18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/13


UREDBA (EU) št. 525/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. maja 2013

o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Odločbo št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (4) je bil vzpostavljen okvir za spremljanje antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju zavez v zvezi s temi emisijami ter izpolnjevanje zahtev za spremljanje in poročanje iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (5) in Kjotskega protokola (6) v Uniji. Da bi se upošteval nedavni in prihodnji razvoj dogodkov na mednarodni ravni v zvezi z UNFCCC in Kjotskim protokolom ter izpolnjevale nove zahteve za spremljanje in poročanje, ki jih določa pravo Unije, bi bilo treba Odločbo št. 280/2004/ES nadomestiti.

(2)

Zaradi širšega področja uporabe prava Unije, vključitve dodatnih kategorij oseb, na katere se obveznosti nanašajo, zapletenejše in zelo tehnične narave uvedenih določb, večje potrebe po enotnih pravilih, ki bi se uporabljala po vsej Uniji, ter za olajšanje izvajanja bi bilo treba Odločbo št. 280/2004/ES nadomestiti z uredbo.

(3)

Končni cilj UNFCCC je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Zaradi dosege tega cilja splošno povečanje povprečne globalne letne temperature površja ne bi smelo preseči predindustrijske ravni za več kot 2 °C.

(4)

Potrebno je natančno spremljanje in poročanje ter redno ocenjevanje v zvezi z emisijami toplogrednih plinov v Uniji in državah članicah ter njihovimi prizadevanji v boju proti podnebnim spremembam.

(5)

Sklep 1/CP.15 konference pogodbenic UNFCCC (Sklep 1/CP.15) in Sklep 1/CP.16 konference pogodbenic UNFCCC (Sklep 1/CP.16) sta znatno prispevala k napredku pri iskanju uravnotežene rešitve za probleme, povezane s podnebnimi spremembami. Z navedenima sklepoma so bile uvedene nove zahteve za spremljanje in poročanje, ki veljajo za izvajanje ambicioznega zmanjšanja emisij, h kateremu so se zavezale Unija in njene države članice same, ter zagotovljena podpora državam v razvoju. Z navedenima sklepoma se tudi priznava, da je obravnavanje prilagajanja enako pomembno kot obravnavanje ublažitve. V skladu s Sklepom 1/CP.16 morajo razvite države tudi razvijati strategije ali načrte za razvoj z nizkimi emisijami ogljika. Pričakuje se, da bodo takšne strategije ali načrti prispevali k oblikovanju nizkoogljične družbe ter zagotovili neprekinjeno visoko rast in trajnostni razvoj, poleg tega pa k stroškovno učinkovitemu doseganju dolgoročnega podnebnega cilja ob ustreznem upoštevanju vmesnih faz. Ta uredba bi morala olajšati izvajanje navedenih zahtev za spremljanje in poročanje.

(6)

Sveženj pravnih aktov Unije, sprejet leta 2009, skupaj imenovan „podnebni in energetski paket“, zlasti Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (7), in Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (8), pomeni še eno trdno zavezo Unije in držav članic k znatnemu zmanjšanju njihovih emisij toplogrednih plinov. Ob upoštevanju novih zahtev iz navedenih dveh pravnih aktov bi bilo treba posodobiti tudi sistem Unije za spremljanje emisij in poročanje o njih.

(7)

V okviru UNFCCC se od Unije in njenih držav članic zahteva, da z uporabo primerljivih metodologij, dogovorjenih v okviru konference pogodbenic, pripravijo, redno posodabljajo, objavijo in poročajo konferenci pogodbenic o nacionalnih evidencah antropogenih emisij vseh toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola iz leta 1987 o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, k Dunajski konvenciji o varstvu ozonskega plašča (9) (Montrealski protokol).

(8)

V skladu s členom 5(1) Kjotskega protokola se od Unije in držav članic zahteva, da vzpostavijo in vzdržujejo nacionalni sistem za ocenjevanje antropogenih emisij vseh toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola, iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, da se zagotovi izvajanje drugih določb Kjotskega protokola. Pri tem bi Unija in države članice morale uporabljati smernice za nacionalne sisteme iz Priloge k Sklepu 19/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (Sklep 19/CMP.1). Poleg tega je v skladu s Sklepom 1/CP.16 treba sprejeti nacionalne ureditve za ocenjevanje antropogenih emisij vseh toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola, iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov. Ta uredba bi morala omogočiti izvajanje obeh navedenih zahtev.

(9)

Ciper in Malta sta vključena v Prilogo I k UNFCCC v skladu s Sklepom 10/CP.17 konference pogodbenic UNFCCC, ki začne učinkovati 9. januarja 2013, in Sklepom 3/CP.15 konference pogodbenic UNFCCC, ki je začel učinkovati 26. oktobra 2010.

(10)

Izkušnje pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES so pokazale potrebo po krepitvi sinergij in skladnosti s poročanjem na podlagi drugih pravnih instrumentov, zlasti Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (10), Uredbe (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (11), Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (12), Uredbe (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (13) ter Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (14). Medtem ko je za racionalizacijo zahtev za poročanje potrebna sprememba posameznih pravnih instrumentov, je za zagotavljanje kakovosti poročanja o emisijah bistvena uporaba skladnih podatkov za poročanje o emisijah toplogrednih plinov.

(11)

V četrtem ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je za dušikov trifluorid (NF3) opredeljen potencial globalnega segrevanja, ki je približno 17 000-krat višji kot za ogljikov dioksid (CO2). NF3 se vse pogosteje uporablja v elektronski industriji namesto perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6). V skladu s členom 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora okoljska politika Unije temeljiti na previdnostnem načelu. V skladu s tem načelom je potrebno spremljanje NF3, da se oceni raven emisij v Uniji in po potrebi opredelijo blažilni ukrepi.

(12)

Podatki, ki se trenutno sporočajo prek nacionalnih evidenc toplogrednih plinov ter nacionalnih registrov in registra Unije, ne zadostujejo, da bi se na ravni držav članic določile nacionalne emisije CO2 iz civilnega letalstva, ki niso zajete v Direktivi 2003/87/ES. Unija pri sprejemanju obveznosti poročanja ne bi smela povzročati obremenitev držav članic ter malih in srednjih podjetij (MSP), ki niso sorazmerne z zastavljenimi cilji. Emisije CO2, ki jih povzročajo leti in niso zajete v Direktivi 2003/87/ES, predstavljajo le zelo majhen del skupnih emisij toplogrednih plinov, zato bi bila uvedba sistema poročanja o teh emisijah neupravičeno obremenjujoča glede na sedanje zahteve za širši sektor v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Zato bi bilo treba za namene člena 3 in člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES šteti, da so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.A - Civilno letalstvo“ enake nič.

(13)

Da se zagotovi učinkovitost ureditev spremljanja emisij toplogrednih plinov in poročanja o njih, je treba preprečiti dodatno povečanje obstoječih finančnih in upravnih obremenitev držav članic.

(14)

Čeprav se emisije in odvzemi toplogrednih plinov v zvezi z rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) upoštevajo pri cilju zmanjšanja emisij Unije v okviru Kjotskega protokola, niso del cilja 20 % zmanjšanja za leto 2020 v skladu s svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo. Člen 9 Odločbe št. 406/2009/ES od Komisije zahteva, da oceni načine za vključitev emisij in odvzemov iz dejavnosti v zvezi z LULUCF, v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s čimer bi zagotovili trajnost in okoljsko celovitost prispevka sektorja LULUCF ter natančno spremljanje in obračunavanje zadevnih emisij in odvzemov. Od Komisije tudi zahteva, da po potrebi pripravi zakonodajni predlog z namenom, da začne veljati od leta 2013. Komisija je 12. marca 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predlog, ki predstavlja prvi korak v smeri vključitve sektorja LULUCF v zavezo Unije za zmanjšanje emisij, ki je imel za posledico sprejetje Sklepa št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (15).

(15)

Unija in države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev najnovejših informacij o svojih emisijah toplogrednih plinov, zlasti v skladu z okvirom strategije Evropa 2020 in v njej določenimi časovnimi okviri. S to uredbo bi bilo treba omogočiti pripravo takšnih ocen v najkrajšem možnem času z uporabo statističnih in drugih informacij, kot so, kadar je to ustrezno, podatki iz vesolja, ki se zagotavljajo v okviru programa globalnega spremljanja okolja in varnosti ter drugih satelitskih sistemov.

(16)

Ker je Komisija napovedala, da namerava predlagati nove zahteve za spremljanje emisij iz pomorskega prometa in poročanje o njih, po potrebi vključno s spremembami te uredbe, ta uredba ne bi smela vplivati na kakršen koli takšen predlog, določbe o spremljanju emisij iz pomorskega prometa in poročanju o njih pa zato sedaj ne bi smele biti vključene v to uredbo.

(17)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES, so pokazale potrebo po tem, da so sporočene informacije o politikah in ukrepih ter projekcijah bolj pregledne, točne, dosledne, celovite in primerljive. V skladu z Odločbo št. 406/2009/ES morajo države članice poročati o predvidenem napredku pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz navedene odločbe, vključno z informacijami o nacionalnih politikah in ukrepih ter nacionalnih projekcijah. S strategijo Evropa 2020 je bil določen celosten program ekonomske politike, v skladu s katerim si morajo Unija in države članice dodatno prizadevati za pravočasno poročanje o politikah in ukrepih v zvezi s podnebnimi spremembami ter njihovih predvidenih učinkih na emisije. Vzpostavitev sistemov na ravni Unije in držav članic bi morala skupaj z boljšimi smernicami za poročanje bistveno prispevati k doseganju teh ciljev. Da bi se zagotovilo, da Unija izpolnjuje svoje mednarodne in notranje zahteve za poročanje o projekcijah toplogrednih plinov, ter za oceno njenega napredka pri izpolnjevanju njenih mednarodnih in notranjih zavez in obveznosti, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da pripravi in uporablja tudi ocene projekcij toplogrednih plinov.

(18)

Za spremljanje napredka in ukrepanja držav članic pri prilagajanju podnebnim spremembam so potrebne boljše informacije s strani držav članic. Te informacije so potrebne za oblikovanje celostne strategije Unije za prilagajanje na podlagi bele knjige Komisije z dne 1. aprila 2009 z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“. Sporočanje informacij o prilagajanju bo državam članicam omogočilo izmenjavo najboljših praks ter oceno njihovih potreb in stopnje pripravljenosti za boj proti podnebnim spremembam.

(19)

V okviru Sklepa 1/CP.15 so se Unija in države članice zavezale k zagotavljanju znatnega financiranja ukrepov proti podnebnim spremembam, namenjenega podpori prilagoditvenih in blažilnih ukrepov v državah v razvoju. V skladu z odstavkom 40 Sklepa 1/CP.16 mora vsaka razvita država pogodbenica UNFCCC izboljšati poročanje o zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev zmogljivosti, ki jo nameni državam pogodbenicam v razvoju. Izboljšano poročanje je bistveno za priznavanje opravljenih prizadevanj Unije in držav članic za izpolnjevanje njihovih zavez. S Sklepom 1/CP.16 je bil uveden tudi nov tehnološki mehanizem za izboljšanje mednarodnega prenosa tehnologije. S to uredbo bi bilo treba zagotoviti sporočanje najnovejših informacij o dejavnostih prenosa tehnologije državam v razvoju, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih podatkih.

(20)

Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16) je spremenila Direktivo 2003/87/ES, tako da se uporablja sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Uniji tudi za letalske dejavnosti. Direktiva 2003/87/ES vsebuje določbe o uporabi prihodkov z dražb, poročanju o uporabi prihodkov z dražb s strani držav članic in sprejetih ukrepih v skladu s členom 3d navedene direktive. Direktiva 2003/87/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/29/ES, sedaj vsebuje tudi določbe o uporabi prihodkov z dražb, pri čemer je določeno, da bi bilo treba vsaj 50 % takih prihodkov uporabiti za namene ene ali več dejavnosti iz člena 10(3) Direktive 2003/87/ES. Preglednost uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v skladu z Direktivo 2003/87/ES, je ključna za podporo zavez Unije.

(21)

V okviru UNFCCC se od Unije in njenih držav članic zahteva, da pripravijo, redno posodabljajo, objavijo in poročajo konferenci pogodbenic o nacionalnih sporočilih in dvoletnih poročilih z uporabo smernic, metodologij in oblik, dogovorjenih v okviru konference pogodbenic. Sklep 1/CP.16 poziva k izboljšanemu poročanju o ciljih ublažitve in zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev zmogljivosti državam pogodbenicam v razvoju.

(22)

Z Odločbo št. 406/2009/ES je bil sedanji letni ciklus poročanja spremenjen v letni ciklus zavez, za katerega je potreben celovit pregled evidenc držav članic o toplogrednih plinih v krajšem časovnem okviru od obstoječega časovnega okvira UNFCCC za pregled evidenc, da se po potrebi omogočita uporaba prilagodljivosti in uporaba popravnih ukrepov na koncu vsakega zadevnega leta. Na ravni Unije je treba uvesti postopek pregledovanja evidenc toplogrednih plinov, ki jih predložijo države članice, da se zagotovi verodostojnost, doslednost, preglednost in pravočasnost ocen skladno z Odločbo št. 406/2009/ES.

(23)

V okviru postopka UNFCCC se trenutno razpravlja o več tehničnih elementih v zvezi s poročanjem o emisijah toplogrednih plinov iz virov in odvzemov po ponorih, kot so potenciali globalnega segrevanja, obseg sporočenih toplogrednih plinov in metodološke smernice IPCC, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih plinov. Spremembe teh metodoloških elementov v okviru postopka UNFCCC in posledični preračuni časovnih vrst emisij toplogrednih plinov lahko vplivajo na raven in trende emisij toplogrednih plinov. Komisija bi morala spremljati tak razvoj na mednarodni ravni in po potrebi predlagati spremembo te uredbe, da se zagotovi skladnost z metodologijami, uporabljenimi v okviru postopka UNFCCC.

(24)

V skladu z obstoječimi smernicami UNFCCC za poročanje o emisijah toplogrednih plinov izračun emisij metana in poročanje o njih temeljita na potencialih globalnega segrevanja v obdobju 100 let. Zaradi visokega potenciala globalnega segrevanja in relativno kratke razpolovne dobe metana v atmosferi bi morala Komisija preučiti, kako bi sprejetje 20-letnega obdobja za metan vplivalo na politike in ukrepe.

(25)

Komisija bi morala ob upoštevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o celovitem pristopu k podnebju škodljivim antropogenim emisijam, ki niso emisije CO2, in po doseženem soglasju v okviru UNFCC o uporabi dogovorjenih in objavljenih smernic IPCC za spremljanje in poročanje o emisijah črnega ogljika preučiti posledice za politike in ukrepe ter po potrebi spremeniti Prilogo I k tej uredbi.

(26)

Emisije toplogrednih plinov v sporočenih časovnih vrstah bi bilo treba oceniti z uporabo enakih metod. Temeljne podatke o dejavnostih in emisijske faktorje bi bilo treba pridobiti in uporabljati skladno ter zagotoviti, da spremembe trendov emisij niso posledica sprememb ocenjevalnih metod ali predpostavk. Preračune emisij toplogrednih plinov bi bilo treba izvajati v skladu z dogovorjenimi smernicami in z namenom izboljšanja enotnosti, natančnosti in popolnosti sporočenih časovnih vrst ter izvajanja podrobnejših metod. Če se metodologija ali način pridobivanja temeljnih podatkov o dejavnostih in emisijskih faktorjev spremeni, bi morale države članice preračunati evidence za sporočene časovne vrste in oceniti potrebo po preračunih na podlagi razlogov iz dogovorjenih smernic, zlasti za ključne kategorije. Ta uredba bi morala določiti, ali bi bilo treba učinke takih preračunov upoštevati za namene določanja dodeljenih letnih emisij ter pod katerimi pogoji.

(27)

Letalstvo vpliva na globalno podnebje z izpusti ogljikovega dioksida (CO2), pa tudi z drugimi emisijami, vključno z emisijami dušikovih oksidov in mehanizmi, kot so krepitev cirusov. Ob upoštevanju hitrega razvoja znanstvenega razumevanja teh vplivov bi bilo treba v okviru te uredbe redno izvajati posodobljeno oceno vplivov letalstva, ki niso povezani s CO2, na globalno podnebje. Pri tem uporabljeno modeliranje bi bilo treba prilagoditi znanstvenemu napredku. Komisija bi na podlagi svojih ocen takšnih vplivov lahko razmislila o ustreznih političnih možnostih za njihovo obravnavanje.

(28)

Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Evropska agencija za okolje bi morala Komisiji po potrebi pomagati pri spremljanju in poročanju, zlasti v okviru sistema evidenc Unije ter njenega sistema za politike in ukrepe ter projekcije; pri izvajanju letnega strokovnega pregleda evidenc držav članic; pri ocenjevanju napredka pri izpolnjevanju zavez Unije za zmanjšanje emisij; pri vzdrževanju evropskega mehanizma za prilagajanje podnebnim spremembam v zvezi z vplivi, ranljivostmi zaradi podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam; ter pri sporočanju solidnih informacij o podnebnih spremembah javnosti.

(29)

Za vse zahteve glede zagotavljanja informacij in podatkov v skladu s to uredbo bi morala veljati pravila Unije o varstvu podatkov in poslovni zaupnosti.

(30)

Informacije in podatki, zbrani na podlagi te uredbe, lahko prispevajo tudi k oblikovanju in oceni prihodnje politike Unije o podnebnih spremembah.

(31)

Komisija bi morala za zagotovitev skladnosti spremljati izvajanje zahtev za spremljanje in poročanje v okviru te uredbe ter nadaljnji razvoj v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola. V zvezi s tem bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predložiti zakonodajni predlog.

(32)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja člena 5(4), člena 7(7) in (8), člena 8(2), člena 12(3), člena 17(4) ter člena 19(5) in (6) te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Z izjemo člena 19(6), bi bilo treba ta pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (17).

(33)

Da bi oblikovali harmonizirane zahteve za poročanje z namenom spremljanja emisij toplogrednih plinov in drugih informacij, pomembnih za politiko o podnebnih spremembah, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, da bi spremenila Prilogo I in Prilogo III k tej uredbi v skladu s sklepi, sprejetimi v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola; upoštevala spremembe potencialov globalnega segrevanja in mednarodno dogovorjenih smernic za evidence; določila vsebinske zahteve glede sistema evidenc Unije in vzpostavila register Unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(34)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve mehanizma za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja mehanizem za:

(a)

zagotavljanje pravočasnosti, preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti poročanja Unije in njenih držav članic sekretariatu UNFCCC;

(b)

sporočanje in preverjanje informacij v zvezi z zavezami Unije in njenih držav članic v skladu z UNFCCC, Kjotskim protokolom ter sklepi, sprejetimi na njuni podlagi, in oceno napredka pri izpolnjevanju teh zavez;

(c)

spremljanje vseh antropogenih emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov v državah članicah ter poročanje o njih;

(d)

spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih informacij v skladu s členom 6 Odločbe št. 406/2009/ES, poročanje o njih ter njihovo pregledovanje in preverjanje;

(e)

poročanje o uporabi prihodka, ustvarjenega z dražbo pravic na podlagi člena 3d(1) ali (2) ali člena 10(1) Direktive 2003/87/ES, v skladu s členom 3d(4) in členom 10(3) navedene direktive;

(f)

spremljanje ukrepov držav članic za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb na stroškovno učinkovit način in poročanje o njih;

(g)

ocenjevanje napredka držav članic pri izpolnjevanju obveznosti iz Odločbe št. 406/2009/ES.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)

poročanje o strategijah Unije in njenih držav članic za razvoj z nizkimi emisijami ogljika ter vseh njihovih posodobitvah v skladu s Sklepom 1/CP.16;

(b)

emisije toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi iz sektorjev in virov ter po ponorih odvzete toplogredne pline, zajete v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov v skladu s členom 4(1)(a) UNFCCC in izpuščene na ozemljih držav članic;

(c)

emisije toplogrednih plinov, ki spadajo v področje uporabe člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES;

(d)

vplive emisij iz civilnega letalstva, ki niso povezani s CO2, na podnebje;

(e)

projekcije Unije in njenih držav članic v zvezi z antropogenimi emisijami toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola, iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov ter politike in ukrepe držav članic v zvezi s tem;

(f)

združeno finančno in tehnološko podporo državam v razvoju v skladu z zahtevami UNFCCC;

(g)

uporabo prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic na podlagi členov 3d(1) in (2) ter člena 10(1) Direktive 2003/87/ES;

(h)

ukrepe držav članic za prilagajanje podnebnim spremembam.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„potencial globalnega segrevanja plina“ pomeni celotni prispevek določenega plina h globalnemu segrevanju zaradi emisij ene enote tega plina v primerjavi z eno enoto referenčnega plina, CO2, ki mu je dodeljena vrednost 1;

2.

„nacionalni sistem evidenc“ pomeni sistem institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev, vzpostavljenih v državi članici, za ocenjevanje antropogenih emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola, iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov ter za poročanje in arhiviranje informacij iz evidenc v skladu s Sklepom 19/CMP.1 ali drugimi ustreznimi sklepi organov UNFCCC ali Kjotskega protokola;

3.

„pristojni organi za evidence“ pomenijo organe, ki so v okviru nacionalnega sistema evidenc zadolženi za pripravo evidenc toplogrednih plinov;

4.

„zagotavljanje kakovosti“ pomeni organiziran sistem postopkov za preverjanje, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev kakovosti podatkov ter sporočanje čim boljših ocen in informacij v podporo učinkovitosti programa kontrole kakovosti in v pomoč državam članicam;

5.

„kontrola kakovosti“ pomeni sistem rednih tehničnih dejavnosti za merjenje in nadzor kakovosti zbranih informacij in ocen, da se zagotovijo celovitost, pravilnost in popolnost podatkov, opredelijo in odpravijo napake in opustitve, dokumentirajo in arhivirajo podatki in drugo uporabljeno gradivo ter evidentirajo vse dejavnosti zagotavljanja kakovosti;

6.

„kazalnik“ pomeni kvantitativni ali kvalitativni dejavnik ali spremenljivko, ki prispeva k boljšemu razumevanju napredka pri izvajanju politik in ukrepov ter trendov na področju emisij toplogrednih plinov;

7.

„enota dodeljene količine“ ali „AAU“ pomeni enoto, ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (Sklep 13/CMP.1) ali drugimi ustreznimi sklepi organov UNFCCC ali Kjotskega protokola;

8.

„enota odvzema“ ali „RMU“ pomeni enoto, ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 ali drugimi ustreznimi sklepi organov UNFCCC ali Kjotskega protokola;

9.

„enota zmanjšanja emisij“ ali „ERU“ pomeni enoto, ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 ali drugimi ustreznimi sklepi organov UNFCCC ali Kjotskega protokola;

10.

„potrjeno zmanjšanje emisij“ ali „CER“ pomeni enoto, ki se izda v skladu s členom 12 Kjotskega protokola in zahtevami na podlagi navedenega člena ter ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 ali drugimi ustreznimi sklepi organov UNFCCC ali Kjotskega protokola;

11.

„začasno potrjeno zmanjšanje emisij“ ali „tCER“ pomeni enoto, ki se izda v skladu s členom 12 Kjotskega protokola in zahtevami na podlagi navedenega člena ter ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 ali drugimi ustreznimi sklepi organov UNFCCC ali Kjotskega protokola, torej dobropis, ki se dodeli za odvzem emisij, potrjen za pogozdovanje ali ponovno pogozdovanje v okviru projekta mehanizma čistega razvoja, ki se nadomesti ob izteku veljavnosti na koncu drugega ciljnega obdobja;

12.

„dolgoročno potrjeno zmanjšanje emisij“ ali „lCER“ pomeni enoto, ki se izda v skladu s členom 12 Kjotskega protokola in zahtevami na podlagi navedenega člena ter ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1, ali drugimi ustreznimi sklepi organov UNFCCC ali Kjotskega protokola, torej dobropis, ki se dodeli za dolgoročen odvzem emisij, potrjen za pogozdovanje ali ponovno pogozdovanje v okviru projekta mehanizma čistega razvoja, ki se nadomesti ob izteku veljavnosti na koncu obdobja dobropisa projekta ali v primeru ponovnega izpusta ali nepredložitve poročila o potrditvi;

13.

„nacionalni register“ pomeni register v obliki standardizirane elektronske zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o izdajanju, posedovanju, prenašanju, pridobivanju, preklicu, umiku, prenosu, zamenjavi oziroma spremembi datuma izteka veljavnosti AAU, RMU, ERU, CER, tCER in lCER;

14.

„politike in ukrepi“ pomenijo vse instrumente, ki so namenjeni izvajanju zavez iz člena 4(2)(a) in (b) UNFCCC, lahko pa vključujejo tudi tiste, katerih glavni cilj ni omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov;

15.

„sistem za politike in ukrepe ter projekcije“ pomeni sistem institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev, vzpostavljenih za poročanje o politikah in ukrepih ter projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola, iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, kot se zahteva v skladu s členom 12 te uredbe;

16.

„predhodna ocena politik in ukrepov“ pomeni oceno predvidenih učinkov politike ali ukrepa;

17.

„naknadna ocena politik in ukrepov“ pomeni oceno preteklih učinkov politike ali ukrepa;

18.

„projekcije brez ukrepov“ pomenijo projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, iz katerih so izključeni učinki vseh politik in ukrepov, načrtovanih, sprejetih ali izvajanih po letu, ki je izbrano za izhodišče zadevne projekcije;

19.

„projekcije z ukrepi“ pomenijo projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, ki zajemajo učinke sprejetih in izvajanih politik in ukrepov na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

20.

„projekcije z dodatnimi ukrepi“ pomenijo projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, ki zajemajo učinke sprejetih ter izvajanih politik in ukrepov za blažitev podnebnih sprememb ter v ta namen načrtovanih politik in ukrepov na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

21.

„analiza občutljivosti“ pomeni preučitev algoritma modela ali predpostavke za kvantificiranje občutljivosti ali stabilnosti izhodnih podatkov modela glede na spremembe vhodnih podatkov ali temeljnih predpostavk. Izvaja se tako, da se spreminjajo vhodne vrednosti ali enačbe ter, da se opazuje, kako se ustrezno spreminjajo izhodni podatki modela;

22.

„podpora za blažitev podnebnih sprememb“ pomeni podporo za dejavnosti v državah v razvoju, s katerimi se prispeva k cilju ustalitve koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem;

23.

„podpora za prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni podporo za dejavnosti v državah v razvoju, katerih cilj je zmanjšati ranljivost človeških ali naravnih sistemov zaradi vpliva podnebnih sprememb in tveganj, povezanih s podnebjem, in sicer z ohranjanjem ali povečevanjem sposobnosti prilagajanja in odpornosti držav v razvoju;

24.

„tehnični popravki“ pomenijo prilagoditve ocen v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov v okviru pregleda, opravljenega v skladu s členom 19, kadar so predloženi podatki iz evidenc nepopolni ali niso pripravljeni v skladu z ustreznimi mednarodnimi pravili ali smernicami ali pravili ali smernicami Unije, pri čemer bodo te prilagoditve ocen nadomestile prvotno predložene ocene;

25.

„preračuni“ v skladu s smernicami UNFCCC za poročanje o letnih evidencah pomenijo postopek za ponovno oceno antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov v predhodno predloženih evidencah zaradi sprememb metodologije ali načina pridobitve ter uporabe emisijskih faktorjev in podatkov o dejavnostih; vključitve novih kategorij virov in ponorov ali vključitve novih plinov; ali sprememb potenciala globalnega segrevanja toplogrednih plinov.

POGLAVJE 2

STRATEGIJE ZA RAZVOJ Z NIZKIMI EMISIJAMI OGLJIKA

Člen 4

Strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika

1.   Države članice, v imenu Unije pa Komisija, pripravijo – v skladu z vsemi določbami o poročanju, ki so bile dogovorjene na mednarodni ravni v okviru postopka UNFCCC – svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika, da prispevajo k:

(a)

preglednemu in natančnemu spremljanju dejanskega in predvidenega napredka držav članic, vključno s prispevkom ukrepov Unije, pri izpolnjevanju zavez Unije in držav članic iz UNFCCC, ki se nanašajo na omejevanje ali zmanjševanje antropogenih emisij toplogrednih plinov;

(b)

izpolnjevanju zavez držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Odločbe št. 406/2009/ES ter uresničevanju dolgoročnega zmanjšanja emisij in povečanja odvzemanja po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem Unije, da bi se v okviru zmanjšanj, ki jih morajo po mnenju IPCC skupaj doseči razvite države, do leta 2050 emisije na stroškovno učinkovit način zmanjšale za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

2.   Države članice o stanju izvajanja svojih strategij za razvoj z nizkimi emisijami ogljika Komisiji poročajo do 9. januarja 2015 ali v skladu s kakršnimi koli časovnimi razporedi, dogovorjenimi na mednarodni ravni v okviru postopka UNFCCC.

3.   Komisija in države članice takoj objavijo svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in kakršne koli posodobitve teh strategij.

POGLAVJE 3

POROČANJE O PRETEKLIH EMISIJAH TOPLOGREDNIH PLINOV IN ODVZEMIH

Člen 5

Nacionalni sistemi evidenc

1.   Države članice vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc v skladu z zahtevami UNFCCC o nacionalnih sistemih ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzete toplogredne pline iz Priloge I k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, doslednost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi za evidence dostop do:

(a)

podatkov in metod, o katerih se poroča za dejavnosti in naprave na podlagi Direktive 2003/87/ES za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov, da se zagotovi skladnost sporočenih emisij toplogrednih plinov v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami s podatki v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(b)

kadar je ustrezno, podatkov, ki se zberejo v okviru sistemov poročanja o fluoriranih plinih v različnih sektorjih, vzpostavljenih v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(c)

kadar je ustrezno, emisij, temeljnih podatkov in metodologij, o katerih poročajo industrijski kompleksi v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov;

(d)

podatkov, o katerih se poroča v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008.

3.   Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi za evidence, kadar je ustrezno:

(a)

uporabljajo sisteme poročanja, vzpostavljene v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, z namenom izboljšanja ocene fluoriranih plinov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(b)

lahko izvajajo letne preglede skladnosti iz točk (l) in (m) člena 7(1).

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o strukturi, obliki in postopku predložitve informacij v zvezi z nacionalnimi sistemi evidenc, ter zahteve glede vzpostavitve, upravljanja in delovanja nacionalnih sistemov evidenc o toplogrednih plinih v skladu z ustreznimi sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 6

Sistem evidenc Unije

1.   Vzpostavi se sistem evidenc Unije, s katerim se zagotovi pravočasnost, preglednost, točnost, doslednost, primerljivost in popolnost nacionalnih evidenc glede na evidenco Unije o toplogrednih plinih. Komisija navedeni sistem upravlja, vzdržuje in si prizadeva za njegovo stalno izboljševanje, kar vključuje:

(a)

program zagotavljanja kakovosti in kontrole kakovosti, ki vključuje določitev ciljev kakovosti ter pripravo načrta zagotavljanja in kontrole kakovosti evidenc. Komisija državam članicam pomaga pri izvajanju njihovih programov zagotavljanja kakovosti in kontrole kakovosti;

(b)

postopek za oceno kakršnih koli podatkov, ki jih v nacionalni evidenci ni, v posvetovanju z zadevno državo članico;

(c)

preglede evidenc držav članic o toplogrednih plinih iz člena 19.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 v zvezi z vsebinskimi zahtevami glede sistema evidenc Unije za izpolnitev obveznosti na podlagi Sklepa 19/CMP.1. Komisija na podlagi odstavka 1 ne sprejme predpisov, katerih upoštevanje bi bilo za države članice težje od upoštevanja določb aktov, sprejetih v skladu s členom 3(3) in členom 4(2) Odločbe št. 280/2004/ES.

Člen 7

Evidence toplogrednih plinov

1.   Države članice do 15. januarja vsako leto (leto X) določijo in Komisiji poročajo o naslednjem:

(a)

o svojih antropogenih emisijah toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi in antropogenih emisijah toplogrednih plinov iz člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES za leto X – 2 v skladu z zahtevami UNFCCC za poročanje. Brez poseganja v poročanje o toplogrednih plinih iz Priloge I k tej uredbi se za namene člena 3 in člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES šteje, da so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1A3A – Civilno letalstvo“ enake nič;

(b)

v skladu z zahtevami UNFCCC za poročanje podatke o svojih antropogenih emisijah ogljikovega monoksida (CO), žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in hlapnih organskih spojin za leto X – 2, ki so skladni s podatki, o katerih se že poroča v skladu s členom 7 Direktive 2001/81/ES in Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja;

(c)

v skladu z zahtevami UNFCCC za poročanje o svojih antropogenih emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetem CO2, ki so posledica LULUCF, za leto X – 2;

(d)

o svojih antropogenih emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetem CO2, ki so posledica dejavnosti LULUCF v skladu s Sklepom št. 529/2013/EU in Kjotskim protokolom, ter informacije glede obračunavanja teh emisij toplogrednih plinov in odvzemanja teh toplogrednih plinov zaradi LULUCF v skladu s Sklepom št. 529/2013/EU in členom 3(3) in (4) Kjotskega protokola ter ustreznimi sklepi na njegovi podlagi za obdobje med letom 2008 ali drugimi leti, ki se uporabijo, in letom X – 2. Če države članice obračunavajo gospodarjenje s polji, gospodarjenje s pašniki, obnovo vegetacije ali osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč, poročajo tudi o emisijah toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov za vsako takšno dejavnost za ustrezno izhodiščno leto ali obdobje, določeno v Prilogi VI k Sklepu št 529/2013/EU ter Prilogi k Sklepu 13/CMP.1. Države članice v skladu s svojimi obveznostmi poročanja na podlagi te točke ter zlasti pri posredovanju informacij o emisijah in odvzemih v zvezi z njihovimi obveznostmi obračunavanja iz Sklepa št. 529/2013/EU, v celoti upoštevajo veljavne usmeritve za dobro prakso IPCC za LULUCF;

(e)

o vseh spremembah informacij iz točk (a) do (d) za leta med ustreznim izhodiščnim letom ali obdobjem in letom X – 3, pri čemer navedejo tudi razloge za te spremembe;

(f)

o informacijah o kazalnikih iz Priloge III za leto X – 2;

(g)

o informacijah iz svojega nacionalnega registra o izdajanju, pridobivanju, posedovanju, prenašanju, preklicu, umiku in prenosu AAU, RMU, ERU, CER, tCER in lCER za leto X – 1;

(h)

povzetek informacij o izvedenih prenosih iz člena 3(4) in (5) Odločbe št. 406/2009/ES za leto X – 1;

(i)

informacije o uporabi skupnega izvajanja, mehanizma čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami v skladu s členi 6, 12 in 17 Kjotskega protokola ali katerega koli drugega prožnega mehanizma iz drugih instrumentov, sprejetih na konferenci pogodbenic UNFCCC ali na konferenci pogodbenic UNFCCC kot sestanku pogodbenic Kjotskega protokola, za izpolnjevanje njihovih zavez količinskega omejevanja ali zmanjševanja emisij v skladu s členom 2 Odločbe 2002/358/ES in Kjotskim protokolom ali kakršnih koli prihodnjih zavez na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola za leto X – 2;

(j)

informacije o ukrepih, sprejetih za izboljšanje ocen v evidencah, zlasti za področja evidenc, ki so bila po strokovnih pregledih prilagojena ali pa je bilo zanje predloženo priporočilo;

(k)

dejansko ali ocenjeno dodelitev preverjenih emisij, sporočenih za naprave in upravljavce v skladu z Direktivo 2003/87/ES, za vrste virov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, če je to mogoče, ter delež teh preverjenih emisij glede na vse sporočene emisije toplogrednih plinov za te vrste virov za leto X – 2;

(l)

če je ustrezno, rezultate pregledov v zvezi s skladnostjo emisij, sporočenih za evidence toplogrednih plinov, za leto X – 2, skupaj s preverjenimi emisijami, sporočenimi v skladu z Direktivo 2003/87/ES;

(m)

če je ustrezno, rezultate pregledov v zvezi s skladnostjo podatkov, uporabljenih za oceno emisij pri pripravi evidenc toplogrednih plinov, za leto X – 2, skupaj s:

(i)

podatki, uporabljenimi za pripravo evidenc onesnaževal zraka v skladu z Direktivo 2001/81/ES;

(ii)

podatki, sporočenimi v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 842/2006;

(iii)

podatki o energiji, sporočenimi v skladu s členom 4 in Prilogo B k Uredbi (ES) št. 1099/2008;

(n)

opis sprememb nacionalnega sistema evidenc;

(o)

opis sprememb nacionalnega registra;

(p)

informacije o svojih načrtih za zagotavljanje kakovosti in kontrolo kakovosti, splošno oceno negotovosti, splošno oceno popolnosti in, če so na voljo, druge elemente poročila o nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, potrebne za pripravo poročila o evidenci Unije o toplogrednih plinih.

V prvem letu poročanja na podlagi te uredbe države članice Komisijo obvestijo o kakršnem koli namenu uporabiti člen 3(4) in (5) Odločbe št. 406/2009/ES.

2.   Države članice Komisiji predhodne podatke sporočijo do 15. januarja, dokončne podatke pa do 15. marca drugega leta po koncu vsakega obračunskega obdobja, določenega v Prilogi I k Sklepu št. 529/2013/EU, kakor jih v skladu s členom 4(6) navedenega sklepa pripravijo za obračune LULUCF za zadevno obračunsko obdobje.

3.   Države članice do 15. marca vsako leto predložijo Komisiji popolno in posodobljeno poročilo o nacionalnih evidencah. Takšno poročilo vsebuje vse informacije iz odstavka 1, in vse poznejše posodobitve teh informacij.

4.   Države članice sekretariatu UNFCCC do 15. aprila vsako leto predložijo nacionalne evidence, ki vsebujejo informacije, predložene Komisiji v skladu z odstavkom 3.

5.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto pripravi evidenco Unije o toplogrednih plinih in poročilo o evidenci Unije o toplogrednih plinih, ki ju do 15. aprila vsako leto predloži sekretariatu UNFCCC.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 za:

(a)

dodajanje ali črtanje snovi s seznama toplogrednih plinov iz Priloge I k tej uredbi oziroma za dodajanje, črtanje ali spreminjanje kazalnikov v Prilogi III k tej uredbi v skladu z ustreznimi sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo;

(b)

upoštevanje sprememb potencialov globalnega segrevanja in mednarodno dogovorjenih smernic o evidencah v skladu z ustreznimi sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo.

7.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko in postopek, ki jih morajo države članice upoštevati pri predložitvi evidenc toplogrednih plinov na podlagi odstavka 1, in sicer v skladu z ustreznimi sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo. V teh izvedbenih aktih se določijo tudi časovni okviri za sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami pri pripravi poročila o evidenci Unije o toplogrednih plinih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko in postopek, ki jih morajo države članice upoštevati pri predložitvi podatkov o emisijah toplogrednih plinov in odvzemih v skladu s členom 4 Sklepa št. 529/2013/EU. Komisija pri sprejemanju teh izvedbenih aktov zagotovi združljivost časovnih okvirov Unije in UNFCCC za spremljanje teh informacij in poročanje o njih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 8

Okvirne evidence toplogrednih plinov

1.   Če je to mogoče, države članice do 31. julija vsako leto (leto X) Komisiji predložijo okvirne evidence toplogrednih plinov za leto X – 1. Komisija na podlagi okvirnih evidenc držav članic o toplogrednih plinih ali, če država članica svojih okvirnih evidenc ni sporočila do tega datuma, na podlagi svojih ocen vsako leto pripravi okvirno evidenco Unije o toplogrednih plinih. Komisija te informacije objavi do 30. septembra vsako leto.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko in postopek predložitve okvirnih evidenc držav članic o toplogrednih plinih na podlagi odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 9

Postopki za dopolnitev ocen emisij za pripravo evidence Unije

1.   Komisija izvede začetni pregled točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7(1). Rezultate tega pregleda v šestih tednih od roka za predložitev navedenih predlogov pošlje državam članicam. Države članice odgovore na kakršna koli zadevna vprašanja na podlagi začetnega pregleda predložijo do 15. marca skupaj s končnimi evidencami za leto X – 2.

2.   Kadar država članica do 15. marca ne predloži evidenc podatkov, potrebnih za pripravo evidence Unije, lahko Komisija ob posvetovanju in v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico pripravi ocene za dopolnitev podatkov, ki jih predloži država članica. Komisija v ta namen uporabi smernice, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.

POGLAVJE 4

REGISTRI

Člen 10

Vzpostavitev in upravljanje registrov

1.   Unija in države članice vzpostavijo in vzdržujejo registre za točno obračunavanje izdajanja, posedovanja, prenašanja, pridobivanja, preklica, umika, prenosa, zamenjave oziroma spremembe datuma poteka veljavnosti AAU, RMU, ERU, CER, tCER in lCER. Države članice lahko te registre uporabijo tudi za točno obračunavanje enot iz člena 11a(5) Direktive 2003/87/ES.

2.   Unija in države članice lahko svoje registre vzdržujejo prek združenega sistema skupaj z eno ali več drugimi državami članicami.

3.   Podatki iz odstavka 1 tega člena so na voljo centralnemu administratorju, določenemu v skladu s členom 20 Direktive 2003/87/ES.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 za vzpostavitev registra Unije iz odstavka 1 tega člena.

Člen 11

Umik enot v skladu s Kjotskim protokolom

1.   Države članice po zaključku pregleda svojih nacionalnih evidenc v skladu s Kjotskim protokolom za vsako leto prvega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola in po rešitvi morebitnih težav pri izvajanju iz registra umaknejo enote AAU, RMU, ERU, CER, tCER in lCER, ki so enakovredne njihovim neto emisijam v navedenem letu.

2.   Države članice za zadnje leto prvega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola enote umaknejo iz registra pred koncem dodatnega obdobja za izpolnitev zavez iz Sklepa 11/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola.

POGLAVJE 5

POROČANJE O POLITIKAH IN UKREPIH TER O PROJEKCIJAH ANTROPOGENIH EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IZ VIROV IN PO PONORIH ODVZETIH TOPLOGREDNIH PLINOV

Člen 12

Nacionalni sistemi in sistem Unije za politike in ukrepe ter projekcije

1.   Države članice in Komisija do 9. julija 2015 vzpostavijo nacionalne sisteme in sistem Unije za poročanje o politikah in ukrepih ter za poročanje o projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, te sisteme upravljajo in si prizadevajo za njihovo nenehno izboljševanje. Ti sistemi vključujejo ustrezne institucionalne, pravne in postopkovne ureditve, vzpostavljene v državi članici in Uniji, za ocenjevanje politike in pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov.

2.   Države članice in Komisija imajo za cilj zagotoviti pravočasnost, preglednost, točnost, doslednost, primerljivost in popolnost sporočenih informacij o politikah in ukrepih ter projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, kot je določeno v členih 13 in 14, vključno z uporabo podatkov, metod in modelov ter izvajanjem dejavnosti zagotavljanja kakovosti, kontrole kakovosti in analize občutljivosti, če je to ustrezno.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte o strukturi, obliki in postopku predložitve informacij o nacionalnih sistemih in sistemu Unije za politike in ukrepe ter projekcije v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, členom 13 in členom 14(1) ter v skladu z ustreznimi sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo. Komisija zagotovi usklajenost z mednarodno dogovorjenimi zahtevami glede poročanja ter združljivost časovnih okvirov Unije in mednarodnih časovnih okvirov za spremljanje teh informacij in poročanje o njih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 13

Poročanje o politikah in ukrepih

1.   Države članice do 15. marca 2015 in nato vsaki dve leti Komisiji predložijo naslednje:

(a)

opis svojega nacionalnega sistema za poročanje o politikah in ukrepih ali skupinah ukrepov ter za poročanje o projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov v skladu s členom 12(1), če takšnega opisa še niso predložile, ali informacije o morebitnih spremembah navedenega sistema, kadar je bil takšen opis že predložen;

(b)

posodobitve v zvezi s strategijami za razvoj z nizkimi emisijami ogljika iz člena 4 ter informacije o napredku pri izvajanju teh strategij;

(c)

informacije o nacionalnih politikah in ukrepih ali skupinah ukrepov ter o izvajanju politik in ukrepov ali skupin ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov iz virov ali povečujejo odvzemanje po ponorih, razčlenjene po sektorjih ter plinih ali skupinah plinov (HFC in PFC) iz Priloge I. Te informacije se sklicujejo na veljavne in ustrezne nacionalne politike ali politike Unije in vključujejo:

(i)

cilj politike ali ukrepa in kratek opis politike ali ukrepa;

(ii)

vrsto instrumenta politike;

(iii)

stanje izvajanja politike ali ukrepa ali skupine ukrepov;

(iv)

če se uporabljajo, kazalnike za spremljanje in ocenjevanje napredka v določenem obdobju;

(v)

če so na voljo, količinske ocene učinkov na emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzete toplogredne pline, razdeljene na:

rezultate predhodnih ocen učinkov posameznih politik in ukrepov ali skupin politik ali ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Predložijo se ocene za zaporedna štiri prihodnja leta po letu poročanja, ki se končajo z 0 ali 5, pri čemer se razlikuje med emisijami toplogrednih plinov iz Direktive 2003/87/ES in tistimi iz Odločbe št. 406/2009/ES,

rezultate naknadnih ocen učinkov posameznih politik in ukrepov ali skupin politik in ukrepov za blažitev podnebnih sprememb, pri čemer se razlikuje med emisijami toplogrednih plinov iz Direktive 2003/87/ES in tistimi iz Odločbe št. 406/2009/ES;

(vi)

če so na voljo, ocene predvidenih stroškov in koristi politik in ukrepov ter, če je primerno, ocene dejanskih stroškov in koristi politik in ukrepov;

(vii)

če so na voljo, vsa sklicevanja na ocene in tehnična poročila, na katerih temeljijo, iz odstavka 3;

(d)

informacije iz točke (d) člena 6(1) Odločbe št. 406/2009/ES;

(e)

informacije o obsegu, v katerem ukrepi držav članic predstavljajo pomemben element prizadevanj na nacionalni ravni, ter obsegu, v katerem načrtovana uporaba skupnega izvajanja, mehanizma čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami dopolnjuje domače ukrepe v skladu z ustreznimi določbami Kjotskega protokola in sklepov, sprejetih na njegovi podlagi.

2.   Država članica Komisiji sporoči kakršne koli bistvene spremembe informacij, sporočenih na podlagi tega člena v prvem letu poročevalnega obdobja, in sicer do 15. marca v letu, ki sledi predhodnemu poročilu.

3.   Države članice v elektronski obliki objavijo – če so na voljo – vse ustrezne ocene stroškov in učinkov nacionalnih politik in ukrepov ter vse ustrezne informacije o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov iz virov ali povečujejo odvzemanje po ponorih, skupaj z vsemi obstoječimi tehničnimi poročili, na katerih te ocene temeljijo. Te ocene bi morale vključevati opis uporabljenih modelov in metodoloških pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk.

Člen 14

Poročanje o projekcijah

1.   Države članice Komisiji do 15. marca 2015 in po tem datumu vsaki dve leti sporočijo nacionalne projekcije antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, prikazane za vsak plin ali skupino plinov (HFC in PFC) iz Priloge I in za vsak sektor. Navedene projekcije vključujejo količinske ocene za zaporedna štiri leta po letu poročanja, ki se končajo z 0 ali 5. Nacionalne projekcije upoštevajo vse politike in ukrepe, sprejete na ravni Unije, ter vključujejo:

(a)

projekcije brez ukrepov, če so te na voljo, projekcije z ukrepi in projekcije z dodatnimi ukrepi, če so te na voljo;

(b)

projekcije vseh emisij toplogrednih plinov in ločene ocene za predvidene emisije toplogrednih plinov za vire emisij iz Direktive 2003/87/ES in Odločbe št. 406/2009/ES;

(c)

učinke politik in ukrepov iz člena 13. Kadar takšne politike in ukrepi niso vključeni, je to jasno navedeno in obrazloženo;

(d)

rezultate analize občutljivosti, izvedene za projekcije;

(e)

vsa ustrezna sklicevanja na ocene in tehnična poročila, na katerih temeljijo projekcije iz odstavka 4.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli bistvenih spremembah informacij, sporočenih na podlagi tega člena v prvem letu poročevalnega obdobja, in sicer do 15. marca v letu, ki sledi predhodnemu poročilu.

3.   Države članice predložijo najnovejše razpoložljive projekcije. Kadar država članica ne predloži popolnih ocen projekcij do 15. marca vsako drugo leto in Komisija ugotovi, da ta država članica ne more zapolniti vrzeli v ocenah, opredeljenih na podlagi postopkov Komisije za zagotavljanje ali kontrolo kakovosti, lahko Komisija v posvetovanju z zadevno državo članico pripravi ocene, ki so potrebne za pripravo projekcij Unije.

4.   Države članice v elektronski obliki objavijo svoje nacionalne projekcije emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, skupaj z vsemi ustreznimi tehničnimi poročili, na katerih te projekcije temeljijo. Te projekcije bi morale vključevati opise uporabljenih modelov in metodoloških pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk.

POGLAVJE 6

POROČANJE O DRUGIH INFORMACIJAH V ZVEZI S PODNEBNIMI SPREMEMBAMI

Člen 15

Poročanje o nacionalnih prilagoditvenih ukrepih

Države članice Komisiji do 15. marca 2015 in nato vsaka štiri leta, v skladu z roki za poročanje UNFCCC, sporočijo informacije o svojem nacionalnem načrtovanju prilagajanja in strategijah, v katerih navedejo svoje izvajane ali načrtovane ukrepe za olajševanje prilagajanja podnebnim spremembam. Te informacije vključujejo glavne cilje in obravnavano vrsto vpliva na podnebne spremembe, kot so poplave, dvig morske gladine, ekstremne temperature, suša in drugi izjemni vremenski pojavi.

Člen 16

Poročanje o finančni in tehnološki podpori državam v razvoju

1.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi omogočile pravočasno skladno poročanje Unije in njenih držav članic v zvezi s podporo državam v razvoju v skladu z ustreznimi določbami UNFCCC, kadar je to ustrezno, vključno s katero koli enotno obliko, dogovorjeno v okviru UNFCCC, in da bi zagotovile letno poročanje do 30. septembra.

2.   Kadar je to ustrezno ali se uporablja na podlagi UNFCCC, si države članice prizadevajo za zagotavljanje informacij o finančnih tokovih na podlagi tako imenovanih „kazalnikov iz Ria“ za podporo za blažitev podnebnih sprememb in podporo za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih je uvedel odbor za razvojno pomoč pri OECD, ter metodoloških informacij v zvezi z uporabo metodologije kazalnikov iz Ria za podnebne spremembe.

3.   Kadar se sporočajo informacije o mobiliziranih zasebnih finančnih tokovih, to vključuje informacije o opredelitvah in metodologijah, uporabljenih za določitev kakršnih koli zneskov.

4.   V skladu s sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo, informacije o zagotovljeni podpori vključujejo informacije o podpori za blažilne ukrepe, prilagajanje, krepitev zmogljivosti in prenos tehnologije ter, če je mogoče, informacije o tem, ali so finančna sredstva nova ali dodatna.

Člen 17

Poročanje o uporabi prihodkov z dražb in dobropisi iz projektov

1.   Države članice do 31. julija vsako leto (leto X) za leto X – 1 Komisiji predložijo:

(a)

natančno opravičilo iz člena 6(2) Odločbe št. 406/2009/ES;

(b)

informacije o uporabi prihodkov v letu X – 1, ki jih je država članica ustvarila s prodajo pravic na dražbi v skladu s členom 10(1) Direktive 2003/87/ES, ki vključujejo informacije o takem prihodku, ki je bil uporabljen za enega ali več namenov iz člena 10(3) navedene direktive, ali enakovredni finančni vrednosti tega prihodka ter ukrepih, sprejetih na podlagi navedenega člena;

(c)

informacije o uporabi, kot jo določijo države članice, vseh prihodkov, ki jih je država članica ustvarila s prodajo pravic za letalstvo na dražbi v skladu s členom 3d(1) ali (2) Direktive 2003/87/ES; te informacije se zagotovijo v skladu s členom 3d(4) navedene direktive;

(d)

informacije iz člena 6(1)(b) Odločbe št. 406/2009/ES in informacije o tem, kako njihova nakupna politika prispeva k doseganju mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah;

(e)

informacije v zvezi z uporabo člena 11b(6) Direktive 2003/87/ES glede projektnih dejavnosti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah s proizvodno močjo nad 20 MW.

2.   Prihodek z dražb, ki v času, ko država članica Komisiji predloži poročilo v skladu s tem členom, ni izplačan, se količinsko opredeli in sporoči v poročilih za naslednja leta.

3.   Države članice objavijo poročila, ki jih predložijo Komisiji v skladu s tem členom. Komisija združene informacije za Unijo posreduje javnosti v lahko dostopni obliki.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko in postopke, ki jih morajo države članice upoštevati pri predložitvi informacij v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 18

Dvoletna poročila in nacionalna sporočila

1.   Unija in države članice sekretariatu UNFCCC predložijo dvoletna poročila v skladu s Sklepom 2/CP.17 konference pogodbenic UNFCCC (Sklep 2/CP.17) ali poznejšimi ustreznimi sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, ter nacionalna sporočila v skladu s členom 12 UNFCCC.

2.   Države članice Komisiji predložijo kopije nacionalnih sporočil in dvoletnih poročil, predloženih sekretariatu UNFCCC.

POGLAVJE 7

STROKOVNI PREGLED UNIJE V ZVEZI Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV

Člen 19

Pregled evidenc

1.   Komisija izvede celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 7(4) te uredbe, da se določijo dodeljene letne emisije, kot je določeno v četrtem pododstavku člena 3(2) Odločbe št. 406/2009/ES, za uporabo členov 20 in 27 te uredbe in z namenom spremljanja, kako države članice uresničujejo cilje zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov v skladu s členoma 3 in 7 Odločbe št. 406/2009/ES v letih, ko se izvede celovit pregled.

2.   Komisija izvaja letne preglede podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 7(1) te uredbe in so relevantni za spremljanje zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov v državah članicah v skladu s členoma 3 in 7 Odločbe št. 406/2009/ES in vseh drugih ciljev zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov, določenih v zakonodaji Unije, pri čemer začne s podatki, sporočenimi za leto 2013. Države članice so v celoti vključene v ta proces.

3.   Celovit pregled iz odstavka 1 zajema:

(a)

preglede za preverjanje preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti predloženih informacij;

(b)

preglede za opredelitev primerov, pri katerih so podatki iz evidence pripravljeni na način, ki ni skladen z usmeritvami UNFCCC ali pravili Unije, in

(c)

po potrebi izračun s tem povezanih potrebnih tehničnih popravkov, in sicer v posvetovanju z državami članicami.

4.   Letni pregledi vključujejo preglede iz točke (a) odstavka 3. Kadar to zahteva država članica v posvetovanju s Komisijo ali kadar se pri teh pregledih ugotovijo pomembne zadeve, kot so:

(a)

neupoštevanje priporočil prejšnjih pregledov Unije ali UNFCCC ali vprašanja, ki jih države članice niso pojasnile, ali

(b)

previsoke ali prenizke ocene v zvezi s ključnimi vrstami v evidencah držav članic,

letni pregled za zadevno državo članico vključuje tudi preglede iz točke (b) odstavka 3, da bi se opravili izračuni iz točke (c) odstavka 3.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, da se določijo časovni okvir in koraki za izvajanje celovitega pregleda in letnega pregleda iz odstavkov 1 oziroma 2 tega člena, vključno z nalogami iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter za zagotovitev ustreznega posvetovanja držav članic, kar zadeva ugotovitve pregledov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

6.   Komisija z izvedbenim aktom določi skupno količino emisij za zadevno leto na podlagi popravljenih podatkov iz evidenc za posamezno državo članico po končanem zadevnem pregledu.

7.   Podatki za posamezno državo članico, kot so v registrih, vzpostavljenih v skladu s členom 11 Odločbe št. 406/2009/ES in členom 19 Direktive 2003/87/ES, zabeleženi štiri mesece po datumu objave izvedbenega akta, sprejetega na podlagi odstavka 6 tega člena, so relevantni za uporabo člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES. To vključuje spremembe takih podatkov zaradi uporabe prilagodljivosti s strani zadevne države članice v skladu s členoma 3 in 5 Odločbe št. 406/2009/ES.

Člen 20

Obravnavanje učinkov preračunov

1.   Po dokončanem celovitem pregledu podatkov iz evidenc za leto 2020 v skladu s členom 19 Komisija z enačbo iz Priloge II izračuna vsoto učinkov preračunanih emisij toplogrednih plinov za posamezno državo članico.

2.   Brez poseganja v člen 27(2) te uredbe Komisija vsoto iz odstavka 1 tega člena med drugim uporabi, ko predlaga cilje za zmanjšanje ali omejitev emisij za posamezno državo članico za obdobje po letu 2020 v skladu s členom 14 Odločbe št. 406/2009/ES.

3.   Komisija takoj objavi rezultate izračunov v skladu z odstavkom 1.

POGLAVJE 8

POROČANJE O NAPREDKU PRI IZPOLNJEVANJU ZAVEZ UNIJE IN MEDNARODNIH ZAVEZ

Člen 21

Poročanje o napredku

1.   Komisija na podlagi informacij, sporočenih v skladu s to uredbo, in po posvetovanju z državami članicami za določitev, ali je bil dosežen zadosten napredek, vsako leto oceni napredek Unije in njenih držav članic pri izpolnjevanju naslednjih obveznosti:

(a)

zaveze iz člena 4 UNFCCC in člena 3 Kjotskega protokola, kot so podrobneje opredeljene v sklepih, sprejetih na konferenci pogodbenic UNFCCC ali na konferenci pogodbenic UNFCCC kot sestanku pogodbenic Kjotskega protokola. Taka ocena temelji na informacijah, sporočenih v skladu s členi 7, 8, 10 in 13 do 17;

(b)

obveznosti iz člena 3 Odločbe št. 406/2009/ES. Taka ocena temelji na informacijah, sporočenih v skladu s členi 7, 8, 13 in 14.

2.   Komisija vsaki dve leti oceni skupni vpliv letalskega prometa na svetovno podnebje, tudi zaradi emisij ali učinkov, ki niso povezani s CO2, na podlagi podatkov o emisijah, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7, ter izboljša to oceno s sklicevanjem na znanstvene dosežke oziroma podatke o letalskem prometu.

3.   Komisija do 31. oktobra vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem povzame ugotovitve ocen iz odstavkov 1 in 2.

Člen 22

Poročilo o dodatnem obdobju za izpolnitev zavez iz Kjotskega protokola

Unija in posamezne države članice predložijo sekretariatu UNFCCC poročilo o dodatnem obdobju za izpolnitev zavez iz odstavka 3 Sklepa 13/CMP.1 ob izteku tega obdobja.

POGLAVJE 9

SODELOVANJE IN PODPORA

Člen 23

Sodelovanje med državami članicami in Unijo

Države članice in Unija sodelujejo in se v celoti usklajujejo v zvezi z obveznostmi iz te uredbe, in sicer v zvezi s:

(a)

zbiranjem evidence Unije o toplogrednih plinih in pripravo poročila o evidenci Unije o toplogrednih plinih Unije na podlagi člena 7(5);

(b)

pripravo nacionalnega sporočila za Unijo v skladu s členom 12 UNFCCC in dvoletnega poročila Unije v skladu s Sklepom 2/CP.17 ali poznejšimi ustreznimi sklepi, ki jih sprejmejo organi UNFCCC;

(c)

postopki pregledovanja in doseganja skladnosti na podlagi UNFCCC in Kjotskega protokola v skladu z vsemi sklepi, ki se uporabljajo in so sprejeti na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola, ter v zvezi s postopkom Unije za pregled evidenc držav članic o toplogrednih plinih iz člena 19 te uredbe;

(d)

vsemi prilagoditvami v skladu s členom 5(2) Kjotskega protokola ali po zaključenem postopku pregleda Unije iz člena 19 te uredbe ali v zvezi z drugimi spremembami evidenc in poročil o evidencah, ki so bili ali bodo predloženi sekretariatu UNFCCC;

(e)

pripravo okvirnih evidenc toplogrednih plinov Unije v skladu s členom 8;

(f)

poročanjem v zvezi z umikom AAU, RMU, ERU, CER, tCER in ICER po poteku dodatnega obdobja iz odstavka 14 Sklepa 13/CMP.1 za izpolnitev zavez v skladu s členom 3(1) Kjotskega protokola.

Člen 24

Vloga Evropske agencije za okolje

Evropska agencija za okolje Komisiji pomaga pri izvajanju členov 6 do 9, 12 do 19, 21 in 22 v skladu s svojim letnim delovnim programom. To vključuje pomoč pri:

(a)

pripravi evidence Unije o toplogrednih plinih in poročila o evidenci Unije o toplogrednih plinih;

(b)

izvajanju postopkov zagotavljanja kakovosti in kontrole kakovosti, da se pripravi evidenca Unije o toplogrednih plinih;

(c)

pripravi ocen podatkov, o katerih se ne poroča v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov;

(d)

izvajanju pregledov;

(e)

pripravi okvirne evidence Unije o toplogrednih plinih;

(f)

zbiranju informacij o politikah in ukrepih ter projekcijah, ki jih sporočajo države članice;

(g)

izvajanju postopkov za zagotavljanje kakovosti in kontrolo kakovosti glede informacij o projekcijah ter politikah in ukrepih, ki jih sporočajo države članice;

(h)

pripravi ocen za podatke o projekcijah, o katerih države članice ne poročajo;

(i)

zbiranju podatkov, potrebnih za letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ga pripravi Komisija;

(j)

razširjanju informacij, zbranih v skladu s to uredbo, vključno z vodenjem in posodabljanjem zbirke podatkov o politikah in ukrepih držav članic za blažitev ter evropskega mehanizma za prilagajanje podnebnim spremembam v zvezi z vplivi, ranljivostmi zaradi podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam.

POGLAVJE 10

POOBLASTILO

Člen 25

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je na Komisijo preneseno pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 7 in 10 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 8. julija 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz členov 6, 7 in 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 6, 7 in 10, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

POGLAVJE 11

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 27

Pregled

1.   Komisija redno pregleduje skladnost določb o spremljanju in poročanju iz te uredbe s prihodnjimi sklepi v zvezi z UNFCCC in Kjotskim protokolom ali drugo zakonodajo Unije. Poleg tega Komisija redno ugotavlja, ali zaradi dogodkov na ravni UNFCCC obveznosti iz te uredbe niso več potrebne ali niso sorazmerne z njihovimi koristmi ali bi morale biti prilagojene ali niso skladne z zahtevami za poročanje v okviru UNFCCC ali se podvajajo, ter po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Komisija do decembra 2016 preuči, ali vpliv uporabe smernic IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov ali znatna sprememba uporabljenih metodologij UNFCCC pri pripravi evidenc toplogrednih plinov povzroči razliko, večjo od 1 % vseh emisij toplogrednih plinov države članice, upoštevanih za namene člena 3 Odločbe št. 406/2009/ES, in lahko spremeni dodeljene letne emisije držav članic iz četrtega pododstavka člena 3(2) Odločbe št. 406/2009/ES.

Člen 28

Razveljavitev

Odločba št. 280/2004/ES se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 21. maja 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

L. CREIGHTON


(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 169.

(2)  UL C 277, 13.9.2012, str. 51.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. aprila 2013.

(4)  UL L 49, 19.2.2004, str. 1.

(5)  Sklep Sveta 94/69/ES z dne 15. decembra 1993 o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UL L 33, 7.2.1994, str. 11).

(6)  Odločba Sveta 2002/358/ES z dne 25. aprila 2002 o odobritvi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske skupnosti in skupnega izpolnjevanja iz njega izhajajočih obveznosti (UL L 130, 15.5.2002, str. 1).

(7)  UL L 140, 5.6.2009, str. 136.

(8)  UL L 140, 5.6.2009, str. 63.

(9)  Odločba Sveta 88/540/EGS z dne 14. oktobra 1988 o sklenitvi Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča in Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 297, 31.10.1988, str. 8).

(10)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(11)  UL L 33, 4.2.2006, str. 1.

(12)  UL L 309, 27.11.2001, str. 22.

(13)  UL L 161, 14.6.2006, str. 1.

(14)  UL L 304, 14.11.2008, str. 1.

(15)  Glej stran 80 tega Uradnega lista.

(16)  UL L 8, 13.1.2009, str. 3.

(17)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.


PRILOGA I

TOPLOGREDNI PLINI

Ogljikov dioksid (CO2)

Metan (CH4)

Dušikov oksid (N2O)

Žveplov heksafluorid (SF6)

Dušikov trifluorid (NF3)

Fluorirani ogljikovodiki (HFC):

HFC-23 CHF3

HFC-32 CH2F2

HFC-41 CH3F

HFC-125 CHF2CF3

HFC-134 CHF2CHF2

HFC-134a CH2FCF3

HFC-143 CH2FCHF2

HFC-143a CH3CF3

HFC-152 CH2FCH2F

HFC-152a CH3CHF2

HFC-161 CH3CH2F

HFC-227ea CF3CHFCF3

HFC-236cb CF3CF2CH2F

HFC-236ea CF3CHFCHF2

HFC-236fa CF3CH2CF3

HFC-245fa CHF2CH2CF3

HFC-245ca CH2FCF2CHF2

HFC-365mfc CH3CF2CH2CF3

HFC-43-10mee CF3CHFCHFCF2CF3 ali (C5H2F10)

Perfluorirani ogljikovodiki (PFC):

PFC-14, perfluorometan, CF4

PFC-116, perfluoroetan, C2F6

PFC-218, perfluoropropan, C3F8

PFC-318, perfluorociklobutan, c-C4F8

Perfluorociklopropan, c-C3F6

PFC-3-1-10, perfluorobutan, C4F10

PFC-4-1-12, perfluoropentan, C5F12

PFC-5-1-14, perfluoroheksan, C6F14

PFC-9-1-18, C10F18


PRILOGA II

Vsota učinkov preračunanih emisij toplogrednih plinov za posamezno državo članico iz člena 20(1)

Vsota učinkov preračunanih emisij toplogrednih plinov za posamezno državo članico se izračuna z uporabo naslednje enačbe:

Formula

pri čemer:

ti, predstavlja dodeljene letne emisije države članice za leto i v skladu s četrtim odstavkom člena 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, kot so določene v letu 2012, ali, če je primerno, kot so določene v letu 2016 na podlagi pregleda, izvedenega v skladu s členom 27(2) te uredbe in na podlagi člena 3(2) Odločbe št. 406/2009/ES,

ti,2022 predstavlja dodeljene letne emisije države članice za leto i v skladu s četrtim odstavkom člena 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, kot bi bile izračunane, če bi se kot vhodni podatek uporabili pregledani podatki iz evidenc, predloženi v letu 2022,

ei,j predstavlja emisije toplogrednih plinov države članice za leto i, kot so določene v skladu z akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 19(6), po strokovnem pregledu evidenc v letu j.


PRILOGA III

SEZNAM LETNIH KAZALNIKOV

Tabela 1:   seznam prednostnih kazalnikov  (1)

Št.

Nomenklatura v Eurostatovih kazalnikih energetske učinkovitosti

Kazalnik

Števec/imenovalec

Usmeritev/opredelitve (2)  (3)

1

MAKRO

Skupna intenzivnost CO2 pri BDP, t/milijonov EUR

Skupne emisije CO2, kt

Skupne emisije CO2 (razen LULUCF), kakor je navedeno v CRF

BDP, milijard EUR (EC95)

Bruto domači proizvod pri stalnih cenah iz leta 1995 (vir: Nacionalni računi)

2

MAKRO B0

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko, pri BDP, t/milijonov EUR

Emisije CO2 zaradi porabe energije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv (vrsta virov IPCC 1A, sektorski pristop)

BDP, milijard EUR (EC95)

Bruto domači proizvod pri stalnih cenah iz leta 1995 (vir: Nacionalni računi)

3

PREVOZ C0

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, kt

 

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi predvsem prevozu oseb in z zmogljivostjo 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj – vrsta virov IPCC 1A3bi).

Število kilometrov, ki so jih prevozili osebni avtomobili, Mkm

 

Število kilometrov, ki so jih prevozili osebni avtomobili. (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnosti morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

4

INDUSTRIJA A1

Intenzivnost CO2 iz industrije, povezanega z energetiko, t/milijonov EUR

Emisije CO2 iz industrije, kt

Emisije zaradi zgorevanja fosilnih goriv v predelovalni industriji, gradbeništvu ter rudarstvu in kamnolomih (razen premogovnikov in pridobivanja nafte ter zemeljskega plina), vključno z zgorevanjem pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2). Energija, ki jo industrija porabi za prevoz, tukaj ni vključena, ampak je upoštevana v kazalcih za prevoz. Emisije, ki nastanejo zaradi terenskih in drugih premičnih strojev v industriji, so vključene v ta oddelek.

Bruto dodana vrednost celotne industrije, milijard EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v predelovalni industriji (NACE 15–22, 24–37), gradbeništvu (NACE 45) ter rudarstvu in kamnolomih (razen premogovnikov in pridobivanja nafte ter zemeljskega plina (NACE 13–14) Nacionalni računi)

5

GOSPODINJSTVA A1

Specifične emisije CO2 iz gospodinjstev, t/stanovanje

Emisije CO2 zaradi porabe fosilnih goriv v gospodinjstvih, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih (vrsta virov IPCC 1A4b).

Obseg stalno naseljenih stanovanj, 1 000

Obseg stalno naseljenih stanovanj

6

STORITVE A0

Intenzivnost CO2 iz gospodarskega in institucionalnega sektorja, t/milijonov EUR

Emisije CO2 zaradi porabe fosilnih goriv v gospodarskem in institucionalnem sektorju, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodarskih in institucionalnih zgradbah v javnem in zasebnem sektorju (vrsta virov IPCC 1A4a). Energija, ki jo izvajalci storitev porabijo za prevoz, tukaj ni vključena, ampak je upoštevana v kazalcih za prevoz.

Bruto dodana vrednost storitev, milijard EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 za storitve (NACE 41, 50, 51, 52, 55, 63, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 80, 85, 90, 91, 92, 93, 99) (vir: Nacionalni računi)

7

TRANSFORMACIJA B0

Specifične emisije CO2 iz javnih elektrarn in elektrarn samoproizvajalk, t/TJ

Emisije CO2 iz javnih termoelektrarn in termoelektrarn samoproizvajalk, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja vseh fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo proizvedejo javne termoelektrarne in termoelektrarne samoproizvajalke ter javne kombinirane toplarne in elektrarne in kombinirane toplarne in elektrarne samoproizvajalke. Emisije iz toplarn niso vključene.

Vsi proizvodi – proizvodnja javnih termoelektrarn in termoelektrarn samoproizvajalk, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranih toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo javne termoelektrarne in termoelektrarne samoproizvajalke ter javne kombinirane toplarne in elektrarne in kombinirane toplarne in elektrarne samoproizvajalke. Proizvodnja toplarn ni vključena. Javne termoelektrarne v okviru svoje primarne dejavnost proizvajajo električno energijo (in toplotno) za uporabo tretjim osebam. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Termoelektrarne samoproizvajalke proizvajajo električno energijo (in toplotno) v celoti ali delno za lastno uporabo kot dejavnost, ki podpira njihovo primarno dejavnost. Bruto proizvodnja električne energije se meri na izhodu iz glavnih transformatorjev, tj. všteta je poraba električne energije v pomožnih napravah elektrarne in transformatorjih. (vir: energetska bilanca)


Tabela 2:   seznam dodatnih prednostnih kazalnikov  (4)

Št.

Nomenklatura v Eurostatovih kazalnikih energetske učinkovitosti

Kazalnik

Števec/imenovalec

Usmeritev/opredelitve (5)

1

PREVOZ D0

Emisije CO2 iz cestnega tovornega prometa, kt

 

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za vso prevozno dejavnost z lahkimi gospodarskimi vozili (vozili z bruto težo 3 900 kg ali manj, namenjenimi predvsem prevozu lahkega tovora, ali opremljenimi s posebno dodatno opremo, na primer s pogonom na vsa štiri kolesa za terenske dejavnosti – vrsta virov IPCC 1A3bii) in s težkimi gospodarskimi vozili (vsemi vozili, katerih bruto teža presega 3 900 kg, namenjenimi predvsem prevozu težkih tovorov – vrsta virov IPCC 1A3biii, razen avtobusov).

Cestni tovorni promet, Mtkm

 

Število tonskih kilometrov lahkih in težkih gospodarskih vozil na cestah; en tonski kilometer pomeni prevoz ene tone po cesti na razdalji enega kilometra. (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnosti morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

2

INDUSTRIJA A1.1

Skupna intenzivnost CO2 – železarska in jeklarska industrija, t/milijonov EUR

Skupne emisije CO2 iz železarske in jeklarske industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v proizvodnji železa in jekla, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2a), iz postopka proizvodnje železa in jekla (vrsta virov IPCC 2C1) in iz postopka proizvodnje železovih zlitin (vrsta virov IPCC 2C2).

Bruto dodana vrednost – železarska in jeklarska industrija, milijard EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji osnovnega železa in jekla ter železovih zlitin (NACE 27.1), proizvodnji cevi (NACE 27.2), v drugi prvi predelavi železa in jekla (NACE 27.3), litju železa (NACE 27.51) in litju jekla (NACE 27.52). (vir: Nacionalni računi)

3

INDUSTRIJA A1.2

Intenzivnost CO2 iz kemične industrije, povezanega z energetiko, t/milijonov EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz kemične industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri izdelavi kemikalij in kemičnih izdelkov, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2c).

Bruto dodana vrednost kemične industrije, milijard EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (NACE 24) (vir: Nacionalni računi)

4

INDUSTRIJA A1.3

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko – steklarska industrija, lončarstvo in proizvodnja gradbenih materialov, t/milijonov EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz steklarske industrije, lončarstva in proizvodnje gradbenih materialov, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja goriv v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (NACE 26), vključno z zgorevanjem pri proizvodnji električne in toplotne energije.

Bruto dodana vrednost – steklarska industrija, lončarstvo in proizvodnja gradbenih materialov, milijard EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji nekovinskih mineralnih proizvodov (NACE 26) (vir: Nacionalni računi)

5

INDUSTRIJA C0.1

Specifične emisije CO2 iz železarske in jeklarske industrije, t/t

Skupne emisije CO2 iz železarske in jeklarske industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v proizvodnji železa in jekla, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2a), iz postopka proizvodnje železa in jekla (vrsta virov IPCC 2C1) in iz postopka proizvodnje železovih zlitin (vrsta virov IPCC 2C2).

Proizvodnja jekla s kisikom, kt

Proizvodnja jekla s kisikom (NACE 27) (vir: proizvodna statistika)

6

INDUSTRIJA C0.2

Specifične emisije CO2, povezanega z energetiko, iz proizvodnje cementa, t/t

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz steklarske industrije, lončarstva in proizvodnje gradbenih materialov, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja goriv v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (NACE 26), vključno z zgorevanjem pri proizvodnji električne in toplotne energije.

Proizvodnja cementa, kt

Proizvodnja cementa (NACE 26) (vir: proizvodna statistika)


Tabela 3:   seznam dopolnilnih kazalnikov

Št.

Nomenklatura v Eurostatovih kazalnikih energetske učinkovitosti

Kazalnik

Števec/imenovalec

Napotek/opredelitve

1

PREVOZ B0

Specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem, g/100km

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja dizelskega goriva za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi predvsem prevozu oseb in z zmogljivostjo 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj - vrsta virov IPCC 1A3bi, samo avtomobili z dizelskim motorjem).

Število kilometrov osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem, mio. km

Število kilometrov, ki so jih skupaj prevozili avtomobili z dizelskim motorjem, registrirani za uporabo na cestah, namenjenih javnemu prometu. (vir: prometna statistika)

2

PREVOZ B0

Specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z bencinskim motorjem, g/100km

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov z bencinskim motorjem, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja bencina za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi predvsem prevozu oseb in z zmogljivostjo 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj – vrsta virov IPCC 1A3bi, samo avtomobili z bencinskim motorjem).

Število kilometrov osebnih avtomobilov z bencinskim motorjem, mio. km

Število kilometrov, ki so jih skupaj prevozili avtomobili z bencinskim motorjem, registrirani za uporabo na cestah, namenjenih javnemu prometu. (vir: prometna statistika)

3

PREVOZ C0

Specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, t/pkm

Emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za vso dejavnost prevozov z osebnimi avtomobili (avtomobili, namenjenimi prevozu oseb in z zmogljivostjo 12 oseb ali manj, bruto teža vozila 3 900 kg ali manj – vrsta virov IPCC 1A3bi).

Osebni prevoz z avtomobili, Mpkm

Število potniških kilometrov, prepotovanih v osebnih avtomobilih; en potniški kilometer je prevoz ene osebe na razdalji enega kilometra. (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnosti morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

4

PREVOZ E1

Specifične emisije CO2 v zračnem prometu, t/potnika

Emisije CO2 iz domačega zračnega prometa, kt

Emisije CO2 iz domačega zračnega prometa (komercialnega, zasebnega, kmetijskega, itd.), vključno z vzleti in pristanki (vrsta virov IPCC 1A3aii). Izključujoč uporabo goriva na letališčih za prevoz po kopnem. Izključujoč tudi gorivo za zgorevanje na letališčih, ko se letalo ne premika.

Potniki v domačem zračnem prometu, mio.

Število oseb, razen članov letalske posadke in kabinskega osebja, ki potujejo z letalom (samo domači letalski promet) (vir: prometna statistika)

Opomba: podatki o dejavnosti morajo biti skladni s podatki o emisijah, če je to mogoče.

5

INDUSTRIJA A1.4

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko – živilska industrija, proizvodnja pijač in tobačna industrija, t/milijonov EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz živilske industrije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri proizvodnji živilskih izdelkov, pijač in tobačnih izdelkov, vključno z zgorevanjem fosilnih goriv pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2e).

Bruto dodana vrednost – živilska industrija, proizvodnja pijač in tobačna industrija, mio. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji živilskih izdelkov in pijač (NACE 15) ter tobačnih izdelkov (NACE 16) (vir: Nacionalni računi)

6

INDUSTRIJA A1.5

Intenzivnost CO2, povezanega z energetiko – papirna industrija in tiskarstvo, t/milijonov EUR

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz papirne in grafične industrije

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri proizvodnji celuloze, papirja in papirnih izdelkov ter v založništvu, tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev zapisa, vključno z emisijami zaradi zgorevanja pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2d).

Bruto dodana vrednost – papirna industrija in tiskarstvo, mio. EUR (EC95)

Bruto dodana vrednost pri stalnih cenah iz leta 1995 v proizvodnji celuloze, papirja in papirnih izdelkov (NACE 21) ter založništvu, tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev zapisa (NACE 22) (vir: Nacionalni računi)

7

GOSPODINJSTVA A0

Specifične emisije CO2 iz gospodinjstev za ogrevanje prostorov, t/m2

Emisije CO2 zaradi ogrevanja prostorov v gospodinjstvu, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja goriv za ogrevanje prostorov v gospodinjstvu.

Površina stalno naseljenih stanovanj, mio. m2

Skupna površina stalno naseljenih stanovanj

8

STORITVE B0

Specifične emisije CO2 iz gospodarskega in institucionalnega sektorja za ogrevanje prostorov, kg/m2

Emisije CO2 zaradi ogrevanja prostorov v gospodarskem in institucionalnem sektorju, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv za ogrevanje prostorov v gospodarskih in institucionalnih zgradbah v javnem in zasebnem sektorju.

Površina zgradb, namenjenih storitvam, mio. m2

Skupna površina zgradb, namenjenih storitvam (NACE 41, 50, 51, 52, 55, 63, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 80, 85, 90, 91, 92, 93, 99)

9

TRANSFORMACIJA D0

Specifične emisije CO2 iz javnih elektrarn, t/TJ

Emisije CO2 iz javnih termoelektrarn, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja vseh fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo proizvedejo javne termoelektrarne ter kombinirane toplarne in elektrarne (vrsta virov IPCC 1A1ai in 1A1aii). Emisije iz toplarn niso vključene.

Skupna proizvodnja javnih termoelektrarn, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranih toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo javne termoelektrarne ter kombinirane toplarne in elektrarne. Proizvodnja toplarn ni vključena. Javne termoelektrarne v okviru svoje primarne dejavnosti proizvajajo električno energijo (in toplotno) za prodajo tretjim osebam. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Bruto proizvodnja električne energije se meri na izhodu iz glavnih transformatorjev, tj. všteta je poraba električne energije v pomožnih napravah elektrarne in transformatorjih. (vir: energetska bilanca)

10

TRANSFORMACIJA E0

Specifične emisije CO2 iz elektrarn samoproizvajalk, t/TJ

Emisije CO2 iz elektrarn samoproizvajalk, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja vseh fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo ustvarijo termoelektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne samoproizvajalke.

Skupna proizvodnja termoelektrarn samoproizvajalk, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranih toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo termoelektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne samoproizvajalke. Termoelektrarne samoproizvajalke proizvajajo električno energijo (in toplotno) v celoti ali delno za lastno uporabo kot dejavnost, ki podpira njihovo primarno dejavnost. Bruto proizvodnja električne energije se meri na izhodu iz glavnih transformatorjev, tj. všteta je poraba električne energije v pomožnih napravah elektrarne in transformatorjih. (vir: energetska bilanca)

11

TRANSFORMACIJA

Intenzivnost ogljika iz skupne proizvodnje električne energije, t/TJ

Emisije CO2 iz klasične proizvodnje električne energije, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja vseh fosilnih goriv pri bruto proizvodnji električne in toplotne energije, ki jo proizvedejo javne termoelektrarne ter kombinirane toplarne inelektrarne ter tudi termoelektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne samoproizvajalke. Emisije iz toplarn niso vključene.

Skupna proizvodnja javnih elektrarn in elektrarn samoproizvajalk, PJ

Bruto proizvedena električna energija in vsa toplotna energija, prodana tretjim osebam (v kombiniranih toplarnah in elektrarnah – SPTE), ki jo proizvajajo javne elektrarne ter kombinirane toplarne in elektrarne in elektrarne samoproizvajalke ter kombinirane toplarne in elektrarne samoproizvajalke. Vključuje proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in jedrske energije. (vir: energetska bilanca)

12

PREVOZ

Intenzivnost ogljika v prometu, t/TJ

Emisije CO2 iz prometa, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v vsej prevozni dejavnosti (vrsta virov IPCC 1A3).

Skupna končna potrošnja energije v prometu, PJ

Vključuje skupno končno porabo energije v prometu iz vseh virov energije (vključno z biomaso in porabo električne energije) (vir: energetska bilanca)

13

INDUSTRIJA C0.3

Specifične emisije CO2, povezanega z energetiko, iz papirne industrije, t/t

Emisije CO2, povezanega z energetiko, iz papirne industrije in tiskarstva, kt

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv pri proizvodnji celuloze, papirja in papirnih izdelkov ter v založništvu, tiskarstvu in razmnoževanju posnetih nosilcev zapisa, vključno z emisijami zaradi zgorevanja pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2d).

Materialni rezultat proizvodnje papirja, kt

Materialni rezultat proizvodnje papirja (NACE 21) (vir: proizvodna statistika)

14

INDUSTRIJA

Emisije CO2 iz industrijskega sektorja, kt

 

Emisije zaradi zgorevanja fosilnih goriv v predelovalni industriji, gradbeništvu ter rudarstvu in kamnolomih (razen premogovnikov in pridobivanja nafte ter zemeljskega plina), vključno z zgorevanjem pri proizvodnji električne in toplotne energije (vrsta virov IPCC 1A2). Energija, ki jo industrija porabi za prevoz, tukaj ni vključena, ampak je upoštevana v kazalcih za prevoz. Emisije, ki nastanejo zaradi terenskih in drugih premičnih strojev v industriji, so vključene v ta oddelek.

Skupna končna poraba energije v industriji, PJ

 

Vključuje skupno končno porabo energije v industriji iz vseh virov energije (vključno z biomaso in porabo električne energije) (vir: energetska bilanca)

15

GOSPODINJSTVA

Emisije CO2 iz gospodinjstev, kt

 

Emisije CO2 zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih (vrsta virov IPCC 1A4b).

Skupna končna poraba energije v gospodinjstvih, PJ

 

Vključuje skupno končno porabo energije v gospodinjstvih iz vseh virov energije (vključno z biomaso in porabo električne energije) (vir: energetska bilanca)


(1)  Države članice sporočijo števec in imenovalec, če nista vključena v skupnem formatu za poročanje (CRF).

(2)  Države članice bi morale slediti tej usmeritvi. Če tega ne morejo storiti v celoti ali če števec in imenovalec nista popolnoma dosledna, bi morale države članice to jasno navesti.

(3)  Sklicevanja na vrste virov IPCC pomenijo spremenjene smernice IPCC (1996) za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 1996.

(4)  Države članice sporočijo števec in imenovalec, če nista vključena v CRF.

(5)  Države članice bi morale slediti tej smernici. Če tega ne morejo storiti v celoti ali če števec in imenovalec nista popolnoma dosledna, bi morale države članice to jasno navesti.


PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Odločba št. 280/2004/ES

Ta uredba

člen 1

člen 1

člen 2(1)

člen 4(1)

člen 2(2)

člen 2(3)

člen 4(3)

člen 3(1)

člen 7(1) in (3)

člen 3(2)

člena 13(1) in 14(1)

člen 3(3)

člen 12(3)

člen 4(1)

člen 6

člen 4(2)

člen 4(3)

člen 24

člen 4(4)

člen 5(1)

člen 5(1)

člen 21(1)

člen 5(2)

člen 21(3)

člen 5(3)

člen 5(4)

člen 5(5)

člen 22

člen 5(6)

člen 5(7)

člen 24

člen 6(1)

člen 10(1)

člen 6(2)

člen 10(3)

člen 7(1)

člen 7(2)

člen 11(1) in člen 11(2)

člen 7(3)

člen 8(1)

člen 23

člen 8(2)

člen 7(4)

člen 8(3)

člen 9(1)

člen 26

člen 9(2)

člen 9(3)

člen 10

člen 11

člen 28

člen 12

člen 29


Izjavi Komisije

„Komisija je seznanjena s črtanjem člena 10 svojega prvotnega predloga. Da pa bi izboljšali kakovost podatkov in preglednost v zvezi z emisijami CO2 in drugimi informacijami, ki so pomembne za podnebje in povezane s pomorskim prometom, se Komisija strinja, da bo to vprašanje obravnavala v okviru prihodnje pobude za spremljanje, sporočanje in preverjanje emisij v ladijskem prometu, ki naj bi jo sprejela v prvi polovici leta 2013. Komisija namerava v zvezi s tem predlagati spremembo te uredbe.“

„Komisija se zaveda, da bi bilo za zagotovitev ustreznega izvajanja Uredbe morda treba sprejeti dodatna pravila v zvezi z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in spreminjanjem sistema Unije za politike, ukrepe in projekcije ter pripravo okvirnih evidenc toplogrednih plinov. Komisija bo v začetku leta 2013 preučila zadevo v tesnem sodelovanju z državami članicami in po potrebi predlagala spremembo Uredbe.“