16.5.2013

Uradni list Evropske unije

L 132/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 448/2013

z dne 15. maja 2013

o uvedbi postopka za določitev referenčne države članice UAIS zunaj Unije v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (1) ter zlasti člena 37(14) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V primerih iz točk (b), (c)(i), (e), (f) in (g)(i) člena 37(4) Direktive 2011/61/EU se lahko več kot ena država članica šteje kot morebitna referenčna država članica upravitelja alternativnih investicijskih skladov (UAIS) zunaj EU, ki namerava upravljati alternativne investicijske sklade EU (AIS) in/ali tržiti AIS, ki jih upravlja v Uniji. V teh primerih mora UAIS zunaj EU pristojnim organom navedenih držav članic predložiti zahtevek za določitev njegove referenčne države članice. Zahtevku bi bilo treba priložiti vse ustrezne informacije in dokumentacijo, potrebno za določitev referenčne države članice za ta UAIS. Zadevni pristojni organi bi morali sprejeti skupno odločitev o določitvi referenčne države članice. Treba je uvesti postopek, ki ga morajo ustrezni pristojni organi upoštevati pri določanju referenčne države članice. Medtem ko je imenovanje referenčne države članice skupna odgovornost pristojnih organov zadevnih držav članic, bi moral Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), zagotoviti, da so vse morebitne referenčne države članice ustrezno vključene v takšno odločitev, in pomagati pri doseganju dogovora.

(2)

Postopek za določitev referenčne države članice se razlikuje od postopka za pridobitev enotne licence v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Ko se referenčna država članica določi, mora UAIS zunaj EU zaprositi za dovoljenje pristojnega organa navedene države članice po istem postopku in pod enakimi pogoji, kakor se uporabljajo za UAIS v skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2011/61/EU.

(3)	Direktiva 2011/61/EU države članice obvezuje, da od 22. julija 2013 uporabljajo zakone in druge predpise, ki prenašajo navedeno direktivo. Brez poseganja v delegiran akt iz člena 67(6) Direktive 2011/61/EU se uporaba te uredbe prav tako odloži na isti datum.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Postopek za določitev referenčne države članice izmed morebitnih referenčnih držav članic

1. Kadar upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS) zunaj EU, ki namerava upravljati alternativne investicijske sklade v EU (AIS), ne da bi jih tržil ali nameraval tržiti AIS, ki jih upravlja v Uniji, predloži zahtevek za določitev njegove referenčne države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 37(4) Direktive 2011/61/EU, je ta v pisni obliki in naslovljen na vse pristojne organe držav članic, ki so morebitne referenčne države članice. V zahtevku so navedene vse morebitne referenčne države članice.

2. Zahtevek UAIS zunaj EU vključuje informacije in dokumentacijo, potrebno za določitev referenčne države članice.

3. V primeru iz člena 37(4)(b) Direktive 2011/61/EU takšne informacije in dokumentacija vsebujejo:

(a)	navedbo držav članic, v katerih imajo AIS, ki jih upravlja UAIS zunaj EU, sedež;

(b)	navedbo držav članic, v katerih UAIS zunaj EU upravlja sredstva;

(c)	zneske sredstev, s katerimi UAIS zunaj EU upravlja v različnih državah članicah.

4. V primeru iz točke (c)(i) člena 37(4) Direktive 2011/61/EU takšne informacije in dokumentacija vsebujejo:

(a)	navedbo države članice, v kateri ima AIS, ki ga upravlja UAIS zunaj EU, sedež;

(b)	navedbo držav članic, v katerih namerava UAIS zunaj EU tržiti AIS.

5. V primeru iz točk (e) in (g)(i) člena 37(4) Direktive 2011/61/EU takšne informacije in dokumentacija vsebujejo:

(a)	navedbo držav članic, v katerih imajo AIS, ki jih upravlja UAIS zunaj EU, sedež;

(b)

opis tržne strategije, ki lahko dokaže namen UAIS zunaj EU, da trži določen AIS ali več AIS v določeni državi članici ali v več državah članicah, in da razvije učinkovito trženje v posameznih državah članicah, ki navaja vsaj naslednje:

(i)	države članice, v katerih bodo distributerji (in UAIS v primeru samodistribucije) promovirali enote ali deleže AIS, ki jih upravlja UAIS, vključno s pričakovanim deležem, kar zadeva upravljana sredstva, v celotni promociji v Uniji;

(ii)	oceno pričakovanega števila ciljnih vlagateljev, ki imajo stalno prebivališče v državah članicah, v kateri namerava UAIS tržiti svoje AIS;

(iii)

uradne jezike držav članic, v katere so ali bodo prevedeni ponudbeni in promocijski dokumenti;

(iv)	razporeditev tržnih dejavnosti po državah članicah, v katerih namerava UAIS tržiti svoje AIS, ob upoštevanju zlasti pomena in pogostosti oglasov in turnej.

6. V primeru iz člena 37(4)(f) Direktive 2011/61/EU takšne informacije in dokumentacija vsebujejo informacije iz odstavka 5(b) tega člena.

7. Pristojni organi, ki jih UAIS zunaj EU naslovijo kot pristojne organe morebitne referenčne države članice, se takoj po prejemu zahtevka iz odstavka 1 tega člena in najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu zahtevka obrnejo drug na drugega in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), da bi določili, ali so v skladu s členom 37(4) Direktive 2011/61/EU morda vključeni kateri koli drugi pristojni organi v Uniji.

Pristojni organi organu ESMA na zahtevo nemudoma predložijo celoten zahtevek UAIS zunaj EU.

8. Kadar se odloči, da bi bili lahko vključeni drugi pristojni organi v Uniji, jih organ ESMA takoj obvesti in zagotovi, da jim je posredovan celoten zahtevek, ki ga je predložil UAIS zunaj EU.

9. Vsak pristojni organ, ki sodeluje v postopku, in organ ESMA lahko od UAIS zunaj EU zahteva ustrezne dodatne informacije in dokumentacijo, potrebno za določitev referenčne države članice.

Takšen zahtevek za dodatne informacije ali dokumentacijo je v pisni obliki, vsebuje razloge ter se hkrati posreduje vsem drugim zadevnim pristojnim organom in organu ESMA.

Ko pristojni organ, ki zahteva informacije, ali organ ESMA prejme dodatne informacije ali dokumentacijo, organ, ki zahteva informacije, navedene informacije ali dokumentacijo nemudoma posreduje vsem drugim zadevnim organom in po potrebi organu ESMA.

10. V enem tednu od prejema zahtevka iz odstavka 1 pristojnega organa, naslovljenega na UAIS, ali, kjer je ustrezno, drugega pristojnega organa v Uniji v skladu z odstavkom 8, vsi zadevni pristojni organi drug drugemu in organu ESMA predložijo mnenje o določitvi ustrezne referenčne države članice.

11. Nato vsi pristojni organi skupaj določijo referenčno državo članico. Določitev se opravi najpozneje en mesec po prejemu zahtevka pristojnih organov, ki jih določi UAIS zunaj EU, ali, kjer je ustrezno, v skladu z odstavkom 8 drugi pristojni organi v Uniji.

Če se zahtevajo dodatne informacije, se rok iz prvega pododstavka podaljša za čas med vložitvijo zahtevka za dodatne informacije in dokumentacijo iz odstavka 9 in prejemom takšnih informacij ali dokumentacije.

12. Organ ESMA ustreznim pristojnim organom pomaga in, če je potrebno, olajša določitev referenčne države članice v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

13. Pristojni organ države članice, ki je določena kot referenčna država članica, o tem pisno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti UAIS zunaj EU.

14. Če UAIS zunaj EU, ki zahteva določitev, o tem ni pisno obveščen v sedmih dneh po določitvi ali zadevni pristojni organi niso določili referenčne države članice v roku, določenem v prvem pododstavku odstavka 11 tega člena, lahko UAIS zunaj EU, ki zahteva določitev, sam izbere referenčno državo članico v skladu z merili, določenimi v drugem pododstavku člena 37(4) Direktive 2011/61/EU.

UAIS zunaj EU o svoji izbiri referenčne države članice nemudoma pisno obvesti vse pristojne organe, ki so bili prvotno naslovljeni, in organ ESMA.

15. Kadar se referenčna država članica, ki jo je izbral UAIS zunaj EU, in referenčna država članica, ki so jo določili pristojni organi, razlikujeta, zadevni pristojni organi UAIS zunaj EU obvestijo o določitvi čim prej, vendar najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila o izbiri UAIS v skladu z odstavkom 14. V tem primeru velja določitev pristojnih organov.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 22. julija 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.