba intenzivnost in obseg evropskega sodelovanja med šolami ter mobilnosti šolskega osebja in udeležencev izobraževanja, da bi se lotili prednostnih nalog iz Agende za evropsko sodelovanje v šolstvu za 21. stoletje, in sicer izboljšati kakovost šolskega izobraževanja v Uniji na področju razvoja kompetenc, ter da bi izboljšali enakost in vključevanje v šolske sisteme in institucije, pa tudi okrepili in zagotovili podporo za učiteljski poklic in vodenje šol. V zvezi s tem bi bilo treba dati prednost strateškim ciljem za zmanjšanje šolskega osipa, izboljšanje uspešnosti v osnovnih znanjih ter izboljšanje udeležbe in kakovosti, kar zadeva predšolsko vzgojo in varstvo, pa tudi ciljem krepitve strokovnih kompetenc šolskih učiteljev in šolskih vodstvenih delavcev ter izboljšanja priložnosti za izobraževanje otrok iz migrantskih družin in otrok iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij.

(18)

Cilj prenovljene Evropske agende za izobraževanje odraslih, vključene v Resolucijo Sveta z dne 28. novembra 2011, je omogočiti vsem odraslim, da razvijajo in izboljšujejo svoje veščine, spretnosti ter kompetence skozi vse življenje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju učnih priložnosti za veliko število nizkokvalificiranih Evropejcev, zlasti z jezikovnim in matematičnim opismenjevanjem ter spodbujanjem fleksibilnih učnih poti in ukrepov za ponovno priložnost.

(19)

Dejavnosti Evropskega mladinskega foruma, nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), omrežij Eurydice, Euroguidance in Eurodesk, nacionalnih svetovalnih služb e-Twinning, nacionalnih centrov Europass in nacionalnih informacijskih uradov v sosedskih državah so bistvenega pomena za doseganje ciljev Programa, zlasti z zagotavljanjem rednih in posodobljenih informacij glede različnih področij njihove dejavnosti Komisiji in z razširjanjem rezultatov Programa v Uniji in v partnerskih državah.

(20)

V okviru Programa bi bilo treba okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, zlasti s Svetom Evrope.

(21)

Da bi prispevali k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja po vsem svetu ter se odzvali na vse večjo potrebo po znanju o procesu in razvoju evropskega povezovanja in dialogu o njem, je pomembno spodbujati odličnost poučevanja, raziskav ter premislek na tem področju, tako da se v okviru programa Jean Monnet podprejo visokošolske institucije, združenja, dejavna na področju evropskega povezovanja, in združenja, ki si prizadevajo za uresničitev ciljev evropskega pomena.

(22)

Sodelovanje v okviru Programa z organizacijami civilne družbe na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa na nacionalni ravni in ravni Unije je izjemno pomembno, da se doseže široko občutek pripadnosti, kar zadeva strategije in politike vseživljenjskega učenja ter upoštevajo zamisli in skrbi zainteresiranih strani na vseh ravneh.

(23)

Sporočilo Komisije z naslovom "Razvoj evropske razsežnosti v športu" z dne 18. januarja 2011 opredeljuje zamisli Komisije za ukrepanje na ravni Unije na področju športa po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in predlaga seznam konkretnih ukrepov, ki naj bi jih sprejele Komisija in države članice za povečanje evropske športne identitete v treh splošnih poglavjih: družbena vloga športa, gospodarska razsežnost športa in organizacija športa. Prav tako je treba upoštevati dodano vrednost športa, vključno z avtohtonimi športi, in njegov prispevek h kulturni in zgodovinski dediščini Unije.

(24)

Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport in na prostovoljstvo v športu, saj imata pomembno vlogo pri spodbujanju socialnega vključevanja, enakih možnosti in telesnih dejavnosti, ki so koristne za zdravje.

(25)

Izboljšana preglednost in boljše priznavanje kvalifikacij in kompetenc ter razširjena uporaba orodij Unije za preglednost in priznavanje bi morale prispevati k razvoju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter olajšati mobilnost tako za namene vseživljenjskega učenja kot poklicne namene po vsej Evropi, tako med državami kot med sektorji. Omogočanje dostopa do metod, praks in tehnologij, ki se uporabljajo v drugih državah, bo pomagalo izboljšati zaposljivost.

(26)

V ta namen se priporoča, da se razširi uporaba Enotnega okvira za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass), vzpostavljenega z Odločbo št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in Evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, vzpostavljenih na podlagi Priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), Ogrodja evropskih kvalifikacij, uvedenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 (11), Evropskega sistema kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 (12) in Evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 (13) in Evropskega sistema za prenos in zbiranje kreditnih točk.

(27)

Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij dejavnosti obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri iz te uredbe, dodeljeni obveščanju, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe.

(28)

Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru Programa, in njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 167(4) PDEU, in drugimi dejavnostmi, zlasti na področju kulture in medijev, zaposlovanja, raziskav in inovacij, industrije in podjetništva, kohezijske in razvojne politike ter politike širitve in pobud, instrumentov in strategij na področju regionalne politike in zunanjih odnosov.

(29)

Namen Programa je doseči pozitiven in trajnosten učinek na politike in prakse na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Ta sistemski učinek bi bilo treba doseči z različnimi ukrepi in dejavnostmi, predvidenimi v Programu, katerih namen je spodbujanje sprememb na institucionalni ravni in ki lahko, kadar je primerno, privedejo do inovacij na sistemski ravni. Posameznim projektom, za katere se zaprosi za finančno pomoč iz Programa, ni treba imeti sistemskih učinkov. K doseganju sistemskih učinkov bi moral prispevati skupni rezultat teh projektov.

(30)

Učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, zahteva razvoj posebnih, merljivih in realističnih kazalnikov uspešnosti, ki se lahko merijo v času in odražajo logiko intervencije.

(31)

Komisija in države članice bi morale izboljšati uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter novih tehnologij, da bi olajšale dostop do ukrepov na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. To bi lahko vključevalo virtualno mobilnost, ki bi morala dopolnjevati učno mobilnost, vendar je ne nadomestiti.

(32)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanje Programa, ki predstavljajo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (14).

(33)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa za delovanje organov, bi Komisija v začetni fazi Programa morala imeti možnost šteti stroške, ki so neposredno povezani z izvajanjem podprtih dejavnosti, kot upravičene do financiranja, četudi so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev.

(34)

Treba je vzpostaviti merila uspešnosti, na katerih bi moralo temeljiti dodeljevanje proračunskih sredstev med države članice za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

(35)

Države kandidatke za pristop k Evropski Uniji in tiste države Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so del Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije na podlagi okvirnih sporazumov, sklepov Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumov.

(36)

Švicarska konfederacija lahko sodeluje v programih Unije v skladu s sporazumom, ki bo podpisan med Unijo in to državo.

(37)

Posamezniki iz čezmorskih držav ali ozemelj ter pristojni javni in/ali zasebni organi in institucije iz čezmorskih držav ali ozemelj lahko sodelujejo v programih v skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES (15). Pri izvajanju Programa je treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti najbolj oddaljenih regij Unije in čezmorskih držav ali ozemelj.

(38)

Komisija in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta v svojem skupnem sporočilu z naslovom "Nov odziv na spreminjajoče se sosedstvo" z dne 25. maja 2011 med drugim poudarila cilj, da se še bolj olajša sodelovanje sosedskih držav pri ukrepih Unije na področju mobilnosti in krepitve zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju in odpiranje prihodnjega programa za izobraževanje sosedskim državam.

(39)

Finančni interesi Evropske unije bi morali biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Medtem ko potrebe po financiranju za zunanjo pomoč Unije naraščajo, gospodarski in proračunski položaj Unije omejuje sredstva, ki so na voljo za tako pomoč. Komisija bi si zato morala prizadevati za čim bolj učinkovito in trajnostno uporabo razpoložljivih sredstev, zlasti z uporabo finančnih instrumentov z učinkom vzvoda.

(40)

Da bi podprli dostop do Programa, bi bilo treba sredstva za podporo mobilnosti posameznikov prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi gostiteljici. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne organe, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom.

(41)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (16) se čas opravljanja prostovoljstva lahko prizna kot sofinanciranje v obliki prispevkov v naravi.

(42)

V svojem sporočilu z naslovom "Proračun za strategijo Evropa 2020" z dne 29. junija 2011 je Komisija poudarila svojo zavezo, da bo poenostavila financiranje Unije. Oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport bi moralo privesti k bistveni poenostavitvi, racionalizaciji in sinergijam pri upravljanju Programa. Izvajanje Programa bi bilo treba še bolj poenostaviti z uporabo financiranja na podlagi pavšalov, stroškov na enoto in financiranja v enkratnem znesku, pa tudi z zmanjšanjem formalnih in birokratskih zahtev za upravičence in države članice.

(43)

Boljše izvajanje in kakovostnejša poraba bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev Programa, ob zagotavljanju optimalne uporabe finančnih sredstev.

(44)

Pomembno je zagotoviti preudarno finančno poslovodenje Programa in njegovo izvajanje na kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost Programa vsem udeležencem.

(45)

Da se zagotovi hitro odzivanje na spreminjajoče se potrebe med celotnim trajanjem Programa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določbami, ki se nanašajo na dodatne ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno pravočasno in na ustrezen način.

(46)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(47)

Program bi moral zajemati tri različna področja in odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 te uredbe, bi se moral ukvarjati s tako horizontalnimi kot sektorskimi vprašanji. Države članice so odgovorne za zagotovitev ustreznih predstavnikov za udeležbo na sejah odbora v skladu s temami na dnevnem redu, predsedujoči odboru pa za zagotovitev, da je na dnevnih redih sej jasno naveden zadevni sektor oziroma sektorji ter teme glede na vsak sektor, ki bodo obravnavane na vsaki seji. Po potrebi in v skladu s poslovnikom odbora bi moralo biti mogoče ad hoc povabiti zunanje strokovnjake, tudi predstavnike socialnih partnerjev, da na sejah odbora sodelujejo kot opazovalci.

(48)

Primerno je zagotoviti pravilen zaključek Programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od 1. januarja 2014 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do konca leta 2013 še niso bili dokončani v okviru predhodnih programov.

(49)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvesti Program, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(50)

Sklepe št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES bi bilo zato treba razveljaviti.

(51)

Za zagotovitev nadaljevanja finančne podpore, dane v okviru Programa, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati čim prej po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe Programa

1.   Ta uredba uvaja program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa z nazivom "Erasmus+" (v nadaljnjem besedilu: Program).

2.   Program se izvaja v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

3.   Program zajema naslednja področja, pri tem pa upošteva strukture in posebne potrebe različnih sektorjev v državah članicah:

(a)

izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh, v duhu vseživljenjskega učenja, tudi šolsko izobraževanje (Comenius) in visokošolsko izobraževanje (Erasmus), mednarodno visokošolsko izobraževanje (Erasmus Mundus), poklicno izobraževanje in usposabljanje (Leonardo da Vinci) ter izobraževanje odraslih (Grundtvig);

(b)

mladina (Mladi v akciji), zlasti v okviru neformalnega in priložnostnega učenja;

(c)

šport, zlasti množični šport.

4.   Program vključuje mednarodno razsežnost, da se s sodelovanjem med Unijo in partnerskimi državami podpre zunanje delovanje Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

"vseživljenjsko učenje" pomeni vse splošno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, neformalno učenje in priložnostno učenje skozi vse življenje, ki izboljša znanje, spretnosti in kompetence ali udeležbo v družbi na osebnem, državljanskem, kulturnem ter družbenem področju in/ali področju, povezanem z zaposlitvijo, vključno z zagotavljanjem storitev svetovanja in usmerjanja;

(2)

"neformalno učenje" pomeni učenje, ki se izvaja prek načrtovanih dejavnosti (v smislu učnih ciljev in časa učenja) v prisotnosti nekakšne oblike pomoči pri učenju (npr. v razmerju učenec–učitelj), vendar ni del formalnega sistema izobraževanja in usposabljanja;

(3)

"priložnostno učenje" pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih dejavnosti, povezanih z delom, družino ali prostim časom, ki ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali pomoči pri učenju; z vidika udeleženca izobraževanja je to učenje lahko nenamerno;

(4)

"strukturirani dialog" pomeni dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami, ki predstavlja forum za stalni skupni razmislek o prednostnih področjih, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladine;

(5)

"nadnacionalno" se nanaša na vsak ukrep, v katerem sodelujeta vsaj dve državi Programa iz člena 24(1), razen če je navedeno drugače;

(6)

"mednarodno" se nanaša na vsak ukrep, v katerem sodeluje vsaj ena država Programa in vsaj ena tretja država (v nadaljnjem besedilu: partnerska država);

(7)

"učna mobilnost" pomeni fizično preselitev v državo, ki ni država stalnega prebivališča, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja; lahko ima obliko pripravništva, vajeništva, mladinskih izmenjav, prostovoljstva, poučevanja ali udeležbe na strokovnem usposabljanju in lahko vključuje pripravljalne dejavnosti, kot je usposabljanje v jeziku gostitelja, kot tudi dejavnosti pošiljanja, gostovanja in nadaljnje dejavnosti;

(8)

"sodelovanje za inovativnost in izmenjava dobrih praks" pomeni projekte nadnacionalnega in mednarodnega sodelovanja, ki vključujejo organizacije, ki so dejavne na področjih izobraževanja, usposabljanja in/ali mladine ter lahko vključujejo druge organizacije;

(9)

"podpora za reformo politik" pomeni katero koli vrsto dejavnosti, katere cilj je podpora in olajšanje posodobitve sistemov izobraževanja in usposabljanja ter podpora razvoju evropske mladinske politike s pomočjo procesa sodelovanja glede politik med državami članicami, zlasti odprte metode koordinacije in strukturiranega dialoga z mladimi;

(10)

"virtualna mobilnost" pomeni sveženj dejavnosti, podprtih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, vključno z e-učenjem, organiziranih na institucionalni ravni, ki uresničujejo ali olajšujejo nadnacionalne in/ali mednarodne izkušnje sodelovanja v okviru poučevanja in/ali učenja;

(11)

"osebje" pomeni osebe, ki bodisi poklicno ali prostovoljno sodelujejo v izobraževanju, usposabljanju ali neformalnem učenju mladine ter lahko vključuje profesorje, učitelje, vodje usposabljanj, vodstvene delavce šol, mladinske delavce in osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju;

(12)

"mladinski delavec" pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno–izobraževalnem ter poklicnem razvoju;

(13)

"mladi" pomeni posameznike, stare od 13 do 30 let;

(14)

"visokošolska institucija" pomeni:

(a)

katero koli vrsto visokošolske institucije, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali druge priznane kvalifikacije na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka institucija imenuje;

(b)

katero koli institucijo, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča poklicno izobraževanje ali usposabljanje na terciarni ravni;

(15)

"skupna diploma" pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji, ki privede do enotnega potrdila o diplomi, ki ga skupaj izdajo in podpišejo vse sodelujoče institucije in je uradno priznano v državah, kjer se sodelujoče institucije nahajajo;

(16)

"dvojna diploma/večkratna diploma" pomeni študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji (dvojna diploma) ali več visokošolskih institucij (večkratna diploma), pri katerem študent ob zaključku študijskega programa prejme ločeno potrdilo o diplomi od vsake sodelujoče institucije;

(17)

"mladinska dejavnost" pomeni zunajšolsko dejavnost (kot je mladinska izmenjava, prostovoljstvo ali mladinsko usposabljanje), ki jo izvaja mlada oseba posamično ali v skupini, zlasti v okviru mladinskih organizacij, in za katero je značilen neformalen učni pristop;

(18)

"partnerstvo" pomeni sporazum med skupino institucij in/ali organizacij v različnih državah Programa za izvajanje skupnih evropskih dejavnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ali vzpostavitev formalne ali neformalne mreže na ustreznem področju, kot so skupni učni projekti za učence in njihove učitelje v obliki izmenjav razredov in posamezna dolgoročna mobilnost, intenzivni visokošolski programi ter sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi za spodbujanje medregionalnega, tudi čezmejnega, sodelovanja; lahko se razširi na institucije in/ali organizacije iz partnerskih držav, da bi bilo partnerstvo kakovostnejše;

(19)

"ključne kompetence" pomeni osnovni nabor znanja, veščin, spretnosti in nazorov, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev, kot je opisano v Priporočilu 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(20)

"odprta metoda koordinacije" pomeni medvladni način zagotavljanja okvira za sodelovanje med državami članicami, katerih nacionalne politike se lahko na ta način usmerijo na določene skupne cilje; v okviru Programa se odprta metoda koordinacije uporablja za izobraževanje, usposabljanje in mladino;

(21)

"orodja Unije za preglednost in priznavanje" pomeni instrumente, ki pomagajo zainteresiranim stranem razumeti, ceniti in po potrebi priznavati učne rezultate in kvalifikacije po vsej Uniji;

(22)

"sosedske države" pomeni države in ozemlja, ki jih zajema Evropska sosedska politika;

(23)

"dvojna poklicna pot" pomeni kombiniranje vrhunskega športnega usposabljanja s splošnim izobraževanjem ali delom;

(24)

"množični šport" pomeni organiziran šport, ki ga izvajajo amaterski športniki na lokalni ravni, in šport za vse.

Člen 3

Evropska dodana vrednost

1.   Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki predstavljajo morebitno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju splošnega cilja iz člena 4.

2.   Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti Programa se zagotovi zlasti z njihovim:

(a)

nadnacionalnim značajem, zlasti kar zadeva mobilnost in sodelovanje, katerih cilj je doseči trajnostni sistemski učinek;

(b)

dopolnjevanjem in sinergijo z drugimi programi in politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije;

(c)

prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje.

Člen 4

Splošni cilj programa

Program prispeva k uresničevanju:

(a)

ciljev strategije Evropa 2020, vključno s krovnim ciljem izobraževanja;

(b)

ciljev strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ET 2020), vključno z ustreznimi merili uspešnosti;

(c)

trajnostnega razvoja partnerskih držav na področju visokošolskega izobraževanja;

(d)

splošnega cilja prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018);

(e)

cilja razvoja evropske razsežnosti v športu, zlasti množičnem, v skladu z delovnim načrtom Unije na področju športa; ter

(f)

spodbujanja evropskih vrednot v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji.

POGLAVJE II

Izobraževanje in usposabljanje

Člen 5

Posebni cilji

1.   V skladu s splošnim ciljem Programa, kakor je opredeljen v členu 4, zlasti v skladu s cilji ET 2020, ter v podporo trajnostnemu razvoju partnerskih držav na področju visokošolskega izobraževanja Program zasleduje uresničevanje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti, zlasti glede njihove ustreznosti na trgu dela in njihovega prispevka h kohezivni družbi, zlasti s povečanimi priložnostmi za učno mobilnost in z okrepljenim sodelovanjem med svetom izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela;

(b)

spodbujati izboljšanje kakovosti, inovativno odličnost in internacionalizacijo na ravni izobraževalnih institucij in institucij za usposabljanje, zlasti z boljšim nadnacionalnim sodelovanjem med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter drugimi zainteresiranimi stranmi;

(c)

spodbujati nastanek evropskega prostora vseživljenjskega učenja, katerega namen je dopolnjevati reforme politik na nacionalni ravni ter podpirati posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, zlasti s povečanim sodelovanjem glede politik, boljšo uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje ter z razširjanjem dobrih praks, ter ozaveščati o tem evropskem prostoru;

(d)

izboljšati mednarodno razsežnost izobraževanja in usposabljanja, zlasti s sodelovanjem med Unijo in institucijami partnerskih držav na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolskega izobraževanja, s povečanjem privlačnosti evropskih visokošolskih institucij in podpiranjem zunanjega delovanja Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji, in sicer s spodbujanjem mobilnosti in sodelovanja med Unijo in visokošolskimi institucijami partnerskih držav ter s ciljno usmerjeno krepitvijo zmogljivosti v partnerskih državah;

(e)

izboljšati poučevanje in učenje jezikov ter spodbujati široko jezikovno raznolikost in medkulturno zavest Unije;

(f)

spodbujati odličnost pri dejavnostih poučevanja in raziskovalnih dejavnostih na področju evropskega povezovanja s pomočjo dejavnosti programa Jean Monnet po vsem svetu, kakor je navedeno v členu 10;

2.   Za ocenjevanje Programa so v Prilogi I v zvezi s posebnimi cilji iz odstavka 1 določeni merljivi in ustrezni kazalniki.

Člen 6

Ukrepi Programa

1.   Na področju izobraževanja in usposabljanja Program zasleduje uresničevanje svojih ciljev z naslednjimi vrstami ukrepov:

(a)

učna mobilnost posameznikov;

(b)

sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter

(c)

podpora za reformo politik.

2.   Posebne dejavnosti programa Jean Monnet so opisane v členu 10.

Člen 7

Učna mobilnost posameznikov

1.   Ukrep za učno mobilnost posameznikov podpira naslednje dejavnosti znotraj držav Programa iz člena 24(1):

(a)

mobilnost študentov na vseh stopnjah visokošolskega izobraževanja ter študentov, vajencev in dijakov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki študija na partnerski instituciji ali pripravništev ali pridobivanja delovnih izkušenj kot vajenec, asistent ali pripravnik v tujini. Mobilnost študija z namenom pridobitve magistrskega naziva se lahko podpre z Jamstveno shemo za študentska posojila iz člena 20;

(b)

mobilnost osebja znotraj držav Programa iz člena 24(1). Tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki poučevanja ali asistentstva ali sodelovanja pri dejavnostih strokovnega izpopolnjevanja v tujini.

2.   Ta ukrep podpira tudi mednarodno mobilnost študentov in osebja v partnerske države in iz njih, vezano na visokošolsko izobraževanje, vključno z mobilnostjo, organizirano na podlagi skupnih, dvojnih ali večkratnih diplom visoke kakovosti ali skupnih razpisov.

Člen 8

Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks

1.   Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks podpirata:

(a)

strateška partnerstva med organizacijami in/ali institucijami, vključenimi v izobraževanje in usposabljanje, ali drugimi ustreznimi sektorji, katerih cilj je razvijati in izvajati skupne pobude ter spodbujati vzajemno učenje in izmenjave izkušenj;

(b)

partnerstva med svetom dela in izobraževalnimi institucijami ter institucijami za usposabljanje v obliki:

—

koalicij znanja, zlasti med visokošolskimi institucijami in svetom dela, namenjenih spodbujanju ustvarjalnosti, inovacij, učenja na delovnem mestu in podjetništva z zagotavljanjem ustreznih učnih priložnosti, vključno z razvijanjem novih učnih načrtov in pedagoških pristopov;

—

koalicij sektorskih veščin in spretnosti med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela, katerih namen je spodbujanje zaposljivosti, prispevanje k ustvarjanju novih učnih načrtov za posamezni sektor ali medsektorskih učnih načrtov, razvijanje inovativnih načinov poklicnega poučevanja in usposabljanja ter uvajanje orodij Unije za preglednost in priznavanje v prakso;

(c)

podporne platforme informacijske tehnologije, ki pokrivajo vse izobraževalne sektorje in sektorje usposabljanja, vključno zlasti e-Twinning, in omogočajo vzajemno učenje, virtualno mobilnost in izmenjavo dobrih praks ter odpirajo dostop udeležencem iz sosedskih držav.

2.   Ta ukrep podpira tudi razvoj, krepitev zmogljivosti, regionalno povezovanje, izmenjavo znanj in procese posodabljanja preko mednarodnih partnerstev med visokošolskimi institucijami v Uniji in v partnerskih državah, zlasti za vzajemno učenje in skupne izobraževalne projekte, pa tudi preko spodbujanja regionalnega sodelovanja ter nacionalnih informacijskih uradov, zlasti s sosedskimi državami.

Člen 9

Podpora za reformo politik

1.   Podpora za reformo politik vključuje dejavnosti, sprožene na ravni Unije, ki se nanašajo na:

(a)

izvajanje agende Unije, kar zadeva politike na področju izobraževanja in usposabljanja v okviru odprte metode koordinacije, pa tudi na bolonjski in kopenhagenski proces;

(b)

v državah Programa uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje, zlasti Enotnega okvira za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass), evropskega okvira kvalifikacij (EQF), evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS), evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET), evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) in Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA), ter zagotavljanje podpore omrežjem po vsej Uniji ter evropskim nevladnim organizacijam na področju izobraževanja in usposabljanja;

(c)

dialog o politikah z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi s področja izobraževanja in usposabljanja;

(d)

nacionalne informacijske centre za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC) in omrežji Eurydice in Euroguidance ter nacionalne centre Europass.

2.   Ta ukrep podpira tudi dialog o politikah s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Člen 10

Dejavnosti programa Jean Monnet

Cilji dejavnosti programa Jean Monnet so:

(a)

spodbujati poučevanje in raziskovanje na področju evropskega povezovanja po celotnem svetu med akademiki na posameznih strokovnih področjih, udeleženci izobraževanja in državljani, zlasti z ustanavljanjem kateder Jean Monnet in drugimi akademskimi dejavnostmi, pa tudi z zagotavljanjem pomoči za druge dejavnosti, ki krepijo znanje na visokošolskih institucijah;

(b)

podpirati dejavnosti akademskih institucij ali združenj, dejavnih na področju študijev evropskega povezovanja, in podpirati znak odličnosti Jean Monnet;

(c)

podpirati naslednje institucije, ki si prizadevajo za cilje evropskega pomena:

(i)

Evropski univerzitetni inštitut, Firence;

(ii)

Evropsko akademijo (v Bruggeu in Natolinu);

(iii)

Evropski inštitut za javno upravo, Maastricht;

(iv)

Evropsko pravno akademijo, Trier;

(v)

Evropsko agencijo za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, Odense;

(vi)

Mednarodni center za evropsko usposabljanje (CIFE), Nica;

(d)

spodbujati razpravo o politikah in izmenjave med akademskim okoljem in oblikovalci politik o prednostnih nalogah politik Unije.

POGLAVJE III

Mladina

Člen 11

Posebni cilji

1.   V skladu s splošnim ciljem Programa, kakor je opredeljen v členu 4, zlasti cilji prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), Program zasleduje uresničevanje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti mladih, tudi tistih z manj priložnostmi, ter spodbujati njihovo udeležbo v demokratičnem življenju v Evropi in na trgu dela, aktivno državljanstvo, medkulturni dialog, socialno vključenost in solidarnost, zlasti z zagotavljanjem več priložnosti za učno mobilnost mladih in tistih, ki so dejavni v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev, kakor tudi z okrepljenimi povezavami med področjem mladine in trgom dela;

(b)

spodbujati večjo kakovost mladinskega dela, zlasti z okrepljenim sodelovanjem med organizacijami na področju mladine in/ali drugimi zainteresiranimi stranmi;

(c)

dopolnjevati reforme politik na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter podpirati razvoj znanja in mladinske politike, ki temelji na dejstvih, ter priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, zlasti z okrepljenim sodelovanjem na področju politik, boljšo uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje ter s širjenjem dobrih praks;

(d)

okrepiti mednarodno razsežnost mladinskih dejavnosti ter vlogo mladinskih delavcev in organizacij kot podpornih struktur za mlade, ki dopolnjujejo zunanje delovanje Unije, zlasti s spodbujanjem mobilnosti in sodelovanja med Unijo, zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav in mednarodnimi organizacijami ter s ciljno usmerjeno krepitvijo zmogljivosti v partnerskih državah.

2.   Za namen ocenjevanja Programa so v Prilogi I v zvezi s posebnimi cilji iz odstavka 1 določeni merljivi in ustrezni kazalniki.

Člen 12

Ukrepi Programa

Program zasleduje uresničevanje svojih ciljev z naslednjimi vrstami ukrepov:

(a)

učna mobilnost posameznikov;

(b)

sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks;

(c)

podpora za reformo politik.

Člen 13

Učna mobilnost posameznikov

1.   Učna mobilnost posameznikov podpira:

(a)

mobilnost mladih v okviru dejavnosti neformalnega in priložnostnega učenja med državami Programa; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki mladinskih izmenjav in prostovoljstva v okviru Evropske prostovoljne službe, pa tudi inovativnih dejavnosti, ki temeljijo na obstoječih določbah o mobilnosti;

(b)

mobilnost oseb, ki so dejavne v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki usposabljanja in dejavnosti mreženja.

2.   Ta ukrep podpira tudi mobilnost mladih in oseb, dejavnih v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev v partnerske države ali iz njih, zlasti v sosedske države ali iz njih.

Člen 14

Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks

1.   Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks podpira:

(a)

strateška partnerstva, katerih namen je razvijati in izvajati skupne pobude, vključno z mladinskimi pobudami in državljanskimi projekti, ki spodbujajo aktivno državljanstvo, družbene inovacije, sodelovanje v demokratičnem življenju in podjetništvu prek vzajemnega učenja in izmenjave izkušenj;

(b)

podporne platforme informacijske tehnologije, ki omogočajo vzajemno učenje in mladinsko delo, ki temelji na znanju, ter virtualno mobilnost in izmenjave dobre prakse.

2.   Ta ukrep podpira tudi razvoj, krepitev zmogljivosti in izmenjave znanja preko partnerstev med organizacijami v državah Programa in partnerskih državah, zlasti prek vzajemnega učenja.

Člen 15

Podpora za reformo politik

1.   Podpora za reformo politik vključuje dejavnosti v zvezi z:

(a)

izvajanjem agende Unije, kar zadeva politike na področju mladine, prek odprte metode koordinacije;

(b)

uporabo orodij Unije za preglednost in priznavanje v državah Programa, zlasti uporabo "Youthpassa", ter podpiranjem omrežij po vsej Uniji in evropskih mladinskih nevladnih organizacij;

(c)

dialogom o politikah z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi in strukturiranim dialogom z mladimi;

(d)

Evropskim mladinskim forumom, podpornimi centri za razvoj mladinskega dela in omrežja Eurodesk.

2.   Ta ukrep podpira tudi dialog o politikah s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami.

POGLAVJE IV

Šport

Člen 16

Posebni cilji

1.   V skladu s splošnim ciljem Programa, kakor je opredeljen v členu 4, in z delovnim načrtom Unije za šport je Program usmerjen predvsem v množični šport in zasleduje uresničevanje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

spopadati se s čezmejnimi dejavniki, ki ogrožajo integriteto športa, kot so uživanje prepovedanih poživil, vnaprejšnji dogovori o rezultatih tekmovanj in nasilje ter vse oblike nestrpnosti in diskriminacije;

(b)

spodbujati in podpirati dobro upravljanje v športu in dvojne poklicne poti športnikov;

(c)

spodbujati prostovoljne dejavnosti v športu ter socialno vključevanje, enake možnosti in zavest o pomenu telesne dejavnosti, ki izboljšuje zdravje, z večjo udeležbo v športu in enakopravnim dostopom do športa za vse;

2.   Za ocenjevanje Programa so v Prilogi I v zvezi s posebnimi cilji iz odstavka 1 določeni merljivi in ustrezni kazalniki.

Člen 17

Dejavnosti

1.   Cilji sodelovanja se uresničujejo z naslednjimi nadnacionalnimi dejavnostmi, ki so usmerjene predvsem v množični šport:

(a)

podpora za partnerska sodelovanja;

(b)

podpora neprofitnim evropskim športnim prireditvam, v katerih sodeluje več držav Programa in ki prispevajo k uresničevanju ciljev iz točke (c) člena 16(1);

(c)

podpora za krepitev dejanske podlage za oblikovanje politik;

(d)

dialog z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi.

2.   Za športne dejavnosti iz odstavka 1 se lahko zagotovi dodatno financiranje s strani tretjih oseb, kot so zasebna podjetja.

POGLAVJE V

Finančne določbe

Člen 18

Proračun

1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa od 1. januarja 2014 znašajo 14 774 524 000 EUR po trenutnih cenah.

Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

2.   Znesek iz odstavka 1 se dodeli ukrepom iz Programa, kot sledi, z odstopanjem, ki ne presega 5 % vsakega dodeljenega zneska:

(a)

77,5 % za izobraževanje in usposabljanje, od katerih so dodeljene naslednje minimalne dodelitve:

(i)

43 % za visokošolsko izobraževanje, kar je 33,3 % celotnega proračuna;

(ii)

22 % za poklicno izobraževanje in usposabljanje, kar je 17 % celotnega proračuna;

(iii)

15 % za šolsko izobraževanje, kar je 11,6 % celotnega proračuna;

(iv)

5 % za učenje odraslih, kar je 3,9 % celotnega proračuna;

(b)

10 % za mladino;

(c)

3,5 % za Jamstveno shemo za študentska posojila;

(d)

1,9 % za program Jean Monnet;

(e)

1,8 % za šport, od česar ne več kot 10 % za dejavnosti iz točke (b) člena 17(1);

(f)

3,4 % kot nepovratna sredstva za poslovanje nacionalnim agencijam ter

(g)

1,9 % za kritje upravnih odhodkov.

3.   V okviru dodelitev iz točk (a) in (b) odstavka 2 se najmanj 63 % dodeli za učno mobilnost posameznikov, najmanj 28 % za sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter 4,2 % za podporo reformi politik.

4.   Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokošolskega izobraževanja se ukrepom za učno mobilnost v partnerske države ali iz njih, ter za sodelovanje in dialog na področju politik z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav, dodeli dodatna sredstva, kakor izhaja iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje (DCI), Evropski sosedski instrument (ENI), Partnerski instrument za sodelovanje s tretjimi državami (PI) in instrument za predpristopno pomoč (IPA)). Za uporabo navedenih sredstev se uporablja ta uredba, pri čemer je treba zagotoviti skladnost z uredbami, ki urejajo posamezni zunanji instrument, ter v primeru instrumenta za razvojno sodelovanje izpolniti merila za uradno razvojno pomoč, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Sredstva so na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki zajemajo prva štiri oziroma preostala tri leta. Dodelitev navedenih sredstev se določi v večletnih okvirnih programih zunanjih instrumentov iz prvega pododstavka v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Sodelovanje s partnerskimi državami lahko po potrebi temelji na odobritvi dodatnih sredstev iz teh držav, ki bodo na voljo v skladu s postopki, dogovorjenimi s temi državami.

Ukrepi za mobilnost študentov in osebja med državami Programa in partnerskimi državami, financirani iz instrumenta za razvojno sodelovanje, so usmerjeni na področja, ki so pomembna za vključujoči in trajnostni razvoj držav v razvoju.

5.   Finančna sredstva, dodeljena za Program, lahko krijejo tudi stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Programa in doseganje njegovih ciljev; zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe obveščanja in sporočanja, vključno s celostnim obveščanjem glede političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe, stroške, povezane z informacijsko tehnologijo, ki se osredotoča na obdelavo in izmenjavo podatkov, ter vse druge stroške za tehnično in upravno pomoč, ki nastanejo Komisiji v zvezi z upravljanjem Programa.

6.   Dodeljena finančna sredstva lahko krijejo tudi stroške za tehnično in upravno pomoč, potrebne, da se zagotovi prehod med Programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s sklepi št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES. Po potrebi se lahko odobrena sredstva vključijo v proračun po letu 2020 za kritje podobnih stroškov, da se omogoči upravljanje ukrepov in dejavnosti, ki do 31. decembra 2020 še ne bodo dokončani.

7.   Finančna sredstva za učno mobilnost posameznikov iz točke (a) člena 6(1) in točke (a) člena 12, ki jih bo upravljala nacionalna agencija ali agencije (v nadaljnjem besedilu: nacionalna agencija), se dodelijo na podlagi prebivalstva in življenjskih stroškov v državi članici, razdalje med glavnimi mesti držav članic in uspešnosti. Za parameter uspešnosti se nameni 25 % skupnih finančnih sredstev v skladu z merili iz odstavkov 8 in 9. Kar zadeva strateška partnerstva iz točke (a) člena 8(1) in točke (a) člena 14(1), ki jih bo izbrala in upravljala nacionalna agencija, se sredstva dodelijo na podlagi meril, ki jih opredeli Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3). Ti izračuni so čim bolj nevtralni glede na različne sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, znatno ne zmanjšujejo letnega proračuna, ki je državam članicam dodeljen vsako leto, ter v čim večji meri zmanjšujejo prekomerna neravnovesja med ravnmi dodeljenih nepovratnih sredstev.

8.   Uporablja se dodelitev sredstev na podlagi uspešnosti, da se spodbuja učinkovito in uspešno uporabo virov. Merila, ki se uporabljajo za merjenje uspešnosti temeljijo na najnovejših razpoložljivih podatkih in so usmerjena predvsem na:

(a)

raven letnih doseženih realizacij in

(b)

raven letnih realiziranih plačil.

9.   Dodelitev finančnih sredstev za leto 2014 temelji na najnovejših razpoložljivih podatkih glede izvedenih ukrepov in porabe sredstev v okviru programov Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus do vključno 31. decembra 2013.

10.   Program lahko zagotavlja podporo s posebnimi inovativnimi načini financiranja, zlasti tistimi iz člena 20.

Člen 19

Posebni načini financiranja

1.   Komisija izvaja finančno podporo Unije v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 966/2012.

2.   Komisija lahko objavi skupne razpise s partnerskimi državami ali z njihovimi organizacijami in agencijami, z namenom sofinanciranja projektov v enakih deležih. Projekti se lahko ocenijo in izberejo preko skupnih postopkov ocenjevanja in izbora, za katere se dogovorijo sodelujoče agencije za financiranje, v skladu z načeli iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Javni organi, pa tudi šole, visokošolske institucije in organizacije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov, se štejejo, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje dejavnosti v okviru Programa. Od njih se ne zahteva predložitev nadaljnje dokumentacije za izkazovanje navedene zmogljivosti.

4.   Z odstopanjem od člena 130(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in v upravičenih primerih lahko Komisija šteje stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprtih dejavnosti in nastale v prvih šestih mesecih leta 2014, kot upravičene do financiranja od 1. januarja 2014, četudi so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev.

5.   Znesek iz točke (c) člena 137(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se ne uporablja za finančno podporo za učno mobilnost, dodeljeno posameznikom.

Člen 20

Jamstvena shema za študentska posojila

1.   Jamstvena shema za študentska posojila zagotavlja finančnim posrednikom delna jamstva v zvezi s posojili, ki se pod najugodnejšimi možnimi pogoji odobrijo študentom, ki se vpisujejo na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja, kot na primer magistrski študij, na priznano visokošolsko institucijo v državi Programa, kot je določeno v členu 24(1), ki ni država njihovega stalnega prebivališča niti država, v kateri so pridobili izobrazbo, ki jim omogoča vpis na magistrski program.

2.   Jamstva iz Jamstvene sheme za študentska posojila krijejo nova, do financiranja upravičena študentska posojila, v višini do največ 12 000 EUR za enoletni program in do 18 000 EUR za program, ki traja do dve leti, ali enakovreden znesek v lokalni valuti.

3.   Upravljanje Jamstvene sheme za študentska posojila na ravni Unije se v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 zaupa Evropskemu investicijskemu skladu na podlagi sporazuma s Komisijo o prenosu pooblastila, ki določa podrobna pravila in zahteve, ki urejajo izvajanje Jamstvene sheme za študentska posojila, in posamezne obveznosti strank. Na tej podlagi Evropski investicijski sklad sklepa sporazume s finančnimi posredniki, kot so banke, nacionalne in/ali regionalne študentske posojilnice ali druge priznane finančne institucije, ter si prizadeva izbrati finančnega posrednika iz vsake države Programa, da bi zagotovili dostop do Jamstvene sheme za študentska posojila na dosleden in nediskriminatoren način študentom iz vseh držav Programa.

4.   Tehnični podatki o delovanju Jamstvene sheme za študentska posojila so določeni v Prilogi II.

POGLAVJE VI

Uspešnost, rezultati in razširjanje

Člen 21

Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti in rezultatov

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami redno spremlja uspešnost in rezultate Programa glede na njegove cilje in o njih poroča, zlasti glede:

(a)

evropske dodane vrednosti iz člena 3;

(b)

razdelitve finančnih sredstev v zvezi s sektorji za izobraževanje, usposabljanje in mladino, da bi do konca Programa zagotovili dodeljevanje finančnih sredstev, ki jamči trajnostni sistemski učinek.

(c)

uporabo sredstev iz zunanjih instrumentov iz člena 18(4) ter njihov prispevek k posameznim ciljem in načelom teh instrumentov.

2.   Poleg stalnega izvajanja dejavnosti spremljanja Komisija do konca leta 2017 predloži vmesno ocenjevalno poročilo, da bi ocenila učinkovitost ukrepov, sprejetih za doseganje ciljev Programa, ter učinkovitost Programa in njegovo evropsko dodano vrednost, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. Vmesno ocenjevalno poročilo obravnava obseg za poenostavitev Programa, njegovo notranjo in zunanjo skladnost, stalno ustreznost vseh njegovih ciljev ter prispevek, ki ga ukrepi prinašajo k uresničitvi strategije Evropa 2020. Upošteva tudi rezultate ocenjevanja dolgotrajnega učinka predhodnih programov (Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji, Erasmus Mundus in drugih mednarodnih programov na področju visokošolskega izobraževanja).

3.   Komisija predloži vmesno ocenjevalno poročilo iz odstavka 2 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.   Brez poseganja v zahteve iz poglavja VII in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 28 države članice do 30. junija 2017 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih Programa na svojih ozemljih.

5.   Komisija do 30. junija 2022 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži končno oceno Programa.

Člen 22

Obveščanje in razširjanje

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi razširjanje informacij, obveščanje javnosti in spremljanje v zvezi z vsemi ukrepi in dejavnostmi v okviru Programa, pa tudi razširjanje rezultatov prejšnjih programov Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji in Erasmus Mundus.

2.   Upravičenci projektov, podprtih z ukrepi in dejavnostmi iz členov 6, 10, 12, 17 in 20, bi morali zagotoviti ustrezno obveščanje o doseženih rezultatih in učinkih ter njihovo ustrezno razširjanje. To lahko vključuje zagotavljanje vzajemnega obveščanja v zvezi s priložnostmi za mobilnost.

3.   Nacionalne agencije iz člena 28 razvijajo dosledno politiko za učinkovito razširjanje in izkoriščanje rezultatov dejavnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru Programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o Programu, vključno z informacijami o ukrepih in dejavnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in ustrezne ciljne skupine seznanjajo o dejavnostih, ki se izvajajo v njihovi državi.

4.   Javni in zasebni subjekti znotraj sektorjev, ki jih Program zajema, uporabljajo tržno ime "Erasmus+" za namene obveščanja in razširjanja informacij v zvezi s Programom. Za posamezne sektorje Programa se uporabljajo naslednja tržna imena:

—

"Comenius", povezano s šolskim izobraževanjem;

—

"Erasmus", povezano z vsemi vrstami visokošolskega izobraževanja v okviru držav Programa;

—

"Erasmus Mundus", povezano z vsemi vrstami aktivnosti visokošolskega izobraževanja med državami Programa in partnerskimi državami;

—

"Leonardo da Vinci", povezano s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem,

—

"Grundtvig", povezano z učenjem odraslih;

—

"Mladi v akciji", povezano z neformalnim in priložnostnim učenjem na področju mladine.

—

"Šport", povezano z dejavnostmi na področju športa.

5.   Dejavnosti obveščanja prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe.

POGLAVJE VII

Dostop do Programa

Člen 23

Dostop

1.   Za financiranje v okviru Programa se lahko prijavi kateri koli javni ali zasebni subjekt s področja izobraževanja, usposabljanja, mladine in množičnega športa. Program v primeru dejavnosti iz točke (a) člena 13(1) in točke (a) člena 14(1) podpira tudi sodelovanje skupin mladih, dejavnih v mladinskem delu, vendar ne nujno v okviru mladinske organizacije.

2.   Pri izvajanju Programa, med drugim v zvezi z izbiranjem sodelujočih in dodeljevanjem šolnin, Komisija in države članice zagotovijo, da se poseben poudarek nameni spodbujanju socialnega vključevanja ter udeležbi oseb s posebnimi potrebami ali z manj priložnostmi.

Člen 24

Sodelovanje držav

1.   V Programu lahko sodelujejo naslednje države (v nadaljnjem besedilu: države Programa):

(a)

države članice;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in morebitne kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav v programih Unije, določenih v posameznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(c)

države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(d)

Švicarska konfederacija, na podlagi dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo;

(e)

države, ki jih zajema Evropska sosedska politika in so sklenile sporazume z Unijo, s katerimi se jim omogoči sodelovanje v programih Unije, če sklenejo dvostranske sporazume z Unijo o pogojih za njihovo sodelovanje v Programu.

2.   Države Programa imajo vse obveznosti in izpolnijo vse naloge, določene v tej uredbi v zvezi z državami članicami.

3.   Program podpira sodelovanje s partnerskimi državami, zlasti s sosedskimi državami, pri ukrepih in dejavnostih iz členov 6, 10 in 12.

POGLAVJE VIII

Sistem za upravljanje in revizijo

Člen 25

Dopolnjevanje

Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotavlja splošno doslednost in dopolnjevanje Programa z:

(a)

ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, povezanimi s kulturo in mediji, zaposlovanjem, raziskavami in inovacijami, industrijo in podjetništvom, kohezijsko in razvojno politiko, politiko širitve in pobude, instrumente in strategije na področju regionalne politike in zunanjih odnosov;

(b)

drugimi ustreznimi viri financiranja Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, zlasti Evropskim socialnim skladom in drugimi finančnimi instrumenti v zvezi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo, Evropskim skladom za regionalni razvoj in okvirnim programom za raziskave in inovacije "Obzorje 2020", pa tudi finančnimi instrumenti v zvezi s pravosodjem in državljanstvom, zdravjem, programi zunanjega sodelovanja in predpristopno pomočjo.

Člen 26

Izvedbeni organi

Program na dosleden način izvajajo naslednji organi:

(a)

Komisija na ravni Unije;

(b)

nacionalne agencije na nacionalni ravni v državah Programa.

Člen 27

Nacionalni organ

1.   Izraz "nacionalni organ" se nanaša na enega ali več nacionalnih organov v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

2.   Države članice do 22. januarja 2014 Komisijo z uradnim obvestilom, ki ga posredujejo njihova stalna predstavništva, obvestijo o osebah, ki so zakonsko pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu kot nacionalni organ za namene te uredbe. Če se nacionalni organ v času trajanja Programa zamenja, država članica o tem takoj obvesti Komisijo po enakem postopku.

3.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za odstranitev pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje Programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov.

4.   Nacionalni organ do 22. marec 2014 določi nacionalno agencijo ali nacionalne agencije. Kadar obstaja več kot ena nacionalna agencija, države članice vzpostavijo ustrezni mehanizem za usklajeno upravljanje izvajanja Programa na nacionalni ravni, zlasti zato, da zagotovijo skladno in stroškovno učinkovito izvajanje Programa ter učinkovite stike s Komisijo na tem področju, pa tudi zaradi lažjega morebitnega prenosa sredstev med agencijami, kar omogoča prilagodljivost in boljšo uporabo sredstev, dodeljenih državam članicam. Brez poseganja v člen 29(3) vsaka država članica odloča o ureditvi razmerja med nacionalnim organom in nacionalno agencijo, vključno z nalogami, kot je določitev letnega delovnega programa nacionalne agencije.

Nacionalni organ predloži Komisiji ustrezno predhodno oceno o izpolnjevanju pogojev, da nacionalna agencija izpolnjuje točki (c)(v) in (vi) člena 58(1) in člena 60(1), (2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člena 38 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (19), kakor tudi da izpolnjuje zahteve Unije glede standardov notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje finančnih sredstev Programa, ki se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.

5.   Nacionalni organ določi neodvisni revizijski organ iz člena 30.

6.   Nacionalni organ svojo predhodno oceno o izpolnjevanju pogojev pripravi na podlagi svojih lastnih kontrol in revizij in/ali kontrol in revizij, ki jih opravi neodvisni revizijski organ iz člena 30.

7.   Če je nacionalna agencija, določena za Program, ista kot nacionalna agencija, določena za predhodna programa Vseživljenjsko učenje ali Mladi v akciji, se lahko obseg kontrol in revizij za namene predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev omeji na zahteve, ki so nove in specifične za Program.

8.   Nacionalni organ spremlja in nadzoruje upravljanje Programa na nacionalni ravni. Preden sprejme kakršno koli odločitev, ki bi lahko bistveno vplivala na upravljanje Programa, zlasti glede svoje nacionalne agencije, o tem pravočasno obvesti Komisijo in se z njo posvetuje.

9.   Nacionalni organ zagotovi ustrezno sofinanciranje poslovanja svoje nacionalne agencije, da se zagotovi upravljanje Programa ob upoštevanju veljavnih pravil Unije.

10.   V primeru, da Komisija zavrne določitev nacionalne agencije na podlagi svoje presoje predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev, nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo potrebni popravljalni ukrepi, da se nacionalni agenciji omogoči izpolnjevanje minimalnih zahtev, ki jih je določila Komisija, ali pa določi drug organ kot nacionalno agencijo.

11.   Na podlagi letne izjave nacionalne agencije o upravljanju, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o izpolnjevanju pogojev in uspešnosti nacionalne agencije, nacionalni organ do 31. oktobra vsako leto Komisiji zagotovi informacije o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s Programom.

12.   Nacionalni organ prevzame odgovornost za pravilno upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih Komisija prenese na nacionalno agencijo v obliki nepovratnih sredstev, ki se dodelijo v okviru Programa.

13.   V primeru kakršnih koli nepravilnosti, malomarnosti ali goljufij, ki se lahko pripišejo nacionalni agenciji, ali kakršnih koli resnih pomanjkljivosti ali nezadovoljive uspešnosti nacionalne agencije, če to privede do zahtevkov Komisije zoper nacionalno agencijo, je nacionalna agencija odgovorna za povračilo nepovrnjenih sredstev Komisiji.

14.   V okoliščinah iz odstavka 13 lahko nacionalni organ na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije nacionalni agenciji prekliče mandat. Če želi nacionalni organ nacionalni agenciji preklicati mandat iz katerega koli drugega utemeljenega razloga, o tem uradno obvesti Komisijo najmanj šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja mandata nacionalne agencije. V takih primerih se nacionalni organ in Komisija formalno dogovorita o posebnih in časovno omejenih prehodnih ukrepih.

15.   V primeru preklica nacionalni organ izvede vse potrebne kontrole glede finančnih sredstev Unije, zaupanih nacionalni agenciji s preklicanim mandatom, in zagotovi neoviran prenos teh sredstev, pa tudi vse dokumentacije in orodij za upravljanje, potrebnih za upravljanje Programa, na novo nacionalno agencijo. Nacionalni organ zagotovi nacionalni agenciji s preklicanim mandatom potrebno finančno podporo za nadaljevanje izpolnjevanja njenih pogodbenih obveznosti do upravičencev Programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

16.   Če tako zahteva Komisija, nacionalni organ določi institucije ali organizacije ali vrste takšnih institucij in organizacij, ki se štejejo za upravičene do sodelovanja v posebnih ukrepih Programa na svojem ozemlju.

Člen 28

Nacionalna agencija

1.   Izraz "nacionalna agencija" se nanaša na eno ali več nacionalnih agencij v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

2.   Nacionalna agencija:

(a)

ima pravno osebnost ali je del subjekta, ki ima pravno osebnost, in jo ureja pravo zadevne države članice. Ministrstvo ne more biti določeno za nacionalno agencijo.

(b)

ima ustrezno zmogljivost upravljanja, osebje in infrastrukturo za zadovoljivo izpolnitev svojih nalog, tako da je zagotovljeno učinkovito in uspešno upravljanje Programa in dobro finančno upravljanje finančnih sredstev Unije;

(c)

ima operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega, pogodbenega in finančnega upravljanja, določenih na ravni Unije;

(d)

ponuja ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo morala upravljati;

(e)

je določena za čas trajanja Programa.

3.   Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz projektnega življenjskega cikla naslednjih ukrepov Programa, skladno s točkama (c)(v) in (vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in členom 44 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012:

(a)

učna mobilnost posameznikov, z izjemo mobilnosti, organizirane na podlagi skupnih ali dvojnih/večkratnih diplom, obsežnih prostovoljnih projektov in Jamstvene sheme za študentska posojila;

(b)

strateška partnerstva v okviru ukrepa "sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks";

(c)

upravljanje malih dejavnosti, ki podpirajo strukturiran dialog na področju mladine v okviru ukrepa "podpora za reformo politik".

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko sklepi o izboru in dodelitvi sredstev za strateška partnerstva iz točke(b) odstavka 3 upravljajo na ravni Unije, če je takšen sklep sprejet v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3) in le v posebnih primerih, kadar obstajajo očitni razlogi za takšno centralizacijo.

5.   Nacionalna agencija upravičencem dodeli podporo v obliki sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih, kakor določi Komisija za zadevni ukrep Programa.

6.   Nacionalna agencija vsako leto poroča Komisiji in svojemu nacionalnemu organu v skladu s členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Nacionalna agencija je odgovorna za izvedbo pripomb, ki jih poda Komisija po zaključku svoje analize letne izjave nacionalne agencije o upravljanju in neodvisnega revizijskega mnenja o njej.

7.   Nacionalna agencija brez predhodnega pisnega dovoljenja nacionalnega organa in Komisije ne sme na tretjo osebo prenesti nobene naloge Programa ali izvrševanja proračuna, ki ji je dodeljena. Nacionalna agencija obdrži izključno odgovornost za kakršne koli naloge, prenesene na tretjo osebo.

8.   V primeru preklica mandata nacionalni agenciji ta ostane pravno odgovorna za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do upravičencev Programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo.

9.   Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje in zaključitev finančnih sporazumov, ki se nanašajo na predhodne programe Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji, ki so ob začetku Programa še vedno odprti.

Člen 29

Evropska komisija

1.   V dveh mesecih po prejemu predhodne ocene o izpolnjevanju pogojev iz člena 27(4) od nacionalnega organa Komisija sprejme, pogojno sprejme ali zavrne določitev nacionalne agencije. Komisija ne sklene pogodbenega razmerja z nacionalno agencijo, dokler ne sprejme predhodne izjave o izpolnjevanju pogojev. Komisija lahko v primeru pogojnega sprejema uporabi sorazmerne previdnostne ukrepe v zvezi s svojim pogodbenim razmerjem z nacionalno agencijo.

2.   Potem ko sprejme predhodno izjavo o izpolnjevanju pogojev s strani nacionalne agencije, določene za Program, Komisija formalizira pravne odgovornosti v zvezi s finančnimi sporazumi, ki se nanašajo na predhodna programa Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji in ki so ob začetku Programa še vedno odprti.

3.   V skladu s členom 27(4) dokument, ki ureja pogodbeno razmerje med Komisijo in nacionalno agencijo:

(a)

določa standarde notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje sredstev Unije, dodeljenih kot nepovratna sredstva, s strani nacionalnih agencij;

(b)

vključuje delovni program nacionalne agencije, ki vsebuje naloge upravljanja nacionalne agencije, deležne podpore Unije;

(c)

določa zahteve za poročanje za nacionalno agencijo.

4.   Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja finančna sredstva Programa:

(a)

finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v zadevni državi članici za dejavnosti Programa, upravljanje katerih je zaupano nacionalni agenciji;

(b)

finančni prispevek za naloge upravljanja Programa, ki jih izvaja nacionalna agencija. Ta se zagotovi v obliki prispevka v enkratnem znesku za stroške poslovanja nacionalne agencije in se določi na podlagi zneska finančnih sredstev Unije, ki se dodelijo kot nepovratna sredstva, zaupana nacionalni agenciji.

5.   Komisija določi zahteve za delovni program nacionalne agencije. Komisija ne da programskih finančnih sredstev na voljo nacionalni agenciji, dokler uradno ne odobri njenega delovnega programa.

6.   Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 27(4) Komisija pregleda nacionalne sisteme za upravljanje in nadzor, zlasti na podlagi predhodne ocene izpolnjevanja pogojev, ki ji jo zagotovi nacionalni organ, letne izjave nacionalne agencije o upravljanju in mnenja neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva letne informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi s Programom.

7.   Potem ko oceni letno izjavo o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, Komisija naslovi svoje mnenje in pripombe v zvezi s tem na nacionalno agencijo in nacionalni organ.

8.   V primeru, da Komisija ne more sprejeti letne izjave nacionalne agencije o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne izvaja zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali popravljalne ukrepe, ki so potrebni, da se zavarujejo finančni interesi Unije v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

9.   Komisija z mrežo nacionalnih agencij organizira redne sestanke, da bi zagotovila usklajeno izvajanje Programa v vseh državah Programa.

Člen 30

Neodvisni revizijski organ

1.   Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o upravljanju iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966//2012.

2.   Neodvisni revizijski organ:

(a)

ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju;

(b)

pri izvajanju svojih revizij zagotovi upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov;

(c)

ni v nasprotju interesov, kar zadeva pravno osebo, katere del je nacionalna agencija. Pri svojem delovanju je zlasti neodvisen od pravne osebe, katere del je nacionalna agencija.

3.   Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji in njenim predstavnikom ter Računskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju.

POGLAVJE IX

Sistem nadzora

Člen 31

Načela sistema nadzora

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije z ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z izvajanjem učinkovitih kontrol ter, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo napačno plačanih zneskov in po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija je odgovorna za izvajanje nadzornih kontrol v zvezi z ukrepi in dejavnostmi Programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ.

3.   Nacionalna agencija je odgovorna za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev za ukrepe in dejavnosti Programa iz člena 28(3). Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.

4.   Glede finančnih sredstev Programa, prenesenih na nacionalne agencije, Komisija zagotovi pravilno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Ta določba se ne uporablja za preiskave, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 32

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče se pooblastijo za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem v zvezi z vsemi upravičenci do nepovratnih sredstev, izvajalci, podizvajalci in drugimi tretjimi osebami, ki so prejele finančna sredstva Unije. Prav tako lahko izvajajo revizije in kontrole v zvezi z nacionalnimi agencijami.

2.   OLAF lahko na kraju samem izvaja kontrole in preglede gospodarskih subjektov, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopkom iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (20), da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo v zvezi s financiranjem Unije.

3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih ter pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij, kontrol in pregledov na kraju samem.

POGLAVJE X

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 33

Prenos pooblastila na Komisijo

Da bi zagotovila najustreznejšo raven upravljanja nalog, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 v zvezi s spremembami člena 28(3), vendar le v zvezi z dodatnimi ukrepi, ki jih upravljajo nacionalne agencije.

Člen 34

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 33 se prenese na Komisijo za čas trajanja Programa.

3.   Pooblastilo iz člena 33 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 33, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 35

Izvajanje Programa

Za izvedbo Programa Komisija sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(3). Vsak letni delovni program zagotavlja, da se splošni in posebni cilji iz členov 4, 5, 11 in 16 letno izvajajo na dosleden način, ter določi pričakovane rezultate, način izvajanja in skupni znesek tega programa. Letni delovni programi prav tako vsebujejo opis ukrepov, ki bodo financirani, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu in porazdelitev finančnih sredstev med države članice za ukrepe, ki jih upravljajo njihove nacionalne agencije, in okvirni časovni razpored izvajanja. Za nepovratna sredstva vključujejo najvišjo stopnjo sofinanciranja, ki upošteva posebnosti ciljih skupin, zlasti zmogljivosti za sofinanciranje in možnosti pridobivanja sredstev od tretjih oseb. Zlasti je pri ukrepih, namenjenih organizacijam z omejenimi finančnimi zmožnostmi, stopnja sofinanciranja najmanj 50 %.

Člen 36

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Odbor se lahko za obravnavo sektorskih vprašanj sestane v posebnih sestavah. Po potrebi so v skladu z njegovim poslovnikom ad hoc lahko povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki socialnih partnerjev, ki na sestankih sodelujejo kot opazovalci.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XI

Končne določbe

Člen 37

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Sklepi št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2014.

2.   Ukrepi, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2013 ali pred tem datumom na podlagi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES, se upravljajo, če je ustrezno, v skladu z določbami te uredbe.

3.   Države članice na nacionalni ravni zagotovijo neoviran prehod med ukrepi, ki se izvajajo v okviru predhodnih programov na področju vseživljenjskega učenja, mladine in mednarodnega sodelovanja v visokošolskem izobraževanju, ter ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS

(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 154.

(2)  UL C 225, 27.7.2012, str. 200.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 3. decembra 2013.

(4)  Sklep št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (UL L 327, 24.11.2006, str. 45).

(5)  Sklep št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 (UL L 327, 24.11.2006, str. 30).

(6)  Sklep št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o ustanovitvi akcijskega programa Erasmus Mundus 2009–2013 za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (UL L 340, 19.12.2008, str. 83).

(7)  Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

(8)  Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L 375, 23.12.2004, str. 12).

(9)  Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (UL L 390, 31.12.2004, str. 6).

(10)  Priporočilo 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (UL L 64, 4.3.2006, str. 60).

(11)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (UL C 111, 6.5.2008, str. 1).

(12)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (UL C 155, 8.7.2009, str. 11).

(13)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (UL C 155, 8.7.2009, str. 1).

(14)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1

(15)  Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti ("Sklep o pridružitvi čezmorskih držav") (UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(16)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(17)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(18)  Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL L 394, 30.12.2006, str. 10).

(19)  Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(20)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih na kraju samem in inšpekcijah, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

PRILOGA I

KAZALNIKI ZA OCENJEVANJE PROGRAMA

Program se bo pozorno spremljal na podlagi niza kazalnikov za merjenje uspešnosti pri uresničevanju splošnih in posebnih ciljev Programa ter za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim nizom ključnih kazalnikov.

Evropa 2020 krovni cilji izobraževanja

Delež posameznikov, starih med 18. in 24. let, ki imajo samo nižjo srednjo izobrazbo in niso vpisani v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje

Delež posameznikov, starih med 30. in 34. let, ki imajo zaključeno terciarno ali enakovredno izobrazbo

Merilo uspešnosti za mobilnost, v skladu s sklepi Sveta o merilu za učno mobilnost

Odstotek visokošolskih diplomantov, ki so del visokošolskega izobraževanja ali usposabljanja (vključno z delovno prakso) opravili v tujini

Odstotek posameznikov, starih med 18. in 34. let, ki imajo začetno poklicno izobrazbo in kvalifikacijo in ki so del začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (vključno z delovno prakso) opravili v tujini

Količinsko (splošno)

Število osebja, ki prejema podporo Programa, na državo in sektor

Število udeležencev s posebnimi potrebami ali z manj priložnostmi

Število in vrsta organizacij in projektov, na državo in ukrep

Izobraževanje in usposabljanje

Število dijakov, študentov in pripravnikov, ki sodelujejo v Programu, na državo, sektor, ukrep in spol

Število visokošolskih študentov, ki prejemajo podporo za študij v partnerski državi, ter število študentov iz partnerskih držav, ki prihajajo na študij v državo Programa

Število visokošolskih institucij partnerskih držav, ki so vključene v ukrepe mobilnosti in sodelovanja

Število uporabnikov omrežja Euroguidance

Odstotek udeležencev, ki so prejeli potrdilo, diplomo ali kako drugo obliko uradnega priznanja za svojo udeležbo v Programu

Odstotek udeležencev, ki izjavljajo, da so povečali svoje ključne kompetence

Odstotek udeležencev v dolgoročni mobilnosti, ki izjavljajo, da so povečali svoje jezikovne sposobnosti

Jean Monnet

Število študentov, ki so vključeni v usposabljanje v okviru dejavnosti programa Jean Monnet

Mladina

Število mladih, ki so vključeni v ukrepe mobilnosti, podprte s Programom, na državo, ukrep in spol

Število mladinskih organizacij iz držav Programa in partnerskih držav, ki so vključene v ukrepe mednarodne mobilnosti in sodelovanja

Število uporabnikov omrežja Eurodesk

Odstotek udeležencev, ki so prejeli potrdilo – denimo Youthpass –, diplomo ali kako drugo obliko uradnega priznanja za svojo udeležbo v Programu

Odstotek udeležencev, ki izjavljajo, da so povečali svoje ključne kompetence

Odstotek udeležencev v prostovoljnih dejavnostih, ki izjavljajo, da so povečali svoje jezikovne sposobnosti

Šport

Število članov športnih organizacij, ki se prijavljajo za Program in v njem sodelujejo, na državo

Odstotek udeležencev, ki so rezultate čezmejnih projektov uporabili za:

(a)

boj proti dejavnikom, ki ogrožajo šport

(b)

izboljšanje dobrega vodenja in dvojnih poklicnih poti

(c)

izboljšanje socialne vključenosti, enakih možnosti in stopenj udeležbe

PRILOGA II

TEHNIČNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAMSTVENO SHEMO ZA ŠTUDENTSKA POSOJILA

1.   Izbira finančnih posrednikov

Na podlagi poziva za zbiranje ponudb se finančni posredniki izberejo skladno z najboljšo tržno prakso, pri čemer se med drugim upoštevajo:

(a)

obseg financiranja, ki je na voljo študentom;

(b)

najugodnejši možni pogoji, ki se ponujajo študentom, ob izpolnjevanju minimalnih standardov posojanja, kot so določeni v odstavku 2;

(c)

dostop do financiranja s strani vseh prebivalcev držav Programa iz člena 24(1);

(d)

ukrepi za preprečevanje goljufij; ter

(e)

skladnost z Direktivo 2008/48/ES Evropskega Parlamenta in Sveta (1).

2.   Varstvo posojilojemalcev

Naslednje varovalke so minimalni pogoji, ki jih morajo zagotoviti finančni posredniki, ki hočejo zagotavljati študentska posojila, za katera jamči Jamstvena shema za študentska posojila:

(a)

ne zahtevajo se dodatna ali starševska jamstva;

(b)

posojila se dodelijo brez diskriminacije;

(c)

finančni posrednik kot del procesa ocenjevanja upošteva tveganje prekomerne zadolženosti študenta ter doseženo raven zadolženosti in morebitnih sodnih odločb v zvezi z neporavnanim dolgom; ter

(d)

vračila temeljijo na hibridnem modelu, ki združuje standardizirana plačila na podlagi hipotekarnih posojil in socialne varovalke, zlasti:

(i)

obrestno mero, ki je znatno nižja od tržnih obrestnih mer;

(ii)

začetno obdobje odložitve, preden se začne vračanje dolga, ki traja najmanj 12 mesecev po koncu študijskega programa, če nacionalno pravo ne predvideva takšnih odložitev, pa določbo za nominalno vračilo v tem dvanajstmesečnem obdobju;

(iii)

določbo za "pavzo pri vračilu" v trajanju najmanj 12 mesecev v celotnem trajanju posojila, ki jo lahko zahteva diplomant, če nacionalno pravo ne predvideva takšnih odložitev, pa določbo za nominalno vračilo v tem dvanajstmesečnem obdobju;

(iv)

možnost odložitve plačevanja obresti v času študija;

(v)

zavarovanje za primer smrti ali invalidnosti; ter

(vi)

brez kazni za predčasno popolno ali delno vračilo posojila.

Finančni posredniki lahko ponudijo vračilo, vezano na dohodek, ter boljše pogoje, na primer daljša obdobja odložitev vračila ali "pavze pri vračilu" ali daljše roke, da upoštevajo posebne potrebe diplomantov, na primer tistih, ki nato začnejo doktorski študij, ali jim dajo na voljo več časa, da najdejo zaposlitev. Zagotavljanje boljših pogojev se upošteva v postopku izbire finančnih posrednikov.

3.   Spremljanje in ocenjevanje

Jamstvena shema za študentska posojila se spremlja in ocenjuje, kot je določeno v členu 21, ter na podlagi člena 140(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Kot del tega procesa Komisija poroča o vplivih Jamstvene sheme za študentska posojila na upravičence in visokošolske sisteme. Poročilo Komisije med drugim vključuje podatke o problematičnih področjih in predloge za spopadanje z njimi, in sicer v zvezi s/z:

(a)

številom študentov, ki prejemajo posojila, podprta z Jamstveno shemo za študentska posojila, vključno s podatki o deležu zaključenega šolanja;

(b)

obsegom posojil, ki jih sklenejo finančni posredniki,

(c)

višino obrestnih mer;

(d)

neporavnanimi dolgovi in stopnjami plačilne nesposobnosti, vključno z ukrepi, ki jih finančni posredniki sprejmejo proti tistim, ki ne odplačujejo posojil;

(e)

ukrepi za preprečevanje goljufij, ki jih sprejmejo finančni posredniki;

(f)

profilom podprtih študentov, vključno z njihovim socialnim in ekonomskim ozadjem, študijsko smerjo, državo izvora in namembno državo, v skladu z nacionalnim pravom o varstvu podatkov;

(g)

geografsko uravnoteženostjo prejemanja posojil ter

(h)

geografsko razporejenostjo finančnih posrednikov.

Ne glede na pristojnosti, ki jih imata Evropski parlament in Svet v skladu s členom 140(9) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Komisija pretehta možnosti za predložitev ustreznih regulativnih sprememb, tudi zakonodajnih, če predviden sprejem na trgu ali sodelovanje finančnih posrednikov nista zadovoljiva.

4.   Proračun

Dodeljena proračunska sredstva v celoti krijejo stroške Jamstvene sheme za študentska posojila, tudi plačilne obveznosti do sodelujočih finančnih posrednikov, ki želijo delna jamstva in kritje stroškov upravljanja za Evropski investicijski sklad.

Proračun za Jamstveno shemo za študentska posojila iz točke (c) člena 18(2) ne presega 3,5 % celotnega proračuna za Program.

5.   Prepoznavnost in ozaveščanje

Vsi sodelujoči finančni posredniki z obveščanjem bodočih študentov prispevajo k promociji Jamstvene sheme za študentska posojila. Zato Komisija med drugim posreduje informacije nacionalnim agencijam v državah Programa, da lahko opravljajo vlogo informacijskih točk v zvezi s Jamstveno shemo za študentska posojila.

(1)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).