27.5.2013

Uradni list Evropske unije

L 140/1

UREDBA (EU) št. 472/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. maja 2013

o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJIE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Doslej najhujša svetovna kriza, ki traja od leta 2007, je resno škodovala gospodarski rasti in finančni stabilnosti ter povzročila močno poslabšanje javnofinančnega primanjkljaja in zadolženosti držav članic, zaradi česar jih je mnogo zaprosilo za finančno pomoč znotraj in zunaj okvira Unije.

(2)

Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.

(3)

Popolna skladnost okvira Unije za večstranski nadzor, vzpostavljenega s PDEU, ter morebitni politični pogoji, povezani s finančno pomočjo, bi morali biti določeni v pravu Unije. Gospodarska in finančna povezanost vseh držav članic, zlasti pa tistih, katerih valuta je euro, zahteva okrepljen nadzor, da se prepreči prenos okužbe z države članice, ki so jo prizadele ali ji grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo, na preostalo euroobmočje ter širše, na Unijo kot celoto.

(4)

Intenzivnost gospodarskega in proračunskega nadzora bi morala biti sorazmerna in ustrezna resnosti finančnih težav in upoštevati naravo prejete finančne pomoči, ki lahko obsega vse od preventivne pomoči na podlagi pogojev za upravičenost do popolnega programa za makroekonomsko prilagoditev na podlagi strogih političnih pogojev. Vsi programi za makroekonomske prilagoditve bi morali upoštevati nacionalni program reform zadevne države članice v okviru strategije Unije za rast in delovna mesta.

(5)

Država članica, katere valuta je euro, bi morala biti pod okrepljenim nadzorom v skladu s to uredbo, če so jo prizadele ali ji grozijo resne finančne težave, da se zagotovi njena hitra vrnitev v normalen položaj, druge države članice euroobmočja pa zavarujejo pred morebitnimi neugodnimi učinki prelivanja. Tovrsten okrepljeni nadzor bi moral biti sorazmeren z resnostjo težav in bi ga bilo treba temu primerno prilagoditi. Vključevati bi moral širši dostop do informacij, ki so potrebne za natančno spremljanje gospodarskega, fiskalnega in finančnega položaja, kot tudi redno poročanje pristojnemu odboru Evropskega parlamenta ter Ekonomsko-finančnemu odboru ali pododboru, ki ga slednji določi v ta namen. Isti način nadzora bi moral veljati za države članice, ki zaprosijo za preventivno pomoč eno ali več držav članic ali tretjo državo, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM), evropski mehanizem za stabilnost (EMS), evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) ali druge primerne mednarodne finančne institucije, kot je Mednarodni denarni sklad (MDS).

(6)

Država članica pod okrepljenim nadzorom, bi morala sprejeti tudi ukrepe, namenjene obravnavanju virov ali morebitnih virov svojih težav. V ta namen bi morala upoštevati vsa priporočila, naslovljena nanjo med postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem ali postopkom v zvezi s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji.

(7)

Gospodarski in proračunski nadzor bi moral biti močno okrepljen v državah članicah, v katerih poteka program za makroekonomsko prilagoditev. Ker je ta po svoji naravi obsežen, bi bilo treba med njegovim trajanjem prekiniti druge postopke gospodarskega in proračunskega nadzora ali jih po potrebi racionalizirati, da bi se zagotovil skladen nadzor ekonomske politike in da ne bi prišlo do podvajanja obveznosti poročanja. Vendar bi bilo treba ob pripravi programa za makroekonomsko prilagoditev upoštevati vsa priporočila, naslovljena na državo članico med postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem ali postopkom v zvezi s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji.

(8)

Občutno se je povečal izziv v zvezi z davčnimi goljufijami in utajo davkov. Globalizacija gospodarstva, tehnološki razvoj, internacionalizacija goljufij in posledično medsebojna odvisnost držav članic razkrivajo omejitve, ki jih imajo izključno nacionalni pristopi, in spodbujajo potrebo po skupnem ukrepanju.

(9)	Težave, ki jih v državah, v katerih poteka program za makroekonomsko prilagoditev, predstavljajo davčne goljufije in utaje davkov, bi bilo treba reševati z izboljšavo pobiranja davkov v teh državah članicah ter s krepitvijo sodelovanja med davčnimi upravami Unije in tretjih držav.

(10)

Potrebna bi bila pravila, da se okrepi dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovi večja preglednost in odgovornost. Parlament države članice, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev ali ki je pod okrepljenim nadzorom, bi bilo treba obveščati v skladu z nacionalnimi pravili in prakso.

(11)	Države članice bi morale v skladu z nacionalnimi pravili in prakso v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programov finančne pomoči vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe.

(12)

Preden Svet sprejme sklep v zvezi s programom za makroekonomsko prilagoditev v skladu s to uredbo, bi bilo treba ustreznim organom EMS in EFSF omogočiti, da organizirajo razpravo o izidu pogajanj med Komisijo – ki deluje v imenu EMS ali EFSF, v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) ter po potrebi MDS – in državo članico upravičenko o morebitnih političnih pogojih, povezanih s finančno pomočjo tej državi članici. Memorandum o soglasju, ki določa podrobne pogoje za odobritev finančne pomoči, se sprejme v skladu s pravili Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost in Okvirnega sporazuma o EFSF.

(13)	Razen kadar je določeno drugače, bi sklicevanja na finančno pomoč v tej uredbi morala zajemati tudi finančno podporo, dodeljeno iz preventivnih razlogov, ter posojila za dokapitalizacijo finančnih institucij.

(14)

Komisija bi morala odločitev o okrepljenem nadzoru države članice na podlagi te uredbe sprejeti v tesnem sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljevanju enotno poimenovani: ESA) in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (6). Komisija bi morala z Ekonomsko-finančnim odborom sodelovati tudi pri odločanju o podaljšanju okrepljenega nadzora.

(15)

Na podlagi obrazložene prošnje zadevne države članice ali, če je to ustrezno, zaradi izjemnih ekonomskih okoliščin lahko Komisija priporoči zmanjšanje ali preklic obstoječega obrestnega depozita, brezobrestnega depozita ali glob, ki jih je določil Svet v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, za državo članico, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev.

(16)	Za dostop do informacij o pripravljalnem delu, opravljenem pred sprejetjem priporočila iz te uredbe bi morala veljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (7).

(17)

Če se sprejme odločitev v skladu s to uredbo, da država članica ni izpolnila zahtev iz njenega programa za makroekonomsko prilagoditev, ter dogodki in analize jasno kažejo, da je potreben mehanizem za zagotovitev spoštovanja obveznosti do posojilodajalcev in za stabilizacijo njenega gospodarskega in finančnega položaja, se Komisijo pozove, da poda predloge za takšen mehanizem.

(18)

Svet bi bilo treba pooblastiti: da sprejme priporočila za sprejetje preventivnih popravljalnih ukrepov in pripravi program za makroekonomsko prilagoditev; da odobri programe za makroekonomske prilagoditve; da sprejme odločitve o glavnih zahtevah politik, ki jih želita EMS ali EFSF vključiti v pogoje za finančno pomoč, podeljeno iz preventivnih razlogov, posojila za dokapitalizacijo finančnih institucij ali vsak nov finančni instrument, ki je dogovorjen v okviru EMS; ter da izda priporočila glede sprejetja popravljalnih ukrepov za države članice pod nadzorom po izteku programa. Ta pooblastila so še posebej pomembna za uskladitev ekonomskih politik držav članic, ki naj bi v skladu s členom 121 PDEU potekala v okviru Sveta –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1. V tej uredbi so določbe za okrepitev gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, katerih valuta je euro in ki:

(a)	so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo ali vzdržnostjo njihovih javnih financ, ki lahko vodi k morebitnim neugodnim učinkom prelivanja na druge države članice v euroobmočju; ali

(b)

so prosile za finančno pomoč ene ali več držav članic ali tretjih držav, iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij, na primer Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ali to pomoč prejemajo.

2. V tej uredbi so tudi določbe o okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik.

3. Ta uredba se uporablja za države članice, katerih valuta je euro.

4. Svet, Komisija in države članice pri uporabi te uredbe dosledno spoštujejo člen 152 PDEU. Svet, Komisija in države članice pri uporabi te uredbe in priporočil, sprejetih v skladu z njo, upoštevajo nacionalna pravila in prakso ter člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Skladno s tem uporaba te uredbe in navedenih priporočil ne posega v pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ali v pravico do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 2

Države članice pod okrepljenim nadzorom

1. Komisija se lahko odloči za okrepljen nadzor države članice, ki so jo prizadele ali ji grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo, kar bi lahko imelo neugodne učinke prelivanja na druge države članice v euroobmočju.

Komisija bi morala pri oceni ali državi članici grozijo resne težave v zvezi z njeno finančno stabilnostjo, med drugimi parametri uporabiti mehanizem opozarjanja, vzpostavljen s členom 3(1) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (8), ali, kadar je na voljo, najnovejši poglobljeni pregled. Komisija opravi tudi poglobljeno oceno, pri tem pa zlasti upošteva pogoje najemanja posojil za to državo članico, način odplačevanja njenih dolžniških obveznosti, trdnost njenega proračunskega okvira, dolgoročno vzdržnost njenih javnih financ, pomembnost bremena njenega dolga ter tveganje prenosa negativnih vplivov hujših napetosti v njenem finančnem sektorju na njen proračunski položaj ali na finančni sektor drugih držav članic.

Zadevni državi članici se omogoči, da izrazi svoja stališča preden Komisija sprejme odločitev o okrepljenem nadzoru za to državo članico. Komisija vsakih šest mesecev odloča o podaljšanju okrepljenega nadzora te države članice.

2. Če se Komisija odloči za okrepljen nadzor države članice iz odstavka 1, ustrezno obvesti zadevno državo članico o vseh rezultatih ocene ter uradno obvesti Evropsko centralno banko (ECB) v njeni nadzorni funkciji in ustrezni ESA oziroma ESBR.

3. Kadar država članica prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov od ene ali več drugih držav članic ali tretjih držav, EFSM, EMS, EFSF ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij, na primer MDS, Komisija to državo članico da pod okrepljeni nadzor.

Komisija odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 1 in tem odstavkom, objavi.

4. Odstavek 3 se ne uporablja za državo članico, ki prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov v obliki kreditne linije, za odobritev katere se od navedene države članice do črpanja ne zahteva sprejetje novih ukrepov politike.

5. Komisija za namene obveščanja objavi seznam instrumentov preventivne finančne pomoči iz odstavka 3 in ga posodablja, da se upoštevajo morebitne spremembe politike finančne pomoči EMS, EFSF ali druge ustrezne mednarodne finančne institucije.

Člen 3

Okrepljeni nadzor

1. Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom, po posvetovanju in v sodelovanju s Komisijo in v povezavi z ECB, ESAi, ESRB ter po potrebi MDS sprejme ukrepe za odpravo virov ali možnih virov težav. Pri tem država članica upošteva vsa priporočila, naslovljena nanjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (9), Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (10) ali Uredbo (EU) št. 1176/2011 o njenem nacionalnem programu reform ter programu za stabilnost.

Komisija o ukrepih iz prvega pododstavka obvesti, ustrezni odbor Evropskega parlamenta, Ekonomsko-finančni odbor, delovno skupino Euroskupine ter po potrebi in v skladu z nacionalno prakso parlament zadevne države članice.

2. Za državo članico pod okrepljenim nadzorom, se ne glede na obstoj čezmernega primanjkljaja v tej državi članici, uporabi natančnejše spremljanje fiskalnega položaja iz člena 10(2), (3) in (6) Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 [o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic euroobmočja] (11). Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 10(3) navedene uredbe se predloži vsako četrtletje.

3. Na zahtevo Komisije država članica pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 2(1):

(a)

sporoča ECB, v njeni nadzorni vlogi, in, če je ustrezno, ustreznim ESA v skladu s členom 35 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 z zahtevano pogostnostjo, razčlenjene informacije o razvoju svojega finančnega sistema, vključno z analizo rezultatov vseh stresnih testov ali analizami občutljivosti, izvedenimi v skladu s točko (b) tega odstavka;

(b)

pod nadzorom ECB, v njeni nadzorni vlogi, ali, če je ustrezno, pod nadzorom ustreznih ESA izvaja po potrebi stresne teste ali analize občutljivosti za oceno odpornosti finančnega sektorja na različne makroekonomske in finančne pretrese, kot jih določita Komisija in ECB v sodelovanju z ustreznimi ESA in ESRB;

(c)	je v okviru posebnih strokovnih pregledov, ki jih izvaja ECB v njeni nadzorni vlogi, ali, če je ustrezno, ustrezni ESA, podvržena rednemu ocenjevanju svojih zmogljivosti nadzora nad finančnim sektorjem;

(d)	sporoča Komisiji vse informacije, potrebne za spremljanje makroekonomskih neravnotežij v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011.

Na podlagi analize rezultatov stresnih testov in analize občutljivosti iz točke (a) prvega pododstavka in ob upoštevanju ugotovitev ocene zadevnih kazalnikov preglednice makroekonomskih neravnotežij, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1176/2011, ECB v svoji nadzorni vlogi, in ustrezni ESA v povezavi z ESRB pripravijo oceno morebitnih ranljivosti finančnega sistema in to oceno posredujejo Komisiji s pogostnostjo, ki jo določi slednja, ter ECB.

4. Na zahtevo Komisije država članica pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 2(3):

(a)

sporoča Komisiji, ECB in, če je ustrezno, ustreznim ESA v skladu s členom 35 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 z zahtevano pogostnostjo razčlenjene informacije o razvoju svojega finančnega sistema, vključno z analizo rezultatov vseh stresnih testov ali analizami občutljivosti, izvedenimi v skladu s točko (b);

(b)

pod nadzorom ECB v njeni nadzorni vlogi ali, če je ustrezno, pod nadzorom ustreznih ESA izvaja po potrebi stresne teste ali analize občutljivosti za oceno odpornosti finančnega sektorja na različne makroekonomske in finančne šoke, kot jih določita Komisija in ECB v povezavi z ustreznimi ESA in ESRB, ter z njimi izmenja podrobne rezultate;

(c)	je v okviru posebnih strokovnih pregledov, ki jih izvaja ECB v njeni nadzorni vlogi, ali, če je ustrezno, ustrezni ESA, podvržena rednemu ocenjevanju svojih zmogljivosti nadzora nad finančnim sektorjem;

(d)	sporoča Komisiji vse informacije, potrebne za spremljanje makroekonomskih neravnotežij v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011.

Komisija, ECB in ustrezni ESA vse razčlenjene informacije, ki so jim bile posredovane, obravnavajo kot zaupne.

5. Komisija v povezavi z ECB, ustreznimi ESA in, če je to ustrezno, MDS izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod okrepljenim nadzorom, da bi preverila napredek navedene države članice pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 1, 2, 3 in 4.

Komisija vsako četrtletje svojo oceno sporoči pristojnemu odboru Evropskega parlamenta in Ekonomsko-finančnemu odboru. V svoji oceni zlasti preuči, ali so potrebni dodatni ukrepi.

Pregledovalne misije iz prvega pododstavka nadomestijo spremljanje na kraju samem iz člena 10a(2) Uredbe (ES) št. 1467/97.

6. Komisija pri pripravi ocene iz odstavka 5 upošteva rezultate morebitnega poglobljenega pregleda v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011, vključno z oceno neugodnih učinkov prelivanja nacionalnih ekonomskih politik na državo članico pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 5(2) navedene Uredbe.

7. Če Komisija na podlagi pregledovalnih misij iz odstavka 5 ugotovi, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da ima finančni in gospodarski položaj zadevne države članice znatne neugodne učinke na finančno stabilnost euroobmočja ali njegovih držav članic, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije priporoči zadevni državi članici, naj sprejme preventivne popravljalne ukrepe ali pripravi osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev.

Svet lahko odloči, da bo svoja priporočila objavil.

8. Kadar se priporočilo iz odstavka 7 objavi:

(a)	lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta zadevni državi članici in Komisiji ponudi možnost udeležbe pri izmenjavi mnenj;

(b)	lahko parlament zadevne države članice povabi predstavnike Komisije, da se udeležijo izmenjave mnenj;

(c)	Svet o vsebini priporočila pravočasno obvesti pristojni odbor Evropskega parlamenta.

9. Med procesom okrepljenega nadzora lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta in parlament zadevne države članice povabita predstavnike Komisije, ECB in MDS, da sodelujejo pri ekonomskem dialogu.

Člen 4

Poročanje v primeru finančne podpore za dokapitalizacijo finančnih institucij

Države članice pod okrepljenim nadzorom ali v katerih potekajo programi za makroekonomsko prilagoditev, ki prejemajo finančno pomoč za dokapitalizacijo finančnih institucij, poročajo dvakrat letno Ekonomsko finančnemu odboru o pogojih, ki so naloženi navedenim finančnim institucijam, vključno s pogoji za nagrajevanje vodstvenih delavcev. Navedene države članice poročajo tudi o kreditnih pogojih, ki jih je realnemu gospodarstvu ponudil finančni sektor.

Člen 5

Informacije o predvidenih prošnjah za finančno pomoč

Država članica, ki namerava zaprositi za finančno pomoč eno ali več drugih držav članic ali tretje države, EMS, EFSF ali drugo ustrezno institucijo, kot MDS, o svoji nameri nemudoma obvesti predsednika delovne skupine Euroskupine, člana Komisije, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, ter predsednika ECB.

Ko delovna skupina Euroskupine prejme oceno Komisije, organizira razpravo o nameravani prošnji, da bi med drugim preučila možnosti, ki so na voljo v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali euroobmočja, preden se zadevna država članica obrne na potencialne posojilodajalce.

Država članica, ki namerava zaprositi za finančno pomoč iz EFSM, o svoji nameri nemudoma obvesti predsednika Ekonomsko-finančnega odbora, člana Komisije, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, ter predsednika ECB.

Člen 6

Ocena vzdržnosti javnega dolga

Če država članica zaprosi za finančno pomoč pri EFSM, EMS ali EFSF, Komisija v povezavi z ECB in, če je to mogoče, MDS oceni vzdržnost javnega dolga te države članice ter njene dejanske ali morebitne potrebe po financiranju. Če je predvidena finančna pomoč iz EMS ali EFSF, Komisija to oceno predloži delovni skupini Euroskupine, če je predvidena finančna pomoč iz EFSM, pa Ekonomsko-finančnemu odboru.

Ocena vzdržnosti javnega dolga temelji na najverjetnejšem makroekonomskem scenariju ali bolj preudarnem scenariju ter proračunskih napovedih, za katere se uporabljajo najnovejše informacije in ki ustrezno upoštevajo rezultat poročila iz točke (a) člena 3(3) in vseh nadzornih nalog, ki se izvajajo v skladu s točko (b) člena 3(3). Komisija oceni tudi učinek makroekonomskih in finančnih šokov ter neugodnih gibanj na vzdržnost javnega dolga.

Komisija objavi makroekonomski scenarij, vključno s scenarijem rasti, ustrezne parametre, na katerih temelji ocena vzdržnosti javnega dolga zadevne države članice, ter ocenjeni učinek skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast.

Člen 7

Program za makroekonomsko prilagoditev

1. Kadar država članica zaprosi za finančno pomoč eno ali več držav članic ali tretjo državo, EFSM, EMS, EFSF ali MDS, pripravi v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z ECB in, če je ustrezno, MDS, osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev, ki nadgrajuje programe ekonomskega partnerstva iz Uredbe (EU) št. 473/2013 in jih nadomešča, ter ki vsebuje tudi letne proračunske cilje.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev obravnava posebna tveganja za finančno stabilnost euroobmočja, ki izhajajo iz te države članice, in je usmerjen k hitri ponovni vzpostavitvi trdnega in vzdržnega gospodarskega in finančnega položaja ter obnovi zmogljivosti popolnega samofinanciranja države članice na finančnih trgih.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev temelji na oceni vzdržnosti javnega dolga iz člena 6, ki se posodobi zaradi upoštevanja vpliva osnutka popravljalnih ukrepov, izpogajanih z zadevno državo članico, in upošteva vsa priporočila naslovljena na navedeno državo članico na podlagi členov 121, 126, 136 ali 148 PDEU, ter njene ukrepe za uskladitev s temi priporočili, pri tem pa ima za cilj potrebne ukrepe politik razširiti, okrepiti in poglobiti.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev upošteva prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač ter nacionalni program reform zadevne države članice v okviru strategije Unije za rast in delovna mesta.

Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev dosledno spoštuje člen 152 PDEU in člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Komisija ustno obvesti predsednika in podpredsednike pristojnega odbora Evropskega parlamenta o napredku pri pripravi osnutka programa za makroekonomsko prilagoditev. Navedene informacije so zaupne.

2. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odobri program za makroekonomsko prilagoditev, ki ga je pripravila država članica, ki zaprosi za finančno pomoč v skladu z odstavkom 1.

Komisija zagotovi, da je memorandum o soglasju, ki ga podpiše v imenu EMS ali EFSF, v celoti v skladu s programom za makroekonomsko prilagoditev, ki ga je odobril Svet.

3. Komisija zagotovi usklajenost v postopku gospodarskega in proračunskega nadzora v zvezi z državo članico, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja.

4. Komisija v povezavi z ECB in če je ustrezno MDS spremlja napredek države članice pri izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev. Komisija vsake tri mesece o tovrstnem napredku obvešča Ekonomsko-finančni odbor.

Zadevna država članica aktivno sodeluje s Komisijo in ECB. Zlasti Komisiji in ECB zagotovi vse informacije, za katere meni, da so potrebni za spremljanje izvajanja programa za makroekonomsko prilagoditev v skladu s členom 3(4).

Komisija ustno obvesti predsednika in podpredsednike pristojnega odbora Evropskega parlamenta o ugotovitvah spremljanja programa za makroekonomsko prilagoditev. Te informacije so zaupne.

5. Komisija v povezavi z ECB ter, če je ustrezno, MDS, skupaj z zadevno državo članico preuči spremembe in posodobitve programa za makroekonomsko prilagoditev, ki bi lahko bile potrebne, da bi med drugim ustrezno upoštevala vse pomembne vrzeli med makroekonomskimi napovedmi in doseženimi rezultati, vključno z morebitnimi posledicami, ki nastanejo zaradi programa za makroekonomsko prilagoditev, neugodnih učinkov prelivanja ter makroekonomskih in finančnih šokov. Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloča o vseh spremembah navedenega programa.

6. Zadevna država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo preuči vse potrebne ukrepe, s katerimi bi prepričala zasebne vlagatelje, da prostovoljno ohranijo raven svoje skupne izpostavljenosti.

7. Če spremljanje iz odstavka 4 zazna bistvene odklone od programa za makroekonomsko prilagoditev, lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, da zadevna država članica ni izpolnila zahtev politik iz njenega programa. Komisija v svojem predlogu izrecno oceni, ali je do bistvenih odklonov prišlo zaradi razlogov, na katere zadevna država članica ne more vplivati.

Prizadevanja za proračunsko konsolidacijo, opredeljena v programu za makroekonomsko prilagoditev, upoštevajo potrebo po zagotavljanju zadostnih sredstev za temeljne politike, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo.

Če se sprejme sklep v skladu s tem odstavkom, zadevna država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo in v povezavi z ECB ter po potrebi MDS sprejme ukrepe za stabilizacijo trgov in ohranjanje dobrega delovanja njenega finančnega sektorja.

8. Država članica, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, ki ima nezadostne upravne zmogljivosti ali večje težave z izvajanjem programa, zaprosi za tehnično pomoč Komisije, ki lahko v navedeni namen oblikuje skupine strokovnjakov, sestavljenih iz članov iz drugih držav članic ter drugih institucij Unije ali ustreznih mednarodnih institucij. Cilji in oblike tehnične pomoči se izrecno navedejo v posodobljenih različicah programa za makroekonomsko prilagoditev in se osredotočajo na področje, kjer so ugotovljene velike potrebe. Tehnična pomoč lahko vključuje uvedbo predstavnika, ki je nastanjen v državi članici, in podporno osebje, ki organom svetujejo v zvezi z izvajanjem programa.

Program za makroekonomsko prilagoditev se objavi, vključno s cilji in pričakovano razdelitvijo prizadevanja za prilagoditev.

Ugotovitve ocene vzdržnosti javnega dolga se priložijo programu za makroekonomsko prilagoditev.

9. Država članica, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, izvede izčrpno revizijo svojih javnih financ, da bi med drugim ocenila razloge za kopičenje prekomernih ravni dolga in spremljala morebitne nepravilnosti.

10. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevni državi članici in Komisiji ponudi možnost, da se udeležita izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev.

11. Parlament zadevne države članice lahko predstavnike Komisije povabi, naj se udeležijo izmenjave mnenj o napredku pri izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev.

12. Ta člen se ne uporablja za instrumente za finančno pomoč iz preventivnih razlogov za posojila za dokapitalizacijo finančnih institucij, ali za nove finančne instrumente EMS, za katera EMS ne predvideva programa za makroekonomsko prilagoditev.

Komisija za namene obveščanja pripravi seznam instrumentov finančne pomoči iz prvega pododstavka in ga posodablja z upoštevanjem morebitnih sprememb politike finančne pomoči EMS.

V zvezi s temi instrumenti Svet, ki deluje na priporočilo Komisije, z sklepom, naslovljenim na zadevno državo članico, odobri glavne zahteve politik, ki jih namerava EMS ali EFSF vključiti med pogoje za finančno pomoč, v obsegu, da je vsebina teh ukrepov v pristojnosti Unije, kot določata Pogodbi.

Komisija zagotovi, da je memorandum o soglasju, ki ga v imenu EMS ali EFSF podpiše Komisija, v celoti v skladu s takšnim sklepom Sveta.

Člen 8

Udeležba socialnih partnerjev in civilne družbe

Država članica pri pripravi programa za makroekonomsko prilagoditev pridobi mnenja socialnih partnerjev in ustreznih organizacij civilne družbe, da bi prispevala k doseganju soglasja o njegovi vsebini.

Člen 9

Ukrepi za zaščito davčnih prihodkov

Država članica v tesnem sodelovanju s Komisijo in v povezavi z ECB, ter, če je to ustrezno z MDS sprejme po potrebi ukrepe, ki so namenjeni bolj učinkoviti in uspešni zmogljivosti pobiranja davkov ter boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam z namenom povečanja davčnih prihodkov.

Člen 10

Usklajenost s Paktom za stabilnost in rast

1. Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev in njegove spremembe iz člena 7 te uredbe, je ta država članica upravičena od predložitve programa za stabilnost v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1466/97, ter vsebino programa za stabilnost vključi v program za makroekonomsko prilagoditev.

2. Kadar je država članica, v kateri poteka program za makroekonomsko prilagoditev, prejela tudi priporočilo iz člena 126(7) PDEU ali sklep o pozivu iz člena 126(9) PDEU za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja:

(a)	je upravičena od predložitve poročil v skladu s členom 3(4a) in členom 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97;

(b)

so letni proračunski cilji v vsakem programu za makroekonomsko prilagoditev vključeni v priporočila ali sklepe o pozivu v skladu s členom 3(4) in členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1467/97, in, kadar je zadevna država članica prejela sklep o pozivu iz člena 126(9) PDEU, so ukrepi, potrebni za doseganje teh ciljev iz programa za makroekonomsko prilagoditev vključeni v sklep o pozivu v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1467/97.

(c)	je v zvezi s spremljanjem iz člena 7(4) te uredbe upravičena od spremljanja iz člena 10(1) in člena 10(a) Uredbe (ES) št. 1467/97 ter spremljanja, ki je podlaga vsaki odločitvi iz člena 4(2) in člen 6(2) navedene uredbe.

Člen 11

Usklajenost z Uredbo (EU) št. 1176/2011

Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev, se za to državo članico med trajanjem zadevnega programa Uredba (EU) št. 1176/2011 ne uporablja, razen kazalnikov iz preglednice iz Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki se vključijo v spremljanje navedenega programa.

Člen 12

Usklajenost z evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik

Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev, je ta država članica med trajanjem navedenega programa upravičena od spremljanja in ocenjevanja evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik v skladu s členom 2a Uredbe (ES) št. 1466/97.

Člen 13

Usklajenost z Uredbo (EU) št. 473/2013

Kadar v državi članici poteka program za makroekonomsko prilagoditev se Uredba (EU) št. 473/2013 v tej državi članici med trajanjem navedenega programa ne uporablja, z izjemo členov 1 do 5 in 13 do 18 navedene uredbe.

Člen 14

Nadzor po izteku programa

1. Država članica je pod nadzorom po izteku programa, dokler ne odplača najmanj 75 % finančne pomoči, prejete od ene ali več drugih držav članic, EFSM, EMS ali EFSF. Svet na predlog Komisije lahko podaljša nadzor po izteku programa v primeru trajnih tveganj za finančno stabilnost ali fiskalno vzdržnost zadevne države članice. Šteje se, da je Svet predlog Komisije sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.

2. Na zahtevo Komisije država članica, ki je pod nadzorom po izteku programa, izpolni zahteve iz člena 3(3) te uredbe in zagotovi informacije, navedene v členu 10(3) Uredbe (EU) št. 473/2013

3. Komisija v povezavi z ECB izvaja redne pregledovalne misije v državi članici pod nadzorom po izteku programa, da bi preverila njen gospodarski, fiskalni in finančni položaj. O svojih ocenah vsakih šest mesecev obvešča pristojni odbor Evropskega parlamenta, Ekonomsko-finančni odbor ter parlament zadevne države članice in zlasti oceni, ali so potrebni popravljalni ukrepi.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevni državi članici in Komisiji ponudi možnost, da se udeležita izmenjave mnenj o napredku, doseženem pri nadzoru po izteku programa.

4. Svet lahko na predlog Komisije priporoči državi članici pod nadzorom po izteku programa, naj sprejme popravljalne ukrepe. Šteje se, da je Svet predlog Komisije sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.

5. Parlament zadevne države članice lahko povabi predstavnike Komisije, da se udeležijo izmenjave mnenj o nadzoru po izteku programa.

Člen 15

Glasovanje v Svetu

O ukrepih iz te uredbe glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro, pri čemer se ne upošteva glas člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

Kvalificirana večina članov Sveta iz prvega odstavka se izračuna v skladu s členom 238(3)(a) PDEU.

Člen 16

Uporaba za države članice, ki prejemajo finančno pomoč

Ta uredba se uporablja za države članice, ki 30. maja 2013 prejemajo finančno pomoč, od tega dneva dalje.

Člen 17

Prehodna določba

Ne glede na člen 14 se za države članice, ki so 30. maja 2013 pod nadzorom po izteku programa uporabljajo pravila, pogoji in postopki, ki se uporabljajo za finančno pomoč, ki jo prejemajo.

Člen 18

Obveščanje Evropskega parlamenta

Evropski parlament lahko predstavnike Sveta in Komisija povabi k dialogu o uporabi te uredbe.

Člen 19

Poročila

Komisija do 1. januarja 2014 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, ki ga, po potrebi, spremlja predlog za spremembo te uredbe. Komisija to poročilo objavi.

V poročilu iz prvega pododstavka se med drugim oceni:

(a)	učinkovitost te uredbe;

(b)	napredek pri zagotavljanju tesnejšega usklajevanja ekonomskih politik in trajnostne konvergence gospodarskih dosežkov držav članic v skladu s PDEU;