30.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 217/89

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav oziroma vlad držav članic so 29. junija 2012 sprejeli dogovor za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 10. julija 2012 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Nizozemske za leto 2012 in dal mnenje o programu Nizozemske za stabilnost za obdobje 2012–2015.

(5)

Komisija je 28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega je 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nizozemsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski parlament je v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 ustrezno sodeloval v evropskem semestru in 7. februarja 2013 sprejel resolucijo o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2013 in resolucijo o prispevku k letnemu pregledu rasti 2013.

(7)

Evropski svet je 14. marca 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(8)

Komisija je 10. aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Nizozemsko, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Nizozemskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, ki pa niso čezmerna.

(9)

Nizozemska je 29. aprila 2013 predložila nacionalni program reform za leto 2013 in program za stabilnost za obdobje 2012–2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)

Na podlagi ocene programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je Nizozemska v obdobju 2011–2013 izvedla obsežne ukrepe za konsolidacijo, vendar pa fiskalni napor verjetno ne bo zadostoval za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2013, predvsem zaradi nepričakovanega poslabšanja gospodarskih razmer. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, je na splošno verjeten. V programu za stabilnost je za leto 2013 napovedana negativna realna gospodarska rast v višini –0,4 %, za leto 2014 pa pozitivna rast v višini 1,1 %, kar je precej blizu stopnji iz napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 (–0,8 % za leto 2013 in 0,9 % za leto 2014). V programu za stabilnost je naveden cilj zmanjševanja nominalnega primanjkljaja na vzdržen način pod 3 % BDP z letom 2014. Srednjeročni proračunski cilj v programu za stabilnost ni izrecno omenjen, kar naj bi pomenilo, da velja ciljna vrednost –0,5 %, ki je bila sporočena v lanskoletnem programu za stabilnost. Srednjeročni proračunski cilj je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Za leto 2015 je sicer načrtovano izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP v skladu z minimalno zahtevo za letno strukturno prilagoditev, vendar pa se za leto 2016 pričakuje poslabšanje strukturnega salda za 0,4 % BDP, leta 2017 pa ponovno izboljšanje za 0,1 % BDP, kar pomeni odstopanje od primernega poteka prilagoditve. Glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2013 je povprečni letni fiskalni napor v višini 0,7% BDP v obdobju 2010–2013 skladen s fiskalnimm naporom v višini ¾ % BDP, ki ga priporoča Svet. Proračunska prilagoditev v letih 2011 in 2012 je bila usmerjena predvsem na stran odhodkov, leta 2013 pa je v večini temeljila na ukrepih na strani prihodkov. Načrtovani nominalni primanjkljaj, določen v programu za stabilnost, je skladen s ciljem odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2014, kar je eno leto po roku, ki ga je Svet določil v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem z dne 2. decembra 2009. Svet meni, da načrtovani fiskalni napor nizozemskih organov ne omogoča dejanske odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2014. Možni dodatni ukrepi za konsolidacijo, opisani v programu za stabilnost, so bili začasno umaknjeni, vendar pa tudi ne bi zadostovali. Nizozemska mora opredeliti dodatne ukrepe za zmanjšanje nominalnega javnofinančnega primanjkljaja na vzdržen način pod mejo 3 % BDP v letu 2014. V skladu s programom za stabilnost naj bi se javni dolg letos še povečal, in sicer leta 2013 na 74 % BDP, leta 2014 pa naj bi dosegel 75 % BDP. Delež dolga naj bi tako po napovedih ostal precej nad referenčno vrednostjo 60 %. Leta 2015 bi se zmanjšal na 71,4 % BDP ter zatem rahlo upadal in se leta 2017 ustalil pri 70,8 % BDP. Vendar pa to zmanjševanje deleža dolga po letu 2014 ni ustrezno utemeljeno z ukrepi na ravni politik.

(11)

Za povečanje možnosti za prihodnjo rast na Nizozemskem je izredno pomembno, da se zaradi potrebne konsolidacije, ki bi omogočila odpravo čezmernega primanjkljaja na vzdržen način in doseganje srednjeročnega proračunskega cilja v srednje- do dolgoročnem obdobju, ne bodo zmanjšali odhodki, ki spodbujajo rast. Za uravnoteženo prilagajanje bodo ključnega pomena zlasti spodbujevalni ukrepi na področju inovacij in raziskav, vključno s temeljnimi raziskavami, ter izobraževanja in usposabljanja. S tem bi se podprlo gospodarsko okrevanje, hkrati pa bi se spodbujala inovativnost in človeški kapital, povečala konkurenčnost ter izboljšale srednje- do dolgoročne možnosti za rast.

(12)

Eden ključnih izzivov predstavlja trg stanovanjskih nepremičnin, na katerem so se v zadnjih desetletjih nakopičile togosti in izkrivljajoče spodbude, ki so oblikovale vzorce stanovanjskega financiranja in varčevanja v tem sektorju. Dejstvo, da gospodinjstva povečujejo bruto hipotekarni dolg na podlagi stanovanjskega premoženja, je večinoma posledica dolgoletnih fiskalnih spodbud, zlasti stoodstotne davčne olajšave za hipotekarne obresti. Od aprila 2012 je bila delno izvedena vrsta ukrepov in nekateri od njih so bili namenjeni prilagajanju davčne obravnave stanovanjskega financiranja. Postopno omejevanje davčne olajšave za hipotekarne obresti in povečevanje spodbude za odplačevanje je vsekakor potrebno, vendar se ta ukrep uvaja prepočasi, da bi lahko znatno vplival na dinamiko odplačevanja. Trg najemnih stanovanj omejujeta množica predpisov in obsežen sektor socialnih stanovanj, za katerega so hkrati značilne dolge čakalne liste. V tem sektorju je nedavna uvedba različnih stopenj najemnin glede na dohodek gospodinjstva dobrodošel ukrep, vendar je njegov učinek omejen. Ob upoštevanju vsega navedenega so predlagani ukrepi ustrezni, vendar reforme pri obravnavanju temeljnih težav na splošno napredujejo počasi in jih je torej treba pospešiti, hkrati pa je ob upoštevanju vpliva trenutnega gospodarskega okolja treba še naprej zagotavljati dostopnost socialnih stanovanj za prikrajšane državljane, ki stanovanj ne morejo najeti po tržnih pogojih, tudi na lokacijah, na katerih je povpraševanje veliko.

(13)

Dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema je bila okrepljena s postopnim zvišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti s 65 let leta 2012 na 67 let leta 2021. Nizozemska je tako v celoti upoštevala del priporočila iz leta 2012, ki se nanaša na zvišanje in uskladitev zakonsko določene upokojitvene starosti glede na pričakovano življenjsko dobo v prvem in tudi v drugem pokojninskem stebru. Med preostalimi izzivi je tudi ustrezna med- in znotrajgeneracijska delitev stroškov in tveganj. Poleg tega je prenova upravljanja pokojninskih skladov drugega stebra več kot potrebna, da bi se povečala odpornost sistema z vidika staranja prebivalstva. Izvedba načrtov za reformo na področju dolgotrajne oskrbe bi prispevala k zajezitvi hitro rastočih stroškov, ki so posledica staranja prebivalstva, in s tem podpirala vzdržnost javnih financ. Pri tem je treba ohranjati ustrezno raven kakovosti in dostopnosti dolgotrajne oskrbe.

(14)

Reforme trga dela, ki jih je predlagala vlada, so namenjene povečanju udeležbe in mobilnosti na trgu dela. Reforma Zakona o udeležbi na trgu dela je ambiciozna in bo prispevala k povečanju udeležbe na trgu dela, vendar pa reforme še niso uzakonjene. Poleg tega so potrebni dodatni ukrepi za povečanje zaposljivosti ljudi z obrobja trga dela, vključno z ženskami, osebami s priseljenskim ozadjem, invalidi in starejšimi. Nizozemska je napovedala reforme sistema nadomestil za brezposelnost in svoje sorazmerno stroge delovnopravne zakonodaje. V kombinaciji z davčnimi spodbudami za mobilnost („mobiliteitsbonus“), ki delodajalce spodbujajo k zaposlovanju prejemnikov socialne pomoči v starosti 50 let ali več ali delovnih invalidov, so te reforme dobro usmerjene v segment trga dela, za katerega je značilna nižja udeležba. Navedeni ukrepi so korak v pravo smer, vendar pa bo celovita ocena njihove uspešnosti mogoča šele po njihovem sprejetju. Poleg navedenega bi lahko hitrejše odpravljanje preostalih dejavnikov, ki prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu odvračajo od opravljanja večjega števila delovnih ur, še dodatno omililo pomanjkanje delovne sile v prihodnosti.

(15)

V zvezi s priporočilom iz leta 2012 glede inovacij ter sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom je bil dosežen precejšen napredek. Izvajati se je začela podjetniška politika „Na vrh“, vključno s sektorskim pristopom za javno-zasebna partnerstva na področju raziskav, inovacij in izobraževanja (t.i. „sektorji na vrhu“). Pomembno je, da se poleg sektorskih politik na področju inovacij nadaljujejo horizontalne politike na področju raziskav in inovacij ter da se ohranja ustrezna raven javnega financiranja za temeljne raziskave, ki prejemajo nenamenska proračunska sredstva.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo nizozemske ekonomske politike. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost ter predstavila poglobljen pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Nizozemskem, ampak tudi upoštevanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 4 spodaj.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 spodaj.

(18)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilu iz točke 2 spodaj.

(19)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih valuta je euro (6). Kot država katere valuta je euro, bi morala Nizozemska tudi zagotoviti, da se navedena priporočila izvedejo v celoti in pravočasno –

1.

Okrepi in izvaja proračunsko strategijo za leto 2014 in pozneje ter jo podpre z dovolj podrobno opredeljenimi ukrepi, da bo pravočasno in na vzdržen način odpravila čezmerni primanjkljaj do leta 2014 in dosegla strukturni fiskalni napor, določen v priporočilih Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zaščiti odhodke na področjih, ki so neposredno povezana z rastjo, kot so izobraževanje, inovacije in raziskave. Ko bo čezmerni primanjkljaj odpravljen, nadaljuje s strukturnimi prilagoditvami, ki ji bodo omogočile dosego srednjeročnega proračunskega cilja do leta 2015.

2.

Okrepi prizadevanja za postopno reformo trga stanovanjskih nepremičnin s pospešitvijo načrtovanega zmanjšanja davčne olajšave za hipotekarne obresti, ob upoštevanju vpliva trenutnega gospodarskega okolja, in z uvedbo bolj tržno naravnanega mehanizma za določanje višine najemnin na trgu najemnih stanovanj in z dodatnim vezanjem višine najemnin za socialna stanovanja na višino dohodkov gospodinjstev. Zagotovi, da se podjetja, ki upravljajo s socialnim stanovanji, preusmerijo na gospodinjstva.

3.

Ob posvetovanju s socialnimi partnerji prilagodi drugi pokojninski steber tako, da bo zagotavljal ustrezne med- in znotrajgeneracijske delitve stroškov in tveganj. Postopno zviševanje zakonsko določene upokojitvene starosti podkrepi z ukrepi za povečanje zaposljivosti starejših delavcev. Izvede načrtovano reformo sistema dolgoročne oskrbe, da se zagotovi njegova stroškovna učinkovitost, ter jo dopolni z novimi ukrepi za obvladovanje rasti stroškov, s čimer se bo zagotovila vzdržnost.

4.

Izvede dodatne ukrepe za povečanje udeležbe na trgu dela, zlasti ljudi z obrobja trga dela. Še naprej zmanjšuje odvračilne davčne ukrepe na trgu dela, tudi z odpravljanjem prenosljivih davčnih olajšav za prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu. Spodbuja prehode na trgu dela in odpravlja togosti, tudi s hitrejšo reformo delovnopravne zakonodaje in sistema nadomestil za brezposelnost.