29.6.2013

Uradni list Evropske unije

L 179/46

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 628/2013

z dne 28. junija 2013

o načinu dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri izvajanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja in spremljanju uporabe predpisov Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2006

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1) ter zlasti člena 24(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 24(1) in člen 54 Uredbe (ES) št. 216/2008 zahtevata, da Evropska agencija za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) z izvajanjem inšpekcijskih pregledov standardiziranja pomaga Komisiji pri spremljanju uporabe določb Uredbe in njenih izvedbenih predpisov pri pristojnih organih držav članic.

(2)	Člen 54(4) Uredbe (ES) št. 216/2008 določa, da bi morala agencija v primeru, ko je na podlagi inšpekcijskega pregleda pristojnega organa države članice treba opraviti inšpekcijski pregled podjetja ali podjetniškega združenja, upoštevati določbe člena 55.

(3)	Uredba Komisije (ES) št. 736/2006 (2) določa način dela agencije pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja (v nadaljnjem besedilu: sedanji načini dela).

(4)	Od sprejetja sedanjih načinov dela je minilo šest let. Sprejete so bile znatne spremembe skupnih predpisov, sprejetih je bilo tudi več mednarodnih sporazumov; agencija in države članice pa so si nabrale tudi dragocene izkušnje, ki jih je treba upoštevati.

(5)

Ko je bila Uredba (ES) št. 736/2006 sprejeta, so bili skupni predpisi na področju civilnega letalstva omejeni na začetno in stalno plovnost. Uredba Komisije (ES) št. 1702/2003 (3) je določila izvedbene predpise za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij; Uredba Komisije (ES) št. 2042/2003 (4) pa je določila izvedbene predpise za stalno plovnost zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter za potrjevanje organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami.

(6)

Od takrat je Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (5) nadomestila Uredba (ES) št. 216/2008, skupni predpisi pa so bili dvakrat razširjeni: prvič, da so vključili inšpekcijske preglede letalskega osebja in zračnih operacij ter preverjanje na ploščadi; drugič, da so vključili upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa (ATM/ANS) ter varnost letališč, zato je Komisija sprejela več izvedbenih predpisov, ki ustrezajo navedenim novim področjem pristojnosti, kot je na primer Uredba Komisije (EU) št. 805/2011 z dne 10. avgusta 2011 o določitvi podrobnih pravil za licence kontrolorjev zračnega prometa in nekatere certifikate (6), Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1034/2011 (7) o upravnih postopkih za nadzor varnosti pri upravljanju letalskega prometa in službah letalske navigacije, Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1035/2011 z dne 17. oktobra 2011 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb v zračnem prometu (8), Uredba Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (9), Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (10), ki je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 859/2008 (11), Direktiva 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (12), ki je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2008/49/ES z dne 16. aprila 2008 o spremembi Priloge II k Direktivi 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede meril za izvajanje preverjanj na ploščadi pri zrakoplovih, ki pristanejo na letališčih Skupnosti (13), Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije (14) in Uredba Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu (15).

(7)

Uredba (ES) št. 216/2008 je uvedla tudi več novih določb, ki se morajo odražati v načinih dela agencije pri izvajanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja. Zlasti člen 11 določa pogoje za medsebojno priznavanje certifikatov, ki so jih izdali pristojni organi držav članic, ter pogoje za začasno ukinitev tega priznavanja, pri čemer inšpekcijski pregledi standardiziranja zagotavljajo pomemben instrument za takšno odločanje. Člen 15 vzpostavlja informacijsko mrežo za zagotavljanje koristnih informacij, ki jih je treba upoštevati za inšpekcijske preglede standardiziranja, pri čemer je morda treba nekatere rezultate inšpekcijskih pregledov standardiziranja nemudoma dati na razpolago tej informacijski mreži. Člen 27(3) določa, da mora agencija podpirati države članice pri izpolnjevanju njihovih obveznosti do Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(8)

Ne glede na dodatne spremembe skupnih predpisov, ki so določene z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi predpisi, bi morala agencija podpirati Komisijo pri spremljanju izvajanja drugih varnostnih zahtev v letalstvu, ki izhajajo na primer iz zakonodaje o enotnem evropskem nebu ali zakonodaje o preiskavi nesreč ali poročanju o dogodkih.

(9)	Od leta 2006 je evropska zunanja politika na področju letalstva dosegla tudi znaten napredek v zvezi z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO), državami v soseščini Evropske unije in nekaterimi ključnimi partnerji na svetovni ravni.

(10)

Memorandum o sodelovanju z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO) je bil podpisan leta 2010 (16), kar zagotavlja okvir za strukturno sodelovanje med pogodbenicama, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij, povezanih z varnostjo, z namenom, da se, kadar je mogoče, prepreči podvajanje nalog, zato bi se morala program inšpekcijskih pregledov standardiziranja, ki ga izvaja agencija, in revizijski program ICAO za splošno presojo nadzora varnosti (USOAP) bolj medsebojno povezati. Načini dela pri inšpekcijskih pregledih bi morali upoštevati tudi dokument ICAO Doc 9735 – priročnik za stalno spremljanje USOAP.

(11)

V državah, ki so vključene v sosedsko politiko in politiko širitve EU, predvsem državah pogodbenicah sporazuma o skupnem evropskem zračnem prostoru, bi morali biti inšpekcijski pregledi standardiziranja organizirani v skladu z enakimi načini dela in v skladu z enakimi standardi kot v državah članicah na podlagi ustreznih sporazumov ali delovnih dogovorov.

(12)

V državah, ki so podpisale dvostranske sporazume o varnosti v zračnem prometu, ki zagotavljajo medsebojno sprejemanje določenih ugotovitev in potrdil v zvezi s certificiranjem, bi morali inšpekcijski pregledi standardiziranja podpirati spremljanje izvajanja sporazuma in poročanje o rezultatih ustreznemu dvostranskemu nadzornemu odboru s ciljem morebitnih prilagoditev. Inšpekcijski pregledi držav članic, katerih ugotovitve in potrdila v zvezi s certificiranjem se sprejmejo v okviru dvostranskih sporazumov, bi morali vključevati dodatne preveritve, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi pravilno izvajajo svoje pristojnosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov.

(13)

Za učinkovito spremljanje izvajanja Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih predpisov ter drugih predpisov o varnosti v letalstvu, ki izhajajo iz obstoječih uredb in sporazumov, je treba sedanje načine dela pregledati, s čimer bi se zagotovilo zlasti, da postanejo bolj sistemsko usmerjeni, upoštevajo stalnejši pristop k spremljanju, se bolj osredotočijo na učinkovitost varnosti, zagotovijo učinkovitejšo rabo virov, ne povzročajo nepotrebnega bremena pristojnim organom in da vključijo povratno zanko za dejavnosti agencije na področju priprave predpisov. Ustanoviti bi bilo treba skupine za inšpekcijske preglede z ustrezno usposobljenim in kvalificiranim osebjem, agencija pa bi si morala prizadevati za uravnovešenje udeležbe pooblaščenega osebja iz različnih držav članic.

(14)	Načini dela bi morali odražati opredelitve in načela pregledovanja, opredeljena v standardu ISO 19011.

(15)	Poleg spremljanja na ravni inšpekcijskih pregledov bi morali načini dela izpopolniti tudi spremljanje na sistemski ravni in na ravni ugotovitev.

(16)	Načini dela bi morali agenciji zagotoviti več prožnosti pri ukrepanju, kadar to ustreza njeni tehnični usposobljenosti, in hkrati omogočiti ohranjanje pravne gotovosti glede načinov dela.

(17)	Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 736/2006 razveljaviti.

(18)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa načine dela za:

(a)	spremljanje uporabe Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih predpisov na področjih iz člena 1(1) navedene uredbe pri pristojnih organih držav članic;

(b)	izvajanje inšpekcijskih pregledov standardiziranja pri pristojnih organih držav članic;

(c)	preverjanje, ali pristojni organi držav članic izdajajo in nadzorujejo certifikate v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi predpisi;

(d)	prispevek k ocenjevanju učinka izvajanja Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih predpisov s strani pristojnih organov držav članic.

2. Načini dela iz te uredbe se, če je to izvedljivo, uporabljajo tudi, kadar se agenciji naloži naloga spremljanja izvajanja varnostnih zahtev v letalstvu, ki jih določajo druga zakonodaja EU, sporazumi, ki jih je sklenila Unija, ali delovni dogovori, ki jih je sklenila agencija.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„inšpekcijski pregled“ pomeni inšpekcijski pregled standardiziranja iz člena 24(1) in člena 54 Uredbe (ES) št. 216/2008, vključno z inšpekcijskim pregledom podjetij ali podjetniških združenj iz člena 54(4) in člena 55 navedene uredbe, ki jih izvaja agencija;

2.	„pristojni organ“ pomeni subjekt, ki ga je država članica določila kot pristojnega za izvajanje Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih predpisov;

3.	„pooblaščeno osebje“ pomeni osebe, ki jih je agencija pooblastila za izvajanje inšpekcijskih pregledov, vključno z napotenim osebjem;

„napoteno osebje“ pomeni uradnike, ki so jih dali na razpolago pristojni organi držav članic, Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), druge mednarodne organizacije s področja letalstva ali pristojni organi tretjih držav, ki so sklenile sporazume z Unijo ali delovne dogovore z agencijo, in ki so jih ti organi imenovali za pomoč agenciji pri izvajanju inšpekcijskih pregledov;

5.	„dokaz“ pomeni evidence, navedbe dejstev ali druge informacije, ki so ustrezne in preverljive;

6.	„ugotovitev“ pomeni rezultat primerjave med razpoložljivimi dokazi in veljavnimi zahtevami;

7.	„popravek“ pomeni ukrep za odpravo ugotovljenega neskladja z veljavnimi zahtevami;

8.	„korektivni ukrep“ pomeni ukrep za odpravo vzroka ugotovljenega neskladja z veljavnimi zahtevami, da se prepreči ponovitev;

9.	„nujen pomislek glede varnosti“ pomeni stanje, v katerem obstaja dokaz, da je proizvod, storitev, sistem, sestavni del, oprema ali objekt v takšnem stanju ali se upravlja, izvaja ali vzdržuje na takšen način, da lahko poškoduje ljudi, če se stanje takoj ne popravi.

Člen 3

Načela, ki se uporabljajo za spremljanje

1. Agencija spremlja uporabo zahtev iz člena 1 s strani pristojnih organov in enotno izvajanje teh zahtev v skladu z načinom dela iz te uredbe ter o tem poroča.

2. Spremljanje je stalno, temelji na tveganju in poteka na podlagi informacij, ki so na voljo agenciji. Vključuje ocenjevanje sposobnosti pristojnih organov za izvajanje njihovih pristojnosti na področju nadzora varnosti, po potrebi izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadaljnjih ukrepov na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov, da se zagotovi pravočasno izvajanje ustreznih popravkov in korektivnih ukrepov.

3. Spremljanje upošteva sistemski pristop. Obravnava vsa področja in ključne elemente sistema nadzora varnosti, kot ga je opredelila ICAO. Posebna pozornost je namenjena vmesnikom med področji.

4. Spremljanje se izvaja na pregleden, učinkovit, uspešen, harmoniziran in dosleden način.

5. Agencija analizira rezultate svojih dejavnosti spremljanja, da bi ugotovila potrebo po regulativnih izboljšavah.

Člen 4

Načela, ki se uporabljajo za inšpekcijske preglede in ugotovitve

1. Inšpekcijski pregledi pri pristojnih organih upoštevajo rezultate predhodnih inšpekcijskih pregledov in obravnavajo predvsem spremembe regulativnih zahtev, sposobnosti pristojnega organa za nadzor varnosti, so sorazmerni glede na raven in kompleksnost dejavnosti, ki jo nadzorujejo, ter prednostno zagotavljajo visoko in enotno stopnjo varnosti komercialnih zračnih prevozov.

2. Inšpekcijski pregledi lahko vključujejo inšpekcijske preglede podjetij ali podjetniških združenj, ki so pod nadzorom pristojnih organov, ki se pregledujejo.

3. Inšpekcijski pregledi lahko vključujejo, če se zadevne strani o tem dogovorijo, inšpekcijske preglede vojaških objektov, namenjenih javni rabi, ali storitev, ki jih za javnost opravlja vojaško osebje, da se preveri, ali izpolnjujejo zahteve iz člena 1(3) Uredbe (ES) št. 216/2008.

4. Inšpekcijske preglede izvaja skupina, sestavljena iz osebja, ki ga je pooblastila agencija ter je kvalificirano in usposobljeno za ustrezno področje ali področja. Pooblaščeno osebje uporablja načela neodvisnosti, neoporečnosti, etičnega ravnanja, skrbne preveritve, poštenega prikaza in zaupnosti.

5. Kadar agencija ugotovi, da eden ali več certifikatov ni skladnih z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi predpisi, se ta ugotovitev neskladnosti sporoči zadevnemu pristojnemu organu. Kadar ugotovljena neskladnost ni pravočasno odpravljena, agencija pripravi priporočila v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 216/2008, da omogoči odločitev o medsebojnem priznavanju navedenega certifikata(-tov).

6. Agencija razvrsti neskladja, ugotovljena med inšpekcijskimi pregledi iz odstavkov 1, 2 in 3 in izvaja nadaljnje ukrepe glede na učinek teh neskladij na varnost, pri čemer imajo prednost ugotovitve, povezane z varnostjo. Agencija tudi nemudoma obvesti pristojne organe držav članic, kadar korekcija nujnega pomisleka glede varnosti ni bila ustrezno obravnavana.

7. Ta uredba ne posega v člena 15 in 58 Uredbe (ES) št. 216/2008, Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (17), Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (18) in Uredbo Komisije (ES) št. 473/2006 (19).

Člen 5

Izmenjava informacij

1. Pristojni organi držav članic zagotovijo agenciji vse potrebne informacije, ki so pomembne za njihov nadzor varnosti in obravnavajo vse ključne elemente njihovega sistema nadzora varnosti, vključno s podjetji ali podjetniškimi združenji, ki jih nadzorujejo. Informacije se zagotovijo v obliki in na način, ki ga določi agencija, ob upoštevanju informacij, ki so bile dane na razpolago ICAO.

2. Agencija lahko od pristojnih organov držav članic zahteva tudi namenske informacije. Kadar agencija predloži takšen zahtevek za informacije, navede pravno podlago in namen, določi, kakšne informacije so potrebne, in postavi rok, v katerem je treba informacije zagotoviti.

3. Agencija zagotovi pristojnim organom držav članic ustrezne informacije, da podpre enotno izvajanje veljavnih zahtev.

Člen 6

Nacionalni koordinator standardiziranja

1. Države članice imenujejo nacionalnega koordinatorja standardiziranja, ki deluje kot njihova glavna kontaktna točka za vse dejavnosti standardiziranja in zlasti koordinira izmenjavo informacij iz člena 5(1). Nacionalni koordinator standardiziranja je odgovoren za:

(a)	stalno vzdrževanje in posodabljanje informacij, predloženih agenciji, vključno z informacijami, ki se zahtevajo v skladu s členi 3, 4 in 5, načrti popravkov in korektivnih ukrepov ter dokazi o izvajanju dogovorjenih korektivnih ukrepov;

(b)	pomoč agenciji v vseh fazah inšpekcijskega pregleda ter zagotavljanje, da ima skupina za inšpekcijske preglede spremstvo ves čas inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

2. Pristojni organi poskrbijo, da so na voljo jasne komunikacijske zveze med imenovanim nacionalnim koordinatorjem standardiziranja in njihovo notranjo organizacijo, da lahko koordinator pravilno izvaja svoje pristojnosti.

Člen 7

Stalno spremljanje

1. Stalno spremljanje iz člena 3 zajema:

(a)	zbiranje in analiziranje podatkov in informacij, ki jih zagotavljajo pristojni organi držav članic, Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), Komisija in drugi viri;

(b)	ocenjevanje sposobnosti pristojnega organa za izvajanje pristojnosti nadzorovanja varnosti;

(c)	glede na oceno iz točke (b) določanje prednosti, načrtovanje in opredeljevanje področja inšpekcijskih pregledov;

(d)	izvajanje takšnih inšpekcijskih pregledov, vključno s povezanim poročanjem;

(e)	izvajanje nadaljnjih ukrepov in zaključevanje ugotovljenih neskladnosti, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov.

2. Za ocenjevanje iz točke (b) odstavka 1 agencija določi, razvije in vzdržuje enotni model ob upoštevanju vsaj naslednjih elementov:

(a)	velikost in kompleksnost letalskega sektorja;

(b)	resni incidenti, nesreče, nesreče s smrtnim izidom in s tem povezani smrtni primeri;

(c)	rezultati inšpekcijskih pregledov na ploščadi;

(d)	rezultati predhodnih inšpekcijskih pregledov;

(e)	sposobnost pristojnih organov za učinkovito izvajanje popravkov in korektivnih ukrepov;

(f)	rezultat revizij, opravljenih v okviru nacionalnih konvencij ali državnih programov za ocenjevanje varnosti;

(g)	obstoj ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 216/2008 ali členom 258 Pogodbe.

3. Rezultati modela iz odstavka 2 ter vhodni podatki in rezultati ocen so na voljo nacionalnemu koordinatorju standardiziranja zadevne države članice.

4. Glede na stalno spremljanje Agencija prilagodi program inšpekcijskih pregledov tako, da odraža izboljšanja in poslabšanja ravni varnosti. Agencija sprejme ustrezne ukrepe, kadar obstajajo dokazi o poslabšanju ravni varnosti.

Člen 8

Program inšpekcijskih pregledov

1. Agencija v sodelovanju s Komisijo določi večletni program, v katerem so navedeni inšpekcijski pregledi iz člena 10(1)(a), in letni program, v katerem so navedeni inšpekcijski pregledi iz člena 10(1)(a) in (b).

2. V programu inšpekcijskih pregledov so navedene zadevne države članice, področja, ki bodo pregledana, in predviden časovni okvir za fazo pregledov na kraju samem, ob upoštevanju modela iz člena 7.

3. Agencija lahko programe inšpekcijskih pregledov prilagaja, da bi upoštevala nastala tveganja, ki izhajajo iz stalnega spremljanja iz člena 7.

4. Letni program se pošlje Komisiji, članom upravnega odbora agencije kot del delovnega programa agencije v skladu s členom 33(2)(c) Uredbe (ES) št. 216/2008 in nacionalnemu koordinatorju standardiziranja zadevne države članice.

Člen 9

Področja inšpekcijskih pregledov

1. Agencija izvaja inšpekcijske preglede, s katerimi obravnava vsako področje, opredeljeno v poglavju II Uredbe (ES) št. 216/2008. Ta področja so:

(a)	plovnost, kot je opredeljena v členu 5, in varstvo okolja, kot je opredeljeno v členu 6 navedene uredbe;

(b)	letalsko osebje, kot je opredeljeno v členih 7 in 8 navedene uredbe;

(c)	letalske operacije, kot so opredeljene v členih 8 in 9 navedene uredbe;

(d)	pregledi ploščadi, kot so opredeljeni v členu 10 navedene uredbe;

(e)	aerodromi, kot so opredeljeni v členu 8a navedene uredbe;

(f)	ATM/ANS in kontrolorji zračnega prometa, kot so opredeljeni v členih 8b in 8c navedene uredbe;

glede na razvoj Uredbe (ES) št. 216/2008 ali na zahtevo Komisije se lahko opredelijo dodatna področja.

2. Agencija zagotovi, da so njena sredstva ustrezno razporejena na spremljanje in inšpekcijsko pregledovanje različnih področij glede na rezultate stalnega spremljanja iz člena 7.

Člen 10

Vrste inšpekcijskih pregledov

1. Agencija izvaja:

(a)	celovite inšpekcijske preglede za pregled enega ali več področij; ti inšpekcijski pregledi se izvajajo v časovnih presledkih, opredeljenih na podlagi rezultatov stalnega spremljanja;

(b)	usmerjene inšpekcijske preglede za pregled določenih podpodročij znotraj enega ali več področij in/ali za ocenjevanje stanja izvajanja dogovorjenih popravkov in korektivnih ukrepov;

(c)	namenske inšpekcijske preglede za preiskavo določenih pomislekov, ki izhajajo iz stalnega spremljanja, ki ga opravlja agencija, ali na zahtevo Komisije.

2. Ne glede na inšpekcijske preglede iz odstavka 1 lahko agencija postavi ugotovitve zunaj kraja inšpekcijskega pregleda, kadar je zbrala dovolj dokazov o neskladnosti.

Člen 11

Merila za usposabljanje, kvalifikacije in dovoljenja za skupine za inšpekcijske preglede

1. Agencija določi merila za kvalifikacije osebja, ki sodeluje v skupinah za inšpekcijske preglede.

2. Merila za kvalifikacijo vključujejo:

(a)	poznavanje institucionalnega in regulativnega okvira, zlasti te uredbe in ustreznih mednarodnih sporazumov;

(b)	poznavanje tehnik pregledovanja in izkušnje z njimi;

(c)	tehnična usposobljenost in praktične izkušnje na ustreznih področjih iz člena 9.

3. Vodje skupin so osebje, ki je zaposleno v agenciji. Merila za njihovo kvalifikacijo vključujejo poleg meril iz odstavka 2 tudi vodenje skupin ter komunikacijske sposobnosti v mednarodnem okolju in občutljivih razmerah.

4. Člani skupin so osebje, ki je zaposleno v agenciji, ali napoteno osebje.

5. Vodje skupin in člani skupin so usposobljeni za veljavne zahteve in postopke agencije. Agencija zagotovi stalno usposobljenost vodij skupin in članov skupin, da sodelujejo v inšpekcijskih pregledih kot pooblaščeno osebje. Agencija za ta namen zagotovi ustrezne stalne programe usposabljanja.

6. Agencija lahko osebje, ki izpolnjuje merila za kvalifikacijo in se je udeležilo ustreznega usposabljanja, pooblasti za sodelovanje v skupinah za inšpekcijske preglede.

Člen 12

Ustanovitev skupin za inšpekcijske preglede

1. Inšpekcijske preglede izvajajo skupine, ki jih ustanovi agencija in so sestavljene iz pooblaščenega osebja v skladu s členom 11.

2. Agencija določi sestavo skupine tako, da je dosežena najmanjša velikost skupine, ki je potrebna za pokritje zahtevanih tehničnih usposobljenosti in delovnih obremenitev, ob upoštevanju vrste inšpekcijskega pregleda, obsega, števila obravnavanih področij in predvidenega programa. Vsaka skupina ima vodjo skupine in vsaj enega člana. Agencija vedno zagotovi, da je velikost skupine sorazmerna z obsegom dela.

3. Agencija zagotovi, da pri sestavi skupin ni nasprotja interesov niti s pregledanimi pristojnimi organi niti s pregledanimi podjetji ali podjetniškimi združenji.

4. Agencija v primernem času pred inšpekcijskim pregledom od organov ali organizacij, ki napotujejo osebje, zahteva informacije o razpoložljivosti članov skupin za sodelovanje v fazi pregledov na kraju samem.

5. Stroške, ki nastajajo z udeležbo nacionalnih koordinatorjev standardiziranja iz člena 14(2) in člena 19(2) ter osebja, napotenega na inšpekcijske preglede, ki jih izvaja agencija, krije agencija v skladu s predpisi Unije in brez poseganja v letni proračunski postopek Unije.

Člen 13

Izvajanje inšpekcijskih pregledov

1. Inšpekcijski pregledi iz člena 10(1)(a) in (b) vključujejo naslednje faze:

(a)	fazo priprave, ki traja najmanj deset tednov pred inšpekcijskim pregledom;

(b)	fazo pregleda na kraju samem;

(c)	fazo poročanja, ki traja najmanj deset tednov po končani fazi na kraju samem.

2. Namenske inšpekcijske preglede iz člena 10(1)(c) je treba zadevnemu pristojnemu organu sporočiti dva tedna prej, vendar ni treba upoštevati rokov in postopkov iz členov 14, 15 in 16, razen potrebe po končnem poročilu.

3. Za neskladnosti, ki so bile ugotovljene med inšpekcijskimi pregledi iz člena 10, poteka sporočanje v skladu s členom 16, izvajanje nadaljnjih ukrepov in zaključevanje v skladu s členom 17 in razvrščanje v skladu s členom 18.

Člen 14

Faza priprave

1. V fazi priprave inšpekcijskega pregleda agencija:

(a)	obvesti pristojni organ o inšpekcijskem pregledu najmanj deset tednov pred fazo pregleda na kraju samem, v obvestilo vključi predvideno vrsto, področja in podpodročja inšpekcijskega pregleda;

(b)	zbere potrebne informacije za pripravo inšpekcijskega pregleda, pri čemer ustrezno upošteva informacije, ki so na voljo iz stalnega spremljanja;

(c)	opredeli okvir, obseg in program inšpekcijskega pregleda, vključno z inšpekcijskim pregledom podjetij ali podjetniških združenj, pri čemer upošteva informacije iz stalnega spremljanja;

(d)	opredeli velikost in sestavo skupine za inšpekcijski pregled.

2. Na podlagi obvestila o inšpekcijskem pregledu pristojni organ sodeluje z agencijo, da se hitro pripravi faza pregleda na kraju samem. Po potrebi se lahko organizira predhodno srečanje skupine za inšpekcijski pregled in nacionalnega koordinatorja standardiziranja.

3. Agencija pristojnemu organu vsaj dva tedna pred fazo pregleda na kraju samem zagotovi program inšpekcijskega pregleda in sestavo skupine za inšpekcijski pregled.

Člen 15

Faza pregleda na kraju samem

1. V fazi inšpekcijskega pregleda na kraju samem agencija:

(a)	organizira uvodni sestanek z nacionalnim koordinatorjem standardiziranja in pristojnim organom, ki se pregleduje;

(b)	izvaja nadaljnje ukrepe za neskladnosti, ki so bile opredeljene v predhodnih inšpekcijskih pregledih in še niso rešene, ter pregleda ustrezne popravke in korektivne ukrepe;

(c)	obvesti pristojni organ o morebitnem nujnem pomisleku glede varnosti, kadar je med inšpekcijskim pregledom ugotovljen tak pomislek;

(d)	na zaključni seji pristojnemu organu, ki se pregleduje, predstavi seznam predhodnih ugotovitev neskladnosti, ki so bile ugotovljene ali so se zanje izvajali nadaljnji ukrepi v teku inšpekcijskega pregleda.

2. Agencija lahko tudi:

(a)	pregleda glavne urade v obsegu, ki se ji zdi potreben, morebitne regionalne urade pristojnega organa in usposobljenih subjektov, katerim je pristojni organ morda dodelil naloge;

(b)	v okviru inšpekcijskega pregleda pristojnega organa pregleda podjetja ali podjetniška združenja, ki so pod nadzorom tega pristojnega organa; v tem primeru lahko pristojni organ spremlja skupino za inšpekcijski pregled;

(c)	opravi pogovore z osebjem pristojnega organa, ki se pregleduje, in usposobljenih subjektov ter podjetij ali podjetniškega združenja, če obstajajo;

(d)	preuči zakonodajo, postopke, certifikate, evidence, podatke in katero koli drugo gradivo.

Člen 16

Faza poročanja

1. V fazi poročanja o inšpekcijskem pregledu agencija v šestih tednih po zaključni seji faze pregleda na kraju samem pregleda predhodne ugotovitve, jih razvrsti in na tej podlagi uredi osnutek poročila, ki ga naslovi na pristojni organ, ki se pregleduje.

2. Osnutek poročila vsebuje vsaj:

(a)	povzetek s predstavitvijo zaključkov;

(b)	podrobnosti o izvedbi inšpekcijskega pregleda, vključno z vrsto inšpekcijskega pregleda, zajetimi področji, okvirom in sestavo skupine;

(c)	analizo po kritičnih elementih z usmeritvijo na najpomembnejše ugotovitve;

(d)	seznam ugotovitev neskladnosti, ki so bile opredeljene ali med inšpekcijskim pregledom ali so se zanje izvajali nadaljnji ukrepi, skupaj z razvrstitvijo ugotovitev;

(e)	po potrebi priporočila, vključno z medsebojnim priznavanjem certifikatov.

3. Ugotovitve neskladnosti se sporočijo z osnutkom poročila iz odstavka 2, če jih ni agencija že pisno sporočila na drug način.

4. Pristojni organ lahko predloži agenciji pisne pripombe v dveh tednih po obvestilu.

5. Agencija v desetih tednih po zaključni seji izda končno poročilo na podlagi osnutka poročila iz odstavka 2, ki odraža morebitne pripombe pregledanega pristojnega organa. Agencija lahko po potrebi prilagodi opis ugotovitve neskladnosti, njeno pravno podlago, razvrstitev ali status, da bi upoštevala pripombe in popravke ali korektivne ukrepe, predložene v fazi poročanja.

6. Agencija za vsako državo članico vzpostavi in ohranja stanje stalnega spremljanja, ki se na zahtevo predloži zadevni državi članici in Komisiji.

7. Končno poročilo je naslovljeno na pregledan pristojni organ in na Komisijo, ki lahko nato to poročilo po potrebi pošlje zadevni državi članici in drugim pristojnim organom.

Člen 17

Izvajanje nadaljnjih ukrepov in zaključevanje ugotovitev

1. Pristojni organ najpozneje štiri tedne po prejemu obvestila agencije predlaga popravek in korektivni ukrep za vse ugotovitve neskladnosti, razvrščene v skladu s členom 18(1)(b) in (c).

2. Pristojni organ najpozneje deset tednov po prejemu obvestila agencije predlaga korektivni ukrep za vse ugotovitve neskladnosti, razvrščene v skladu s členom 18(1)(a).

3. Pristojni organ agenciji v primernem času poroča o zaključku korektivnih ukrepov in zagotovi dokaze zanje.

4. Agencija:

(a)	pravočasno oceni popravke in korektivne ukrepe, ki jih je predložil pristojni organ, ali zahteva dodatna pojasnila;

(b)	odobri ali zavrne predložene popravke in/ali korektivne ukrepe v 16 tednih po obvestilu;

(c)	spremlja ustrezno izvajanje korektivnih ukrepov;

(d)	ugotovi morebitno potrebo po dodatnih ukrepih v skladu s členom 22;

(e)	pristojnemu organu in Komisiji s poročili o stanju redno poroča o stanju ugotovitev neskladnosti in povezanih popravkih/korektivnih ukrepih;

(f)	ko je zadovoljna z zaključkom korektivnih ukrepov in predloženimi dokazi, zaključi ugotovitve o neskladnosti, evidentira zaključek ugotovitev neskladnosti in o tem obvesti pristojni organ.

5. Za namene iz točke (c) lahko agencija od pristojnega organa zahteva dokaze ali pojasnila. Agencija se lahko odloči tudi za preveritev izvajanja z inšpekcijskim pregledom na kraju samem.

6. Kadar so ugotovitve neskladnosti posledica kršitev v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 216/2008 ali Pogodb, agencija po posvetovanju s Komisijo zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe in takšne ugotovitve ne zaključi brez predhodne uskladitve s Komisijo.

Člen 18

Razvrščanje ugotovitev

1. Agencija vse ugotovitve neskladnosti, ki jih je opredelila v okviru inšpekcijskih pregledov iz člena 10, razvrsti in o njih poroča glede na to, ali spadajo med upravne zahteve ali tehnične zahteve, v naslednje razrede:

(a)	razred C: neskladnost z veljavnimi zahtevami, ki vzbujajo predvsem pomisleke v zvezi s standardiziranjem;

(b)	razred D: neskladnost z veljavnimi zahtevami, ki vzbujajo pomisleke v zvezi s standardiziranjem in pomisleke glede varnosti, če niso pravočasno odpravljene;

(c)	razred G: nujen pomislek glede varnosti.

2. Prednostni vrstni red poročanja, izvajanja nadaljnjih ukrepov in zaključka je odvisen od razvrstitve.

Člen 19

Nujen pomislek glede varnosti

1. Kadar agencija obvesti o nujnem pomisleku glede varnosti:

(a)	agencija od pristojnega organa zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, vključno s takojšnjimi popravki;

(b)	pristojni organ uporabi uspešne popravke, da odpravi ugotovitev, in agenciji zagotovi dokaz o tem.

2. Agencija lahko v dveh tednih od obvestila o nujnem pomisleku glede varnosti zahteva od pristojnega organa, da se udeleži sestanka za oceno izvajanja takojšnjih popravkov.

3. Kadar agencija s popravki ni zadovoljna, pripravi priporočila za Komisijo, po potrebi vključi tudi zahtevo glede medsebojnega priznavanja certifikatov, ki jih je izdal pristojni organ. Agencija tudi nemudoma obvesti pristojne organe držav članic.

Člen 20

Evidence

1. Agencija vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:

(a)	usposabljanja, kvalifikacije in dovoljenj vodij skupin in članov skupin;

(b)	programov inšpekcijskih pregledov;

(c)

poročil;

(d)	ugotovitev in z njimi povezanih dokazov;

(e)	dogovorjenih popravkov in korektivnih ukrepov;

(f)	zaključka ugotovitev neskladnosti in s tem povezanih dokazov;

(g)	priporočil glede medsebojnega priznavanja certifikatov;

(h)	ocen iz člena 7(1)(b).

2. Vse evidence se hranijo najmanj 15 let, upošteva se veljavna zakonodaja o varstvu podatkov.

Člen 21

Dostop do podatkov iz poročil o inšpekcijskem pregledu

1. Kadar podatki v poročilu o inšpekcijskem pregledu zadevajo podjetje ali podjetniško združenje, ki je pod varnostnim nadzorom tretje države in spada v področje uporabe sporazuma Unije, sklenjenega v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 216/2008, so navedeni podatki na voljo tretji državi kot pogodbenici takega sporazuma v skladu z določbami sporazuma.

2. Kadar podatki v poročilu o inšpekcijskem pregledu spadajo v področje uporabe memoranduma o sodelovanju med Unijo in ICAO, so navedeni podatki na voljo ICAO v skladu z določbami tega memoranduma o sodelovanju in ustrezne priloge o varnosti.

3. Kadar se podatki v poročilu o inšpekcijskem pregledu nanašajo na preiskave o varnosti, ki še potekajo in se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (20), so navedeni podatki takoj na voljo organu, ki je pristojen za preiskavo varnosti.

4. Za potrebe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (21) se šteje, da postopek odločanja, povezan s poročilom o inšpekcijskem pregledu ni zaključen, preden se zaključijo ustrezne ugotovitve o neskladnosti.

Člen 22

Dodatni ukrepi

1. Agencija ugotovi morebitno opustitev izvajanja nadaljnjih ukrepov pri spremljanju ugotovljene neskladnosti, kot je:

(a)	korektivni ukrep ni bil predložen v roku iz člena 17(1);

(b)	agencija v roku iz člena 17(4)(b) korektivnega ukrepa ni odobrila;

(c)	korektivni ukrep se ne izvaja ustrezno.

2. V primerih iz odstavka 1 agencija zahteva od pristojnega organa, da napako pojasni in predloži dodatne ukrepe, pri čemer določi rok za odgovor.

3. Agencija oceni posledice napake skupaj z odgovorom, ki ga je predložil pristojni organ v postavljenem roku. Na podlagi rezultata takšne ocene se lahko agencija:

(a)	strinja s predloženimi dodatnimi ukrepi ali

(b)	zadevnemu pristojnemu organu in Komisiji izda dodatno poročilo. Poročilo vključuje oceno, ki jo je pripravila agencija, in priporočila za Komisijo, po potrebi tudi priporočila glede medsebojnega priznavanja certifikata ali certifikatov, ki jih je izdal pristojni organ.

4. Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 2111/2005 lahko Komisija po prejemu dodatnega poročila iz odstavka 3(b) sprejme kateri koli naslednji ukrep:

(a)	predloži zadevni državi članici pripombe ali zahteva dodatna pojasnila, da se razjasnijo vse ugotovitve ali del ugotovitev neskladnosti;

(b)	zahteva od agencije, da opravi namenski inšpekcijski pregled, da preveri zadovoljivost izvajanja popravkov in korektivnih ukrepov;

(c)	sproži postopek iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 216/2008, da se odloči, ali certifikati, ki jih je izdal pristojni organ, izpolnjujejo veljavne zahteve;

(d)	sproži postopek v skladu s členom 258 Pogodbe.

Člen 23

Letno poročilo

Agencija Komisiji vsako leto najpozneje do 31. marca predloži letno poročilo o stalnem spremljanju in inšpekcijskih pregledih, izvedenih v preteklem letu. Poročilo vključuje analizo rezultatov dejavnosti in inšpekcijskih pregledov, ki odražajo sposobnost pristojnih organov za izvajanje svojih pristojnosti v zvezi z nadzorom varnosti, ter priporočila za možne izboljšave. V priporočilih se zlasti ugotovijo tehnični predpisi, ki bi jih bilo treba določiti ali spremeniti v skladu s členom 17(2)(b) Uredbe (ES) št. 216/2008, in ukrepe agencije, ki bi jih bilo treba določiti ali spremeniti v skladu s členom 18(c) Uredbe (ES) št. 216/2008.

Člen 24

Delovni postopki

Agencija najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe revidira svoje delovne postopke, da bi izvajala naloge, ki se prenesejo nanjo v skladu s členi 3 do 23.

Člen 25

Prehodne ureditve

1. Za ugotovitve neskladnosti, ki jih je agencija opredelila v skladu z Uredbo (ES) št. 736/2006 in za katere dokazi o zaključku v času začetka veljavnosti te uredbe agenciji še niso bili predloženi, se šteje, da so bile opredeljene v skladu s to uredbo in se tako obravnavajo.

2. Za načrte korektivnih ukrepov, ki jih je agencija odobrila v skladu z Uredbo (ES) št. 736/2006 se šteje, da so bili odobreni v skladu s to uredbo.

3. Za člane skupin in vodje skupin, ki jih je agencija pooblastila v skladu z Uredbo (ES) št. 736/2006 se šteje, da so bili pooblaščeni v skladu s to uredbo.

Člen 26

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 736/2006 se razveljavi.

Člen 27

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. junija 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO